Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 3., 7., 59. in 60. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40), 29. in 61. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 149. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE in 158/20), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16 in 15/17 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE in 5/21 – odl. US), 3., 7., 8. in 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 31/17) je Občinski svet Občine Kranjska Gora dne 13. 4. 2022 sprejel

Ta odlok ureja obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na območju Občine Kranjska Gora (v nadaljevanju: občina) tako, da določa:

– pogoje in način izvajanja storitev,

– pravice in obveznosti uporabnikov storitev,

– vire financiranja in določene postopke v zvezi z oblikovanjem in potrjevanjem cen,

– vrsto in obseg objektov in naprav, potrebnih za izvajanje storitev,

– upravljanje in gospodarjenje z objekti in napravami, ki so namenjeni izvajanju storitev,

– ostale elemente, pomembne za opravljanje storitev po tem odloku,

– nadzor in kazenske določbe.

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

1. biološki odpadki so biorazgradljivi odpadki z vrtov in iz parkov, živilski in kuhinjski odpadki iz gospodinjstev, restavracij, gostinske dejavnosti in trgovin na drobno ter primerljivi odpadki iz obratov za predelavo hrane;

2. embalaža so vsi izdelki iz kateregakoli materiala, namenjeni temu, da blago, ne glede na to, ali gre za surovine ali izdelke, obdajajo ali držijo skupaj zaradi hranjenja ali varovanja, rokovanja z njim, njegove dostave ali predstavitve na poti od embalerja do končnega uporabnika. Embalaža so tudi:

– izdelki, za katere se da očitno ugotoviti, da bo iz njih v nadaljnjih postopkih (npr. konfekcioniranje) izdelana embalaža, uporabljena za namene iz te točke,

– nevračljivi predmeti, uporabljeni za namene iz prve alineje te točke, in pomožna sredstva za embaliranje, ki se uporabljajo za ovijanje ali povezovanje blaga, zlasti za pakiranje, nepredušno zapiranje, pripravo za odpremo in označevanje blaga, in

– predmeti, ki ustrezajo merilom iz uredbe, ki ureja ravnanje z embalažo;

3. gradbeni odpadki po tem odloku so odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih zaradi gradnje, rekonstrukcije, adaptacije, obnove ali odstranitve objekta. Investitor mora zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov v skladu z veljavnimi predpisi;

4. hišni kompostnik je zabojnik za hišno kompostiranje v skladu z uredbo, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadkom. Je konstrukcija namenjena ločenemu zbiranju in kompostiranju biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov ter zelenega vrtnega odpada pri uporabniku. Raba tako pridobljenega komposta je omejena na vrt, ki pripada določenemu uporabniku;

5. imetnik odpadkov je povzročitelj odpadkov ali pravna ali fizična oseba, ki ima odpadke v posesti;

6. izvajalec javne službe (v nadaljevanju: izvajalec ali izvajalec javne službe) je izvajalec, ki ima pravico in obveznost po tem odloku izvajati posamezno javno službo iz tega odloka. V odloku se izraz »izvajalec« ali »izvajalec javne službe« uporablja praviloma za izvajalca vseh treh javnih služb, razen če ni izrecno določeno, da se posamezna določba uporablja samo za izvajalca posamezne javne službe, če to izhaja iz naslova člena, poglavja ali pa iz samega namena določbe;

7. javna služba so obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov, obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. V odloku se izraz »javna služba« uporablja praviloma za vse tri javne službe, razen če ni izrecno določeno, da se posamezna določba uporablja samo za določeno javno službo, če to izhaja iz naslova člena, poglavja ali pa iz samega namena določbe;

8. javna služba zbiranje je obvezna občinska gospodarska javna služba zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov;

9. javna služba obdelava je obvezna občinska gospodarska javna služba obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov;

10. javna služba odlaganje je obvezna občinska gospodarska javna služba odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;

11. komunalni odpadek (v nadaljevanju: odpadek ali komunalni odpadek) po tem odloku je odpadek iz gospodinjstva ali njemu po naravi ali sestavi podoben odpadek iz proizvodnje, trgovine, storitvene ali druge dejavnosti ter javnega sektorja in je uvrščen v skupino odpadkov s številko 20 – Komunalni odpadki s klasifikacijskega seznama odpadkov in podskupino s številko 15 01 – Embalaža s klasifikacijskega seznama odpadkov, določenega v predpisu o ravnanju z odpadki;

12. kosovni odpadki so odpadki iz podskupine »Drugi komunalni odpadki« s klasifikacijsko številko 20 03 07 s klasifikacijskega seznama odpadkov, vključno s pohištvom in vzmetnicami, ki zaradi svoje velikosti, oblike ali teže niso primerni za prepuščanje v zabojnikih, posodah ali vrečah za odpadke;

13. ločene frakcije komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: ločene frakcije) so nenevarni in nevarni komunalni odpadki, ki se zbirajo ločeno od mešanih komunalnih odpadkov;

14. mešani komunalni odpadki so odpadki, ki se skladno s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki, uvrščajo med odpadke s številko 20 03 01 iz klasifikacijskega seznama odpadkov, razen ločenih frakcij, odpadkov s tržnic in odpadkov iz čiščenja cest, blata iz greznic in odpadkov iz čiščenja kanalizacije;

15. nevarni komunalni odpadki so komunalni odpadki, ki so zaradi ene ali več nevarnih lastnosti s predpisom uvrščeni med nevarne odpadke;

16. objekt je objekt po predpisih o graditvi objektov;

17. oddaja odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje z evidenčnim listom;

18. odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je odpadna prodajna ali skupinska embalaža, ki nastaja kot ločeno zbrana frakcija v gospodinjstvih, in kot tem odpadkom podoben odpadek iz trgovine, industrije, obrti, storitvenih dejavnosti in javnega sektorja. Odpadna embalaža, ki je komunalni odpadek, je tudi odpadna embalaža, izločena pri obdelavi mešanih komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov;

19. odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek, je odpadna embalaža, ki nastaja pri opravljanju proizvodne, trgovinske in storitvene dejavnosti ter pri izvajanju del v kmetijstvu, gozdarstvu, ribištvu in prometu;

20. povzročitelj odpadkov (v nadaljevanju: povzročitelj odpadkov, uporabnik, izvirni povzročitelj) je oseba, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov (izvirni povzročitelj odpadkov ali uporabnik), ali oseba, ki izvaja predobdelavo, mešanje ali druge postopke, s katerimi se spremenijo lastnosti ali sestava teh odpadkov;

21. premična zbiralnica nevarnih frakcij je tovorno vozilo, opremljeno za prepuščanje ločenih frakcij, ki so nevarni odpadki, ki s postanki po določenem urniku na naseljenih območjih omogoča, da izvirni povzročitelj komunalnih odpadkov iz gospodinjstva določen krajši čas prepušča te frakcije izvajalcu. Premična zbiralnica nevarnih frakcij je tudi pokrit prostor ali ustrezen zabojnik, ki se ga za določen krajši čas začasno uredi in opremi za prepuščanje in ločeno zbiranje teh frakcij;

22. prepuščanje odpadkov je oddaja odpadkov v nadaljnje ravnanje brez evidenčnega lista, kadar je to dovoljeno na podlagi posebnega predpisa, ki ureja ravnanje z določeno vrsto odpadka;

23. prevzemno mesto je mesto, na katerem izvajalec javne službe zbiranje prevzame komunalne odpadke, ki mu jih uporabniki prepustijo po sistemu od vrat do vrat. Je vnaprej določen prostor, praviloma na javni površini, kjer uporabniki v predpisanih namenskih posodah ali zabojnikih ali tipiziranih vrečah za odpadke prepuščajo te odpadke izvajalcu javne službe zbiranje. Prepuščanje poteka po vnaprej določenem urniku, ki je objavljen na spletni strani izvajalca. V primeru ločenega zbiranja komunalnih odpadkov v večstanovanjskem objektu, je lahko prevzemno mesto tudi zbirno mesto;

24. sistem od vrat do vrat je sistem prepuščanja določenih komunalnih odpadkov, pri katerem je prevzemno mesto za prepuščanje teh odpadkov namenjeno določenim znanim uporabnikom;

25. stavba je objekt po predpisih o graditvi objektov in je namenjen bivanju ali opravljanju dejavnosti;

26. uporabnik storitev javne službe (v nadaljnjem besedilu: uporabnik ali izvirni povzročitelj) je izvirni povzročitelj odpadkov, če v tem odloku ni drugače določeno;

27. zbiralnica ločenih frakcij ali »ekološki otok« je objekt gospodarske javne infrastrukture v skladu z zakonom, ki ureja prostor, ki je urejen in opremljen za ločeno zbiranje nekaterih nenevarnih frakcij, kjer izvirni povzročitelji komunalnih odpadkov te frakcije prepuščajo izvajalcu javne službe zbiranja;

28. zbiralnica nevarnih frakcij je pokrit prostor, opremljen za ločeno zbiranje in začasno skladiščenje nevarnih frakcij, kjer izvirni povzročitelji komunalnih odpadkov izvajalcu javne službe zbiranja te frakcije oddajajo;

29. zbiranje je prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov. Pri predhodnem sortiranju odpadkov se številka odpadka, ki jo mora odpadku dodeliti povzročitelj odpadkov, razen v primeru prepuščanja odpadka, ko mu jo mora dodeliti zbiralec, ki odpadek prevzame, ne spremeni;

30. zbirni center je objekt gospodarske javne infrastrukture, urejen in opremljen za prevzemanje odpadkov, vključno z njihovim predhodnim sortiranjem in predhodnim skladiščenjem za namene prevoza do naprave za obdelavo odpadkov, za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer izvirni povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice izvajalcu javne službe zbiranja prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij;

31. zbirno mesto je prostor, praviloma na zasebni površini ali v zasebnih prostorih, kjer imajo povzročitelji odpadkov nameščene predpisane namenske posode ali zabojnike za ločeno zbiranje in začasno hranjenje komunalnih odpadkov v času do prevzema odpadkov.

(2) Vsi ostali izrazi, ki niso določeni v prejšnjem odstavku, imajo enak pomen, kot je določeno v vsakokrat veljavnih državnih predpisih.

(3) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol.

Namen odloka je predvsem:

– opredelitev vsebine in standardov javne službe,

– zagotovitev varnega, zanesljivega in učinkovitega izvajanja javne službe v normalnih in izrednih razmerah,

– uskladitev s predpisi, ki se nanašajo na organiziranje in financiranje izvajanja javne službe in varovanje okolja,

– smotrno načrtovanje, gradnja, uporaba in upravljanje objektov in naprav za izvajanje storitev na področju ravnanja z odpadki,

– zagotavljanje trajnostnega razvoja javne službe,

– ureditev financiranja ter določanja in potrjevanja cen storitev javne službe,

– zagotavljanje nadzora nad izvajanjem javne službe.

Cilji ravnanja s komunalnimi odpadki po tem odloku so:

– zagotoviti učinkovito izvajanje javne službe in uspešno doseganje standardov in ciljev ravnanja z odpadki;

– omogočiti povzročiteljem komunalnih odpadkov dostop do storitev javne službe;

– zagotoviti učinkovit zajem in ločeno zbiranje posameznih vrst odpadkov na izvoru nastanka po sistemu »od vrat do vrat« in posledično zmanjšanje količine odpadkov, ki se odlagajo;

– zagotoviti vračanje koristnih odpadkov v ponovno uporabo, recikliranje in predelavo;

– zagotoviti izločanje nevarnih odpadkov in izločanje biološko razgradljivih odpadkov ter ustrezno ravnanje z njimi;

– uveljaviti načelo »stroške plača povzročitelj odpadkov«;

– preprečevati neorganizirano odlaganje odpadkov v okolje;

– zagotoviti oddajo mešanih komunalnih odpadkov v obdelavo, preden se jih odstrani z odlaganjem na odlagališču komunalnih odpadkov;

– zagotoviti spremljanje količine in vrste odpadkov glede na vir nastajanja odpadkov;

– osveščati in obveščati uporabnike storitev javne službe o učinkovitem ravnanju z odpadki;

– zagotoviti izdelavo programov in uvedbo učinkovitih ukrepov na področju ravnanja s komunalnimi odpadki.

(1) Za vprašanja v zvezi z izvajanjem javne službe, ki niso posebej urejena s tem odlokom, se uporabljajo veljavni državni predpisi.

(2) Če je po uveljavitvi tega odloka sprejet zakon ali podzakonski akt, ki vsebuje določbe, ki so v nasprotju z določbami tega odloka, veljajo določbe kasneje sprejetih zakonov ali podzakonskih aktov.

(1) Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge javne službe, ki niso prenesene na izvajalca, opravlja občinska uprava.

(2) Strokovno tehnične, organizacijske in razvojne naloge, ki jih občina lahko s pogodbo prenese na izvajalca, so:

– naloge v zvezi z načrtovanjem razvoja javne službe in izvedbo načrtovanih infrastrukturnih ureditev;

– zagotavljanje strokovnih podlag v zvezi z načrtovanjem komunalne opremljenosti predvidenega poselitvenega območja;

– zagotavljanje strokovnih podlag, ki jih občina potrebuje za izvajanje upravnih nalog pri urejanju javne službe;

– pospeševanje uvajanja informatiziranih procesov za potrebe javne službe;

– izvajanje trajnostno naravnanih aktivnosti in projektov ter zasledovanje ciljev teh projektov, vključno z analiziranjem, poročanjem in informiranjem v zvezi s temi projekti.

(3) Izvajalcu javne službe se podelijo naslednje naloge:

– uporaba zbiralnic ločenih frakcij in zbirnega centra za namene izvajanja javne službe zbiranja,

– upravljanje, izkoriščanje in vzdrževanje objektov in naprav potrebne za izvajanje javne službe,

– vodenje vseh evidenc, ki so potrebne za opravljanje javne službe,

– podajanje predlogov za investicijske posege v objekte in naprave, potrebne za izvajanje javne službe.

(1) Občina zagotavlja:

– izvajanje vseh storitev, določenih v veljavnih predpisih;

– financiranje javne službe in gospodarske javne infrastrukture v takšni višini, da je možno trajnostno zagotavljati ustrezen in predpisan obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme izvajalca in gospodarske javne infrastrukture ter tako, da se ohranja njihova vrednost;

– sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja ali omejevanja izvajanja storitev javne službe v okviru svojih pristojnosti;

– sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki izvajajo storitve javne službe na področju občine v okviru svojih pristojnosti;

– pisno obveščanje izvajalca o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.

(2) Občina skrbi za odpravo posledic čezmerne obremenitve okolja zaradi ravnanja s komunalnimi odpadki in krije stroške odprave teh posledic, če jih ni mogoče naložiti določenim ali določljivim povzročiteljem ali če ni pravne podlage za naložitev obveznosti povzročitelju obremenitve ali posledic ni mogoče drugače odpraviti, in za to ni skladno s predpisi zavezana država.

(3) Izvajalec javne službe zbiranje je v primeru iz prejšnjega odstavka dolžan zagotoviti zbiranje komunalnih odpadkov, ki povzročajo čezmerno obremenitev okolja ter oddajo teh odpadkov v nadaljnjo obdelavo.

(4) Če se v primeru iz prvega odstavka tega člena povzročitelj ugotovi kasneje, ima občina pravico in dolžnost izterjati vračilo stroškov iz prejšnjih odstavkov.

(5) Sredstva za pokrivanje stroškov iz drugega in tretjega odstavka tega člena se zagotavljajo v občinskem proračunu.

Občina zagotavlja izvajanje javne službe na celotnem območju v obsegu in pod pogoji, določenimi s tem odlokom.

Občina zagotavlja izvajanje javne službe v naslednjih oblikah:

– javna služba zbiranje se zagotavlja v obliki javnega podjetja Komunala, javno podjetje, Kranjska Gora d. o. o.;

– javna služba obdelave in javna služba odlaganje se zagotavlja s podelitvijo koncesije.

(1) Občina je lastnica oziroma solastnica javne infrastrukture ali ima na drugi pravni podlagi pravico do uporabe javne infrastrukture za izvajanje javne službe.

(2) Gospodarska javna infrastruktura so predvsem:

– zemljišča in objekti zbiralnic,

– zemljišča in objekti zbirnega centra,

– zemljišča in objekti prevzemnih mest na javnih površinah,

– zemljišča in objekti za izvajanje obdelave in odlaganja odpadkov,

– druga infrastruktura, ki je namenjena izvajanju javne službe.

(3) Pravica do uporabe javne infrastrukture in ostale pravice in dolžnosti občine in izvajalca se uredijo s pogodbami.

Sredstva, ki so potrebna za izvajanje javne službe, praviloma v lasti izvajalca, so predvsem:

– vozila za prevoz vseh vrst odpadkov,

– delovni stroji,

– premične zbiralnice nevarnih frakcij,

– posode in zabojniki za prepuščanje ločenih frakcij v zbiralnicah,

– oprema za občasno prevzemanje kosovnih odpadkov,

– vozila in naprave za pranje in vzdrževanje posod in zabojnikov,

– drugi objekti in oprema, ki je namenjena izvajanju javne službe.

(1) Storitve javne službe so zagotovljenje vsakomur pod enakimi pogoji.

(2) V sistem ravnanja z odpadki so se dolžni vključiti vsi izvirni povzročitelji odpadkov na območju občine, ne glede na njihovo stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež.

(3) Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru nastanka je obvezno za vse povzročitelje odpadkov.

(1) Uporabniki in plačniki storitev javne službe (v nadaljevanju: uporabniki, povzročitelji) so lastniki objektov iz območja občine, kjer se izvaja javna služba na način, določen v predpisih.

(2) Uporabniki in plačniki storitev javne službe iz prvega odstavka tega člena so fizične osebe, fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, samostojni podjetniki posamezniki, pravne osebe, vse druge pravno-organizacijske oblike ter drugi subjekti, povzročitelji odpadkov in imajo sposobnost biti stranka.

(3) Če je tako urejeno s konkretnim pravnim aktom med lastnikom in posestnikom, je lahko uporabnik in plačnik storitev javne službe tudi posestnik objekta, pri čemer morajo lastnik, posestnik in izvajalec podpisati medsebojni dogovor, v katerem se zapisniško uredi datum spremembe uporabnika, lokacija prevzema, število nameščenih posod za ločeno zbiranje, drugi pogoji zbiranja in subsidiarna odgovornost lastnika za morebitna neplačila terjatev. Ne glede na prejšnji stavek za spremembo uporabnika zadošča pisno obvestilo, poslano izvajalcu s strani novega ali starega uporabnika, pri čemer mora biti tisti, ki je obvestilo poslal, to sposoben dokazati. V tem primeru se upoštevajo podatki, ki so bili sporočeni v takšnem obvestilu, izvajalec pa ima pravico posredovane podatke preveriti pri novem ali starem uporabniku ter z ogledom na terenu.

(4) V primeru izvajanja javne službe gospodinjstvom, v razmerju do izvajalca kot uporabnik in plačnik storitev javne službe nastopa ena od polnoletnih oseb v gospodinjstvu (stanovanjski enoti), ki podpiše tudi dogovor o poravnavanju obveznosti. Ostali člani gospodinjstva so subsidiarno odgovorni na smiselno enak način, kot je določen v petem odstavku tega člena. Če člani gospodinjstva ne podpišejo dogovora iz tega odstavka, se kot uporabnik šteje kateri koli član gospodinjstva. Izvajalec lahko v primeru iz prejšnjega stavka izstavlja račune kateremu koli članu gospodinjstva, ki nastopa kot plačnik. V primeru iz predprejšnjega in prejšnjega stavka so ostali člani gospodinjstva subsidiarno odgovorni za neplačane terjatve na način iz petega odstavka tega člena.

(5) Če je objekt v solastnini in ne gre za gospodinjstvo, lahko obveznosti uporabnikov prevzame eden od solastnikov, če je med njimi dosežen pisni dogovor. Obveznosti solastnik iz prejšnjega stavka prevzame z dnem, ko kateri koli solastnik obvesti izvajalca o sklenjenem dogovoru in mu predloži izvod dogovora. Solastnik, ki je prevzel obveznosti, mora z izvajalcem podpisati poseben dogovor, v katerem se opredeli odjemno mesto ter ostale pravice in obveznosti solastnika in izvajalca. Če solastnik, ki je prevzel obveznosti do izvajalca, dolga po prvem opominu ne poravna, se šteje, da so ostali solastniki subsidiarno odgovorni za vse zapadle in neporavnane obveznosti. Vsak solastnik v primeru subsidiarne odgovornosti iz prejšnjega stavka odgovarja za vse zapadle in neporavnane obveznosti do celote, vključno s stroški in zamudnimi obrestmi. V primeru zamude s plačilom ene ali več terjatev s strani solastnika, ki je prevzel obveznosti do izvajalca v smislu prvega stavka tega odstavka, lahko izvajalec začne izstavljati račune kateremu koli izmed solastnikov.

(6) V večstanovanjskih stavbah (stanovanjske, poslovno- stanovanjske) obveznosti uporabnikov izvršuje upravnik stavbe, ki zagotavlja porazdelitev stroškov med lastniki delov stavbe v skladu s predpisom, ki ureja upravljanje večstanovanjskih stavb. Plačniki storitev so lastniki ali gospodinjstva v skladu s tem členom, razen če upravnik in izvajalec skleneta pogodbo o poravnavanju obveznosti, pri čemer upravnik nastopa za račun lastnikov oziroma gospodinjstev. Lahko pa se izvajalec dogovori z upravnikom stavbe, da mu mesečno zagotavlja podatke o številu oseb in druge potrebne podatke, ki so osnova za porazdelitev stroškov. Obračun storitev ter izstavitev računov posameznim uporabnikom izvede izvajalec. Namesto lastnikov lahko v skladu s tretjim odstavkom tega člena kot uporabnik nastopa tudi drug posestnik.

(7) Šesti odstavek tega člena se smiselno uporablja tudi za poslovne in poslovno-stanovanjske stavbe.

(8) V primeru, ko povzročitelj odpadkov le-te povzroča z več oblikami delovanja ali dejavnostmi, je dolžan storitve javne službe urediti in plačevati posebej za vsako obliko delovanja ali dejavnosti, s katero se povzročajo odpadki.

(9) Imetniki odpadkov, ki na podlagi prejšnjih odstavkov izpolnjujejo pogoje za pridobitev statusa uporabnika glede več nepremičnin na območju občine, so za vsako nepremičnino posebej dolžni uporabljati storitve javne službe po tem odloku.

(10) Za objekte, na katerih je posest opuščena, ni obveznosti po tem odloku. Breme dokazovanja je na strani lastnika, ki neuporabo objekta dokazuje z dejstvom ukinitve vodovodnega priključka, električnega priključka ipd.

(1) Novi povzročitelj komunalnih odpadkov mora izvajalcu pisno prijaviti začetek uporabe nepremičnine ali drugo obliko pričetka povzročanja odpadkov najkasneje 8 dni pred začetkom uporabe nepremičnine oziroma pričetkom povzročanja odpadkov in se z izvajalcem dogovoriti o kraju prevzemnega mesta ter drugih pogojih za začetek izvajanja storitev javne službe.

(2) Do začetka uporabe objekta ali druge oblike povzročanja odpadkov mora bodoči uporabnik odjemno mesto opremiti z zabojniki in izvajalca o tem obvestiti. Izvajalec javne službe zbiranje novega uporabnika vpiše v seznam nameščenih posod pri povzročiteljih odpadkov. Novi uporabnik mora izvajalcu javne službe zbiranje sporočiti podatke o številu povzročiteljev odpadkov iz gospodinjstva oziroma številu zaposlenih, če je povzročitelj odpadkov pravna ali fizična oseba, ki izvaja dejavnost.

(3) Izvajalec podatke o uporabniku lahko pridobi od lastnika objekta oziroma iz uradnih evidenc.

(4) Obveznost plačila storitev javne službe nastane za uporabnike z dnem, ko začne izvajalec opravljati storitve na njihovem območju ali ko uporabniki pričnejo uporabljati nepremičnino ali na njej povzročati nastanek odpadkov, ki so predmet tega odloka.

(5) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora uporabnik izvajalca pisno obvestiti v roku 15 dni od nastanka naslednjih sprememb:

– naslova,

– lastništva,

– najemnih razmerij,

– plačnikov,

– uporabnikov, tudi število stalno ali začasno prijavljenih oseb,

– fizičnih sprememb na objektih,

– ostalih sprememb, ki kakorkoli vplivajo na uporabo ali obračun storitev javne službe.

(6) V primerih iz druge do pete alineje četrtega odstavka tega člena je sprememba možna pod pogojem, da dosedanji uporabnik izvajalcu posreduje pisni dogovor, sklenjen med dosedanjim in novim uporabnikom in so poravnane vse obveznosti dosedanjega uporabnika oziroma na podlagi obvestila v skladu s tretjim odstavkom 13. člena tega odloka.

(7) Ne glede na peti odstavek tega člena se v primeru smrti uporabnika storitve zaračunavajo lastnikom, razen v primeru dogovora med solastniki.

(8) Če se ugotovi, da je uporabnik izvajalca oškodoval s posredovanjem netočne oziroma lažne navedbe podatkov iz prejšnjega odstavka, lahko izvajalec uporabniku oziroma lastniku objekta zaračuna razliko med zaračunano storitvijo javne službe in storitvijo javne službe, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navedeno velja tudi, če podatki o spremembi sploh niso poslani oziroma niso poslani pravočasno. Prav tako izvajalec ni dolžan vračati preveč zaračunane storitve javne službe, če mu uporabnik odpadkov ni pravočasno sporočil nastale spremembe.

Javna služba zbiranje po tem odloku obsega storitve zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov in njihovo oddajanje v nadaljnje ravnanje z njimi v skladu s hierarijo ravnanja z odpadki, predpisi, ki urejajo odpadke, tem odlokom in tehničnim pravilnikom, in sicer:

– storitve prevzemanja določenih vrst komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih, zbiralnicah ločenih frakcij, zbirnem centru in premičnih zbiralnicah,

– storitve prevoza prevzetih komunalnih odpadkov, zaradi oddaje v nadaljnjo obdelavo in/ali odlaganja ali odstranjevanja (prevoz do odlagališča nenevarnih odpadkov Mala Mežakla).

(1) Izvajalec sprejme tehnični pravilnik o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini (v nadaljevanju: tehnični pravilnik), v katerem določi:

– tehnologijo ravnanja z odpadki;

– tehnologijo, pogoje in način ločenega zbiranja odpadkov;

– tipizacijo predpisanih posod in vreč za odpadke, vključno z merili za določanje izhodiščne prostornine posod za posamezne kategorije uporabnikov;

– minimalne standarde za določitev prevzemnih mest in zbiralnic;

– podrobnejše pogoje prepuščanja komunalnih odpadkov v zbirnem centru;

– pogostost (frekvenco) in urnike prevzemanja odpadkov;

– podrobnejšo opredelitev vsebine katastra (registra) zbirnih in prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnega centra;

– druge pogoje glede minimalnih oskrbovalnih standardov, ki so potrebni za ravnanje z odpadki skladno s predpisi, in glede nemotenega opravljanja javne službe.

(2) Tehnični pravilnik po potrditvi s strani občinskega sveta izvajalec objavi v Uradnem listu Republike Slovenije ter na svoji spletni strani.

(1) Izvajalec v okviru javne službe zagotavlja:

– zbiranje komunalnih odpadkov po sistemu od vrat do vrat,

– zbiranje kosovnih odpadkov v zbiralnih akcijah,

– zbiranje komunalnih odpadkov v zbiralnicah in premičnih zbiralnicah,

– zbiranje odpadkov v zbirnem centru,

– predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje zbranih odpadkov v zbirnem centru,

– izvajanje sortirne analize mešanih komunalnih odpadkov,

– oddajanje zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje,

– ozaveščanje in obveščanje uporabnikov.

(2) Izvajalec prevzema komunalne odpadke, ki jih zbira, brez evidenčnega lista iz predpisa, ki ureja odpadke.

(3) Izvajalec za vse komunalne odpadke, ki jih zbere, vodi evidence v skladu s predpisom, ki ureja odpadke.

(4) Povzročitelji odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu skladno s tem odlokom, tehničnim pravilnikom in navodili izvajalca.

(1) Izvajalec je dolžan ločeno zbrane odpadke iz 20. člena oddajati shemam, zbiralcem in predelovalcem le-teh, skladno s predpisi, pri čemer lahko mešane komunalne odpadke predeluje le izvajalec javne službe obdelava.

(2) Izvajalec je dolžan zagotavljati ločeno zbiranje komunalnih odpadkov po načelu zbiranja »od vrat do vrat« za odpadke določene v 23. členu tega odloka.

(3) Uporabnik odpadke zbira v zaprti opremi za zbiranje na svojem zbirnem mestu, pri čemer mora odpadke obvezno ločevati na izvoru. Uporabnik mora pred predvidenim časom prevzemanja komunalnih odpadkov, to je do 6. ure na dan zbiranja po urniku, zagotoviti, da se zabojnik in tipizirana vreča prestavi iz zbirnega mesta na prevzemno mesto, po prevzemu odpadkov s strani izvajalca pa opremo v najkrajšem možnem času, to je še isti dan, vrniti nazaj na zbirno mesto. Uporabnik za objekt, v katerem nihče nima urejenega stalnega ali začasnega bivališča (npr. počitniški objekt), in je v času prevzemanja komunalnih odpadkov odsoten, lahko tipizirane vreče odda na prevzemno mesto največ sedem dni pred dnem zbiranja po urniku.

(4) Za uporabnike na območjih, ki so nedostopna za komunalna vozila ali dostop do njih zaradi redke poselitve pomeni nesorazmerne stroške izvajanja javne službe, izvajalec določi skupno prevzemno mesto, ki so ga uporabniki dolžni uporabljati skladno s tretjim odstavkom tega člena.

(5) Za uporabnike na začasno nedostopnih območjih, izvajalec določi skupno prevzemno mesto, o katerem obvesti uporabnike preko spleta ali sredstev javnega obveščanja ali pisno.

(6) Načrtovalci in projektanti morajo pri oblikovanju novih stanovanjskih in poslovnih objektov, sosesk in naselij ter pri prenovi zgradb in delov naselij poleg splošnih normativov in standardov upoštevati tudi določbe tega odloka ter obstoječo tehnologijo zbiranja in odvažanja odpadkov, vključno z opremo izvajalca. V novih zazidljivih območjih je treba s prostorsko izvedbenimi akti predvideti tudi mesta za zbiralnice in prevzemna mesta za odpadke.

(1) Izvajalec prevzema:

– mešane komunalne odpadke enkrat na 14 dni;

– odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov enkrat na 14 dni;

– biološke odpadke enkrat tedensko;

– nevarne odpadke enkrat letno,

– kosovne odpadke enkrat letno.

(2) Izvajalec z namenom optimizacije prevoznih poti in znižanja stroškov pripravi koledar odvoza odpadkov, ki mora vsebovati podatke o dnevu odvoza posameznih vrst odpadkov po naseljih ali ulicah. Koledar odvoza odpadkov za tekoče leto je izvajalec dolžan objaviti na svoji spletni strani. Informacijo o prevzemu kosovnih odpadkov in o delovnem času zbirnega centra je izvajalec dolžan objaviti na svoji spletni strani.

(3) Izvajalec sme pri prevzemanju odpadkov odstopiti od urnika odvozov odpadkov zgolj v primeru višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere, začasna neprevoznost poti do prevzemnih mest in nenadne okvare posebnih vozil oziroma je to nujno zaradi organizacije delovnega procesa, o čemer izvajalec uporabnike obvesti v sredstvih javnega obveščanja.

(4) Čas prevzemanja odpadkov za pogodbene uporabnike izvajalec zagotovi na podlagi dogovora.

(1) Izvajalec je dolžan zagotoviti, da se v okviru javne službe zbiranje ločeno zbirajo in prevzemajo naslednje ločene frakcije komunalnih odpadkov:

– ločene frakcije iz podskupin 15 01 in 20 01 s seznama odpadkov,

– kosovni odpadki,

– odpadki z vrtov, parkov in pokopališč,

– odpadki s tržnic,

– odpadki iz čiščenja cest,

– mešani komunalni odpadki in

– izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v okviru javne službe ne zbirajo:

– odpadna embalaža, ki v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, nastaja kot odpadna embalaža, ki ni komunalni odpadek,

– odpadki z vrtov in parkov od izvirnih povzročiteljev, ki so izvirni povzročitelji iz dejavnosti v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom,

– biološko razgradljivi kuhinjski odpadki od izvirnih povzročiteljev, ki so izvirni povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom,

– odpadna jedilna olja od izvirnih povzročiteljev, ki so povzročitelji odpadnih jedilnih olj iz gostinstva v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi.

(3) Izvajalec mora zagotoviti, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov.

(4) Ostanki komunalnih odpadkov, ki se ne zbirajo ločeno na podlagi prejšnjih odstavkov, se zbirajo kot mešani komunalni odpadki.

(5) Imetniki odpadkov prepuščajo komunalne odpadke izvajalcu z oddajo:

– v tipizirane in označene zabojnike ali izjemoma v tipizirane vreče, postavljene na prevzemnih mestih po sistemu od vrat do vrat,

– v tipiziranih in označenih skupnih zabojnikih in izjemoma v tipiziranih vrečah na skupnih zbirnih mestih,

– v zbiralnicah ločenih frakcij (ekološki otok),

– v zbirnem centru ali

– v premičnih zbiralnicah, pod pogoji in na način, ki so določeni s tem odlokom.

(6) Izvajalec prevzema odpadke na prevzemnih mestih v dneh, ki so za posamezno vrsto odpadka določeni z letnim koledarjem odvozov in ga objavi najkasneje do 31. decembra za naslednje leto na svoji internetni strani.

(7) V primeru izpada prevzemanja odpadkov na prevzemnih mestih, v skladu z letnim urnikom odvozov, zaradi višje sile, kot so neprimerne vremenske razmere ali začasna neprevoznost poti do mest prevzemanja teh odpadkov, mora izvajalec o vzrokih izpada ter novih terminih pravočasno (vsaj en dan prej ali na isti dan oziroma odvisno od dogodka) obvestiti povzročitelje najmanj z objavo na svoji spletni strani. Pri tem mora uporabnike obvestiti o nadomestnem terminu izvedbe storitve.

(8) V primeru, da cesta, ki vodi do prevzemnih mest, ne omogoča dovoza za specialna vozila izvajalca, si mora uporabnik v dogovoru z izvajalcem zagotoviti ustrezno število vreč za zbiranje posameznih vrst odpadkov ter jih na dan prevzemanja dostaviti na prevzemno mesto.

(9) Izvajalec ni dolžan prevzemati odpadkov iz neoriginalne in neoznačene posode oziroma zabojnika, če je odložena poleg ali na že napolnjen zabojnik, ki ga povzročiteljem nudi izvajalec. Za viške odpadkov, ki pri povzročiteljih odpadkov nastajajo občasno in presegajo volumen nameščene posode oziroma zabojnika, si je povzročitelj dolžan zagotoviti oziroma kupiti namensko označene vrečke pri izvajalcu. V primeru nepravilnega odlaganja odpadkov na prevzemnem mestu, mora izvajalec kršitelja prijaviti pristojnemu inšpektoratu.

(1) Storitve prevzemanja ločenih frakcij obsegajo:

– prevzemanje zbrane odpadne embalaže po sistemu od vrat do vrat,

– prevzemanje ločenih frakcij v zbiralnicah ločenih frakcij, v zbirnem centru in po sistemu od vrat do vrat,

– prevzemanje ločenih frakcij v zbirnem centru,

– prevzemanje kosovnih odpadkov v zbirnem centru in

– prevzemanje kosovnih odpadkov od uporabnika enkrat letno v času zbiralnih akcij.

(2) Storitve prevzemanja nevarnih frakcij obsegajo:

– prevzemanje nevarnih frakcij v zbiralnicah nevarnih frakcij,

– prevzemanje nevarnih frakcij, ki jih povzročitelji komunalnih odpadkov oddajajo v zbirnem centru ali premičnih zbiralnicah nevarnih frakcij.

(3) Podrobneje se obseg in vsebina storitev ter način ločenega zbiranja odpadkov iz prvega in drugega odstavka tega člena določita v tehničnem pravilniku.

(1) Biološki odpadki, ki nastajajo pri povzročiteljih iz gospodinjstev, se morajo zbirati po sistemu »od vrat do vrat« ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom, če ni v tem členu drugače določeno. Prevzemno mesto za ločeno zbrane biološko razgradljive odpadke je isto kot za mešane komunalne odpadke.

(2) Uporabnik na območju katerega izvajalec uredi javno zbiranje bioloških odpadkov po sistemu od vrat do vrat, svojo odločitev o uporabi javne storitve ravnanja z biološkimi odpadki pisno sporoči izvajalcu. V primeru, da uporabnik biološke odpadke na tem območju želi hišno kompostirati, mora o tem podati pisno izjavo in izvajati hišno kompostiranje. V primeru, da izvajalec ugotovi, da uporabnik tega ne izvaja v celoti, ga vključi v sistem zbiranja. Za uporabnike v objektih, kjer ni možnosti za hišno kompostiranje, je uporaba storitev javne službe zbiranje bioloških odpadkov obvezna.

(3) Na območjih, kjer izvajalec ne zagotavlja rednega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov po sistemu »od vrat do vrat«, mora povzročitelj odpadkov sam zagotoviti kompostiranje svojih bioloških odpadkov v hišnem kompostniku točkovno na enem mestu na lastnih zemljiščih na način in količinah, da se pri tem ne povzroča obremenitev okolja z emisijami vonjav.

(4) Zbiranje bioloških odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« je obvezno za stanovalce večstanovanjskih stavb.

(5) Izvajalec spodbuja povzročitelje odpadkov, da lastne biološke odpadke kompostirajo v hišnih kompostnikih tudi na območjih z organiziranim rednim prevzemanjem bioloških odpadkov, če imajo za takšno kompostiranje na razpolago vrt in pri tem upoštevajo ustrezne postopke predelave biološko razgradljivih odpadkov, tako da pri tem ne povzročajo obremenitev okolja z emisijami vonjav.

(6) Pri uporabniku lahko izvaja nadzor zbiranja in hišnega kompostiranja izvajalec ter drugi pristojni organi. Če se pri nadzoru ugotovi, da uporabnik bioloških odpadkov ne kompostira oziroma jih odlaga v zabojnike za mešane komunalne odpadke, se ukrepa skladno s tem odlokom.

(7) Hišno kompostiranje mora biti praviloma urejeno s hišnim kompostnikom, ki se nahaja na funkcionalni površini objekta. Uporaba komposta ali njegova odstranitev je stvar uporabnika.

(8) Izvajalec mora zagotoviti:

– da se na območjih, kjer je organizirano ločeno zbiranje bioloških odpadkov, ti odpadki zbirajo v predpisanih zabojnikih ali posodah in prevažajo z vozili, opremljenimi za prevoz bioloških odpadkov, tako da se odpadki ne izpuščajo v okolje in da ne povzročajo emisije vonjav;

– prevzemanje bioloških odpadkov skladno s koledarjem odvoza odpadkov;

– da prevzemno mesto opremi s tipskim zabojnikom ustrezne barve in velikosti za zbiranje bioloških odpadkov;

– da zamenja obstoječi zabojnik za biološke odpadke, če je zabojnik tako močno poškodovan, uničen ali izrabljen, da lahko prepuščanje teh odpadkov povzroči tveganje za okolje ali zdravje ljudi;

– čiščenje in razkuževanje predpisanih zabojnikov in posod za zbiranje vsaj dvakrat letno;

– čiščenje in razkuževanje vozil, s katerimi zagotavlja prevažanje bioloških odpadkov.

(9) Če povzročitelj odpadkov odlaga v posodo za zbiranje bioloških odpadkov nepravilno ločene odpadke, ki jih ni mogoče predati v končno oskrbo, izvajalec takih odpadkov na dan odvoza ne prevzame, temveč jih prevzame na dan odvoza mešanih odpadkov. Pri tem povzročitelj odpadkov izvajalcu plača strošek ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki. Izvajalec to ugotovitev posreduje prekrškovnemu organu.

(10) Povzročitelji kuhinjskih odpadkov iz gostinstva morajo oddajati kuhinjske odpadke specializiranemu zbiralcu za tovrstne odpadke skladno s predpisom.

(1) Izvajalec po sistemu »od vrat do vrat« v skladu s koledarjem odvoza odpadkov prevzema:

– mešane komunalne odpadke,

– biološko razgradljive odpadke in

– odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov.

(2) Zabojniki ali vreče za zbiranje odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« morajo biti označeni tako, da uporabnik zbiranja nedvoumno ve, kateri odpadki spadajo v posamezni zabojnik ali vrečo.

(3) Izvajalec ni dolžan prevzemati odpadkov iz neoriginalne in neoznačene posode oziroma zabojnika, če je odložena poleg ali na že napolnjen zabojnik, ki ga povzročiteljem nudi izvajalec.

(4) Za viške odpadkov, ki pri povzročiteljih odpadkov nastajajo občasno in presegajo volumen nameščene posode oziroma zabojnika, si je povzročitelj dolžan zagotoviti oziroma kupiti namensko označene vreče pri izvajalcu.

(5) Izvajalec mora vse prevzete odpadke iz prvega in drugega odstavka tega člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.

(6) V primeru kršitve, mora izvajalec kršilca prijaviti pristojnemu inšpektoratu.

(1) Izvajalec v zbiralnici zbira:

– odpadni papir in karton,

– odpadno embalažo iz papirja in kartona,

– odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov kot odpadno mešano embalažo s številko odpadka 15 01 06 ter

– odpadno embalažo iz stekla.

(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena izvajalcu v zbiralnici ni treba zagotoviti ločenega zbiranja za odpadke iz prejšnjega odstavka, kadar jih zbira po sistemu od vrat do vrat.

(3) Zbiralnica je namenjena za prepuščanje odpadkov vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov.

(4) V občini mora biti ustrezno število zbiralnic, tako da je posamezna zbiralnica urejena za največ 500 prebivalcev.

(5) Zbiralnice morajo biti praviloma urejene v stanovanjskih območjih, večjih trgovinah ali trgovskih centrih, zdravstvenih domovih, šolah, vrtcih in drugih javnih ustanovah.

(6) Ne glede na peti odstavek mora biti v mestih in soseskah z več večstanovanjskimi objekti zbiralnica urejena na vsakih 400 stalno prijavljenih prebivalcev, če se na zbiralnici prepuščajo odpadni papir, karton, odpadna embalaža iz papirja in kartona ter odpadna embalaža iz stekla. Zbiralnica mora biti urejena na vsakih 300 stalno prijavljenih prebivalcev, če je opremljena tudi z zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov.

(7) Kadar izvajalec zagotavlja ločeno zbiranje odpadkov iz prvega odstavka tega člena po sistemu »od vrat do vrat«, lahko obstoječe zbiralnice brez predhodnih obvestil tudi ukine, če bi se ugotovile večkratne kršitve nepravilno ločenih odpadkov (zlasti nepravilno odloženi odpadki, odlaganje poleg zabojnikov ipd.).

(1) Zbiralnice se uredijo na javnih površinah, ki so dostopne za transportna vozila, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Kadar bi bila lahko zaradi ureditve zbiralnice ogrožena splošna raba javne površine, občina ali krajevna skupnost zagotovi drugo primerno javno površino. Če zbiralnice ni mogoče urediti na javni površini, se lahko uredi tudi na zasebnem zemljišču, ki je dostopno za transportna vozila, če lastnik zemljišča poda pisno soglasje k postavitvi zbiralnice na njegovem zemljišču.

(2) Zbiralnica mora biti postavljena tako, da zabojniki stojijo na utrjeni ali tlakovani površini, in je opremljena z:

– zabojnikom za prepuščanje odpadnega papirja, kartona in odpadne embalaže iz papirja in kartona,

– zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz plastike, kovin in sestavljenih materialov ter

– zabojnikom za prepuščanje odpadne embalaže iz stekla.

(3) Zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da:

– izvirni povzročitelj lahko prepusti odpadke iz prejšnjega odstavka na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje,

– se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.

(4) Zabojniki iz drugega odstavka tega člena morajo biti označeni z navedbo vrst odpadkov, katerim so namenjeni.

(5) Izvajalec prazni zabojnika iz 1. in 2. točke drugega odstavka tega člena vsaj enkrat na 14 dni, zabojnik iz 3. točke drugega odstavka tega člena pa vsaj enkrat mesečno, na podlagi obvestila o posameznem polno naloženem zabojniku iz drugega odstavka tega člena pa tudi pogosteje.

(6) Izvajalec mora na podlagi obvestila o posameznem polno naloženem zabojniku le-tega izprazniti praviloma naslednji delovni dan od prejema obvestila.

(7) Izvajalec mora vse prevzete odpadke iz prvega odstavka tega člena stehtati pred predhodnim skladiščenjem v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.

(1) Izvajalec v premični zbiralnici zbira:

– nevarne in nenevarne komunalne odpadke iz gospodinjstev v skladu z uredbo, ki ureja javno službo zbiranje,

– zelo majhno odpadno električno in elektronsko opremo v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo.

(2) Premična zbiralnica je namenjena vsem izvirnim povzročiteljem komunalnih odpadkov.

(3) Izvajalec mora v naselju, ki ima 500 prebivalcev ali več, zagotoviti prevzemanje odpadkov iz prvega odstavka tega člena najmanj enkrat letno. Če je gostota poselitve v takem naselju hkrati večja od 500 prebivalcev na km², pa najmanj dvakrat v koledarskem letu.

(4) Izvajalec mora najmanj štirinajst dni pred ločenim zbiranjem odpadkov v premični zbiralnici na svoji spletni strani objaviti obvestilo o kraju in času prevzema odpadkov, izvirnim povzročiteljem iz gospodinjstev pa o tem poslati pisno obvestilo. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis odpadkov, ki jih uporabniki lahko prepustijo, in navodila za njihovo prepuščanje.

(5) Prevzem odpadkov v premični zbiralnici mora na posameznem kraju trajati vsaj 60 minut, pri čemer se število krajev prevzemanja določi tako, da je prepuščanje odpadkov omogočeno vsem izvirnim povzročiteljem teh odpadkov na območju občine.

(6) Prevzemanje nevarnih frakcij iz gospodinjstev izvajalec izvaja tudi v zbirnih centrih. Prevzemno mesto nevarnih odpadkov je opremljeno s tipiziranimi in označenimi posodami ali zabojniki za prevzemanje nevarnih frakcij komunalnih odpadkov. Ko je zbrana primerna količina nevarnih odpadkov, jih izvajalec odda pooblaščenim prevzemnikom oziroma odstranjevalcem, skladno s podzakonskim predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki.

(1) Premična zbiralnica mora biti opremljena z zabojniki, posodami ali vrečami za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov iz prvega odstavka 26. člena tega odloka, zabojniki, posode ali vreče pa morajo biti označene s številkami odpadkov.

(2) Premična zbiralnica mora biti opremljena v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.

(3) Premična zbiralnica mora biti urejena in vzdrževana tako, da:

– je onemogočen dostop nepooblaščenim osebam do vsebine zabojnikov in

– se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažujeta premična zbiralnica in njena okolica ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.

(4) V premični zbiralnici mora odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke.

(5) Izvajalec v zbirnem centru ali pred oddajo teh odpadkov v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.

(6) Izvajalec mora prepuščene ločene frakcije in oddane nevarne frakcije v zbiralnicah redno prevzemati in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.

(1) Izvajalec zbira mešane komunalne odpadke po sistemu od vrat do vrat od vseh izvirnih povzročiteljev teh odpadkov. Lasten prevoz mešanih komunalnih odpadkov na zbirni center ni dovoljen.

(2) Zbiranje mešanih komunalnih odpadkov se opravlja na prevzemnih mestih, kjer so uporabniki dolžni po koledarju odvozov odpadkov prepustiti te odpadke izvajalcu v tipiziranih posodah. Lastnik zabojnika je povzročitelj odpadkov.

(3) Druge posode, zabojniki ali tipizirane vreče za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov, se lahko uporabijo samo, če iz objektivno opravičljivih razlogov (na primer zaradi nedostopnosti ali velike oddaljenosti od prevzemnega mesta ali izrednega povečanja količine odpadkov) ni mogoče uporabiti posode ali zabojnika iz prejšnjega odstavka. V teh primerih morajo uporabniki do prevzema hraniti odpadke pri sebi.

(4) Če se mešani komunalni odpadki prepuščajo v zabojniku, izvajalec vsako prevzemno mesto opremi z zabojnikom za te odpadke, katerega prostornina ne sme biti manjša od 80 litrov, na stroške uporabnika.

(5) Izvajalec prevzema mešane komunalne odpadke najmanj enkrat na dva tedna.

(6) Ne glede na prejšnji odstavek lahko izvajalec pri uporabniku, ki je izvirni povzročitelj teh odpadkov iz dejavnosti, prevzema mešane komunalne odpadke pogosteje, če se tako dogovorita.

(7) Izvajalec mora zamenjati obstoječi zabojnik za mešane komunalne odpadke, če prostornina zabojnika ne ustreza potrebam uporabnika ali če je zabojnik tako močno poškodovan, uničen ali izrabljen, da lahko prepuščanje teh odpadkov povzroči tveganje za okolje ali zdravje ljudi.

(1) Povzročitelji odpadkov zbirajo odpadke na izvoru v tipizirane namenske posode za komunalne odpadke, ki imajo certifikat, da so narejene skladno z evropskimi normami o zbirnih posodah za odpadke (EN- 840-1 do 6).

(2) Standardne velikosti posod za zbiranje frakcij odpadkov po sistemu »od vrat do vrat« po skupinah uporabnikov so:

– v stanovanjskih hišah – 80, 120, 240 in 360 litrski zabojniki,

– v večstanovanjskih objektih (tudi poslovno-stanovanjskih objektih z več enotami) – 360, 770 in 1.100 litrski zabojniki,

– iz dejavnosti (pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost) – 120 do 1.100 litrski ter 5 m³ zabojniki.

(3) Velikost in število obveznih posod oziroma zabojnikov za posamezne uporabnike storitev določita skupaj izvajalec in povzročitelj odpadkov. Glede na pogostost prevzemanja odpadkov iz 19. člena tega odloka se število obveznih posod ali zabojnikov in njihovo velikost določi z upoštevanjem predvidene najmanjše količine prepuščenih odpadkov in števila povzročiteljev odpadkov skladno z merili, določenimi s tehničnim pravilnikom.

(4) Kadar zaradi prostorskih ali tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti zadostnega števila prevzemnih mest za namestitev posod ali zabojnikov za vse uporabnike, se za zbiranje mešanih komunalnih odpadkov določijo skupne posode ali zabojniki, katerih število in velikost določi izvajalec skladno z merili, določenimi v tehničnem pravilniku.

(5) Uporabniki so dolžni na svoje stroške zagotoviti nabavo in vzdrževanje tipiziranih posod, zabojnikov ali vreč za prepuščanje mešanih komunalnih odpadkov na prevzemnih mestih.

(6) Če imajo uporabniki občasno več odpadkov, kot to dopušča njihova posoda za zbiranje odpadkov, jih morajo odložiti v namensko predpisano vrečo za zbiranje odpadkov z logotipom izvajalca ter jo postaviti poleg predpisane posode za zbiranje odpadkov ali pa prepustiti v zbirnem centru, če ta omogoča njihovo prevzemanje.

(7) Če količina prepuščenih odpadkov redno presega prostornino posod ali zabojnikov za odpadke, lahko izvajalec določi ustrezno povečanje prostornine posode ali zabojnika oziroma povečanje števila posod ali zabojnikov.

(1) Uporabniki so dolžni vzdrževati zabojnike, poškodovane popraviti, dotrajane pa nadomestiti z novimi.

(2) V primeru, ko izvajalec zaradi malomarnosti uporabniku poškoduje zabojnik v času njegove življenjske dobe, ga je v dogovoru z uporabnikom dolžan popraviti ali zamenjati z novim zabojnikom.

(3) Čiščenje zabojnikov ni vključeno v osnovni obseg storitev zbiranja komunalnih odpadkov, razen dvakrat letno čiščenje rjavih zabojnikov za biološke odpadke. Ostala čiščenja zabojnikov, ki jih naroči uporabnik, se plačajo v skladu s cenikom izvajalca.

(1) Zabojniki za različne odpadke se med seboj ločijo po barvah oziroma po barvah pokrovov, in sicer:

– zelen zabojnik za mešane komunalne odpadke,

– zelen zabojnik z rumenim pokrovom ali rumeni zabojnik za mešano, plastično, kovinsko in sestavljeno embalažo,

– moder zabojnik za papir, papirnato in kartonsko embalažo,

– zelen zabojnik za steklo,

– rjav zabojnik za biološke odpadke,

– pokončni zabojniki bele barve za še uporabne tekstilije,

– zelen zabojnik z rdečim pokrovom in z nalepko z napisom, da se v zabojniku zbirajo odpadne sveče.

(2) Zabojnik lahko izjemoma tipizira tudi nalepka, iz katere je razvidno, katera frakcija odpadkov se zbira v zabojniku.

(1) Oddaja odpadkov v tipiziranih vrečah je lahko skladno z določili tega odloka stalna ali občasna.

(2) Izvajalec določi letno število tipiziranih vreč za redno oddajo odpadkov s tehničnim pravilnikom. Tipizirane vrečke morajo imeti logotip izvajalca.

(3) V primeru občasnega povečanja količine odpadkov so uporabniki le-te dolžni zbrati in oddati na prevzemno mesto v tipiziranih vrečah.

(4) Zaprte tipizirane vrečke se smejo postaviti le na prevzemno mesto, in sicer v času zbiranja komunalnih odpadkov po tem odloku. Uporaba drugih vreč za oddajo odpadkov ni dovoljena.

(5) Z nakupom dodatne tipizirane vrečke je plačana tudi storitev ravnanja s komunalnimi odpadki.

(1) Prevzemna mesta se praviloma določijo na javnih površinah, če se s tem ne ogroža njihova splošna raba. Če prevzemnega mesta ni mogoče določiti na javni površini, se prevzemno mesto lahko določi tudi na zasebnem zemljišču, če lastnik zemljišča poda soglasje k določitvi prevzemnega mesta na njegovem zemljišču in soglasje lastnikov zemljišč, potrebnih za dostop s specialnim komunalnim vozilom izvajalca.

(2) Prevzemno mesto je ob poti prometne poti specialnega komunalnega vozila in mora biti na nivoju te prometne poti. Morebitna sprememba nivoja mora biti urejena s klančino, ki omogoča dovoz zabojnika do specialnega komunalnega vozila.

(3) Prevzemno mesto soglasno določita povzročitelj odpadkov in izvajalec. Če do soglasja ne pride, določi prevzemno mesto na predlog katere koli stranke občinski inšpekcijski organ.

(4) Dovozna pot do prevzemnega mesta za komunalne odpadke ne sme imeti stopnic, robnikov ali drugih ovir in mora biti urejena tako, da je omogočen neposreden in nemoten dostop s specialnimi komunalnimi vozili v dnevnem času, v vseh vremenskih razmerah in mora prenesti osne obremenitve specialnega komunalnega vozila.

(5) Povzročitelj odpadkov je dolžan v zimskem času zagotoviti neoviran dostop do prevzemnega mesta. Prav tako mora odstraniti zapadli sneg s pokrovov posod za ločeno zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov.

(6) Lastniki zemljišč morajo zagotoviti, da veje dreves ali drugih rastlin ne ovirajo prehoda specialnega komunalnega vozila. Če tega na poziv izvajalca ne storijo, na njihove stroške obrez vej lahko opravi izvajalec.

(7) V času popolne ali delne zapore ceste, ki specialnim komunalnim vozilom izvajalca onemogoča dostop do prevzemnih mest na območju zapore, mora investitor v roku petih dni pred načrtovano zaporo ceste obvestiti izvajalca in se z z njim dogovoriti o začasnem prevzemnem mestu. Investitor mora na svoje stroške zagotoviti ločeno zbiranje odpadkov na primernem začasnem prevzemnem mestu ter o tem obvestiti izvajalca in povzročitelje odpadkov.

(8) Dovozna pot do prevzemnega mesta mora biti urejena tako, da:

– je omogočen neposreden in nemoten dostop s specialnimi komunalnimi vozili v dnevnem času in v vseh vremenskih razmerah;

– mora prometna površina do odjemnega mesta prenesti osne obremenitve specialnega komunalnega vozila, ki veljajo za lokalne ceste;

– je najmanjša širina dovozne poti za specialno vozilo do prevzemnega mesta odpadkov in za prevoz odpadkov 3 m, svetla višina pa 4 m;

– mora imeti slepa cesta zaključek z obračališčem. Obračališče mora biti izvedeno v obliki črke T z najmanjšim zunanjim radijem 6,6 m. Obračališče je lahko urejeno tudi na drug način, če vozila na njem obračajo enako varno. Notranji najmanjši radij dovozne poti do prevzemnega mesta za odpadke v križišču ali krivini mora biti 6,5 m, razen pri dvosmernih lokalnih cestah, kjer je lahko najmanjši radij 3 m in je zagotovljena preglednost križišča;

– izvajalec zaradi konstrukcije dovozne poti ne krši cestno prometnih predpisov.

(9) Izvajalec na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za specialna komunalna vozila, v dogovoru s povzročitelji odpadkov določi skupno zbirno mesto, ki je hkrati tudi prevzemno mesto in ustrezno embalažo za zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov (tipske posode, zabojniki, tipske vreče). Če je navedeno zbirno mesto začasnega značaja, se opusti in sanira takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bilo določeno.

(1) V času do predvidenega prevzema komunalnih odpadkov se odpadki zbirajo v zaprtih posodah ali zabojnikih, ki so nameščeni na zasebnih površinah ali v zasebnih prostorih pri uporabnikih (zbirna mesta). Uporabniki morajo zagotoviti, da se odpadki zbirajo na način, ki ne povzroča emisije vonjav in onesnaževanja okolice.

(2) Uporabniki so dolžni po odložitvi ločeno zbranih komunalnih odpadkov v zabojnike, poskrbeti, da so pokrovi zabojnikov zaprti, tipizirane vreče pa zavezane.

(3) Za vzdrževanje, urejenost in čistočo zbirnega in prevzemnega mesta ter dovozne poti do mesta prevzema skrbi uporabnik.

(4) Če s tem soglaša izvajalec, so lahko zbirna mesta hkrati tudi prevzemna mesta.

(5) Za zbirna mesta povzročiteljev iz večstanovanjskih stavb, poslovno-stanovanjskih ali poslovnih stavb, kjer odpadke povzroča več različnih povzročiteljev odpadkov, za katere je na podlagi posebnih predpisov določen upravnik take stavbe, je za izvajanje določb iz prvega do tretjega odstavka tega člena in ostalih določb tega odloka dolžan skrbeti upravnik stavbe.

(6) Izvajalec je dolžan izprazniti le zabojnike, ki so vključeni v sistem zbiranja oziroma odpeljati le tipizirane vreče. Praznjenje zabojnikov mora izvesti varno, da ne ovira prometa več, kot je nujno treba za opravljanje dejavnosti, da ne onesnaži prevzemnega mesta ter ne poškoduje zabojnikov ali okolice, kjer se opravlja delo. V primeru, da izvajalec onesnaži prevzemno mesto, ga je dolžan očistiti.

(1) Občina zagotavlja ločeno zbiranje odpadkov v zbirnem centru Tabre.

(2) Občina zagotavlja, da je zbirni center na lokaciji, ki omogoča nemoten dostop povzročiteljem za prepuščanje posameznih vrst odpadkov, prav tako pa tudi dostop specialnim komunalnim vozilom izvajalca za njihovo zbiranje in prevoz.

(3) V zbirnem centru izvajalec zbira:

– nevarne komunalne odpadke v skladu z uredbo, ki ureja javno službo,

– nenevarne komunalne odpadke v skladu z uredbo, ki ureja javno službo,

– odpadno električno in elektronsko opremo v skladu predpisom, ki ureja ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo,

– kosovne odpadke,

– izrabljene gume v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z izrabljenimi gumami.

(4) V zbirnem centru Tabre izvajalec poleg odpadkov iz tretjega odstavka tega člena kot posebno storitev zbira tudi odpadno embalažo, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem.

(5) Zbirni center je namenjen vsem povzročiteljem, ki so vključeni v sistem rednega zbiranja odpadkov na območju občine.

(6) Vrste odpadkov, ki jih prevzema izvajalec v zbirnem centru ter vrsto posod za njihovo zbiranje (tip, barva, volumen in število), določi izvajalec v skladu s tehničnim pravilnikom.

(7) Izvajalec prevzema odpadke v zbirnem centru v obratovalnem času zbirnega centra, ki ga določi v tehničnem pravilniku in o katerem povzročitelje obvesti na krajevno običajen način in objavi na svoji spletni strani.

(1) Zbirni center mora biti vpisan v kataster gospodarske infrastrukture v skladu s predpisi.

(2) Zbirni center upravlja izvajalec.

(3) Zbirni center mora biti načrtovan, zgrajen, urejen in opremljen za:

– prevzem odpadkov iz 35. člena tega odloka,

– prevzem odpadkov, ki jih izvajalec zbiranja zbere po sistemu od vrat do vrat, v zbiralnicah in s premično zbiralnico in jih ne odda neposredno v nadaljnje ravnanje,

– tehtanje prevzetih, predhodno skladiščenih in oddanih odpadkov ter

– predhodno razvrščanje in predhodno skladiščenje prevzetih odpadkov.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek zbirnega centra ni treba urediti in opremiti za tehtanje prevzetih, predhodno skladiščenih in oddanih odpadkov, če izvajalec zagotovi tehtanje odpadkov iz sedmega odstavka tega člena pred oddajo odpadkov v nadaljnje ravnanje.

(5) Zbirni center mora biti urejen in vzdrževan tako, da:

– uporabnik lahko prepusti odpadke na preprost način in brez dodatnega ravnanja z njimi, ki bi lahko pomenilo nevarnost za človekovo zdravje, in

– se zaradi prepuščanja odpadkov z njimi ne onesnažuje okolje v zbirnem centru ali njegovi okolici ter ni čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami.

(6) V zbirnem centru mora nevarne komunalne in kosovne odpadke od uporabnikov prevzemati oseba, ki je usposobljena po programu izobraževanja o nevarnih lastnostih odpadkov in ravnanju z nevarnimi odpadki iz predpisa, ki ureja odpadke.

(7) Izvajalec mora stehtati vse odpadke, ki jih prevzame v zbirnem centru, in vse odpadke, ki jih odda v nadaljnje ravnanje. Do oddaje v nadaljnje ravnanje mora z njimi ravnati tako, da je mogoča njihova obdelava v skladu s hierarhijo ravnanja z odpadki.

(8) Izvajalec mora v zbirnem centru omogočiti izvajalcu priprave za ponovno uporabo, da vsaj iz prevzetega odpadnega tekstila, oblačil in kosovnih odpadkov izloči odpadke, primerne za pripravo za ponovno uporabo, in mu jih oddati.

(9) Kosovne odpadke, ki jih odda v pripravo za ponovno uporabo, odda kot odpadke s številko odpadka 20 03 07.

(10) Izvajalec mora zagotavljati reden prevzem v zbirnem centru zbranih frakcij in jih v začasno skladiščenje, predelavo ali odstranjevanje odpremljati s tako opremljenimi vozili, da nakladanje in razkladanje odpadkov ne povzroča prašenja in povzroča čim manj hrupa, med prevozom pa ne prihaja do raztresanja odpadkov.

(11) Na območju zbirnega centra je nepristojnim osebam prepovedano brskati po zabojnikih in drugih posodah ter odnašati ločene frakcije in druge odpadke izven zbirnega centra.

(12) Odpadki se pred ali v neposredno bližino zbirnih centrov ne smejo odlagati.

(1) V zbirnem centru lahko prepustijo odpadke vsi, ki so uporabniki storitev javne službe v skladu s tem odlokom.

(2) Uporabnik mora odpadke pred oddajo v zbirnem centru ustrezno ločiti. Tekoči odpadki morajo biti embalirani varno, v ustrezni embalaži in označeni najmanj z navedbo vsebine in nevarnih lastnosti.

(3) Uporabnik se mora pred predajo odpadkov v zbirnem centru identificirati z veljavnim osebnim dokumentom in z dokazilom, da je kot uporabnik vključen v sistem ravnanja z odpadki na območju občine. Dokazilo je lahko potrdilo o poravnanih obveznostih za storitev ravnanja z odpadki za pretekli mesec ali drug ustrezni dokument. V primeru, da uporabnik zavrne identifikacijo, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti. Povzročitelj odpadkov je pri oddaji odpadkov dolžan slediti navodilom delavca na tehtnici in delavca v zbirnem centru.

(4) Uporabnik iz gospodinjstva lahko morebitne viške odpadne embalaže in komunalnih odpadkov, razen mešanih komunalnih odpadkov, oddajo brez doplačila.

(5) V zbirnem centru lahko posamezne odpadke (številke skupin odpadkov 15 in 20) oddajo tudi uporabniki, ki so pravne osebe, samostojni podjetniki ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost. V tem primeru se oddaja odpadkov obračuna skladno z veljavnim cenikom izvajalca. Ti uporabniki so dolžni za odpadke pred oddajo izročiti naročilnico, ki mora biti podpisana in iz katere morajo biti nedvoumno razvidni vsi podatki o pravni osebi, samostojnem podjetniku ali posamezniku, ki samostojno opravlja dejavnost. V primeru, da uporabnik ne predloži naročilnice, pooblaščeni delavec odpadkov ni dolžan sprejeti.

(6) Kdor odloži odpadke izven zbirnega centra, jih je dolžan na svoje stroške odstraniti in prepeljati v zbirni center.

(1) Izvajalec mora kosovne odpadke prevzeti od uporabnika najmanj enkrat v koledarskem letu v času zbiralnih akcij, uporabniki pa lahko v delovnem času zbirnih centrov kosovne odpadke predajo na zbirnih centrih.

(2) Izvajalec zbira kosovne odpadke na podlagi poslanega kupona, ki ga uporabniki prejmejo pred pričetkom akcije. Če uporabnik naroči odvoz kosovnih odpadkov izven termina organiziranega odvoza, mora vsak odvoz plačati po ceniku izvajalca.

(3) Zbiranje kosovnih odpadkov v okviru javne službe je namenjeno vsem uporabnikom, ki so vključeni v sistem rednega odvoza odpadkov v okviru javne službe.

(4) Izvajalec mora imeti na svoji spletni strani objavljeno obvestilo o možnostih, načinu in času prevzema kosovnih odpadkov, uporabnike, ki so gospodinjstva pa o tem enkrat letno tudi obvestiti. Obvestilo mora vsebovati tudi vrste in opis kosovnih odpadkov, ki jih lahko uporabniki prepustijo kot kosovne odpadke, in navodila za njihovo prepuščanje.

(5) Če odloži uporabnik v zabojnik odpadke, ki vanj ne sodijo, ga izvajalec pozove, da jih ustrezno sortira, sicer to opravi izvajalec na stroške uporabnika.

(6) Povzročitelj odpadkov namesti kosovne odpadke na prevzemno mesto na dan predvidenega odvoza in ne prej.

(7) Povzročitelji kosovnih odpadkov morajo, preden prepustijo te odpadke izvajalcu, zagotoviti, da se kosovni odpadek večjih dimenzij razstavi na več kosov tako, da posamezni kos odpadka vsebuje pretežno eno ločeno frakcijo in ni pretežak ali prevelik za ročno nakladanje na vozilo za prevoz kosovnih odpadkov. Uporabniki lahko zbiralcu prepustijo tudi odpadno električno in elektronsko opremo.

(8) Izvajalec prevzete kosovne odpadke v zbirnem centru presortira na uporabne sekundarne surovine (les, kovina, plastika, odpadna električna in elektronska oprema), razdre sestavljene voluminozne materiale (vzmetnice, oblazinjeno pohištvo), sekundarne surovine odda pooblaščenim družbam za promet in predelavo sekundarnih surovin, preostanek pa odpelje v obdelavo in ostanek v končno ravnanje na odlagališče nenevarnih odpadkov.

(1) Gradbene odpadke in odpadne gume, oboje iz posameznega gospodinjstva, izvajalec prevzema izključno na zbirnem centru Tabre, in sicer največ enkrat letno do ene avtomobilske prikolice (do 750 kg) in do štiri avtomobilske gume. Večjih količin izvajalec ne prevzema.

(2) Gradbenih odpadkov in odpadnih gum, oboje iz dejavnosti, izvajalec na območju občine ne prevzema.

(1) Uporabniki morajo z azbestnimi odpadki (številka odpadka 17 06 05) ravnati v skladu s predpisom o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest.

(2) Izvajalec azbestno cementnih odpadkov ne prevzema na zbirnem centru Tabre.

(1) Organizatorji javnih prireditev na prostem morajo najmanj 15 dni pred prireditvijo o tem obvestiti izvajalca. Pri prijavljanju prireditve morajo predložiti načrt prireditvenega prostora, v katerem je razvidno, da bo zagotovil zbirna mesta, na katera bo mogoče dostaviti ustrezne posode za ločeno zbiranje odpadkov skladno s tehničnim pravilnikom. Izvajalec in organizator javne prireditve skleneta dogovor, s katerim se podrobneje določi vrsta in obseg storitve glede na pričakovano število udeležencev ter način odvoza odpadkov in pokrivanja stroškov.

(2) Izvajalec mora za čas trajanja javne prireditve na prostem, na kateri se pričakuje več kot 1.000 udeležencev, na kraju prireditve zagotoviti zabojnike vsaj za:

– odpadni papir in karton, vključno z odpadno embalažo iz papirja in kartona,

– odpadno embalažo iz stekla,

– odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov,

– mešane komunalne odpadke ter

– biološke odpadke.

(3) Izvajalec prevzame odpadke iz drugega odstavka tega člena na mestu javne prireditve. Velikost in število ustrezno označenih zabojnikov ali vrečk določi in zagotovi izvajalec izkustveno, glede na vrsto prireditve in na pričakovano število udeležencev, pri čemer pa noben od zabojnikov iz drugega odstavka tega člena ne sme biti manjši od 1.100 litrov.

(4) Organizator mora po končani prireditvi poskrbeti, da se prireditveni prostor v najkrajšem možnem času, vendar ne kasneje kot v 24 urah, ustrezno očisti. Prvi delovni dan po prireditvi se odpadki prepustijo izvajalcu na dogovorjenem začasnem prevzemnem mestu.

(5) Stroške ravnanja z odpadki, nastalimi na javni prireditvi, vključno z najemom, postavitvijo in uporabo zabojnikov ali vreč, nosi organizator.

(6) Ne glede na peto alinejo drugega odstavka tega člena mora ponudnik obrokov na javni prireditvi za svoje biološke kuhinjske odpadke, ki tam nastanejo, kot povzročitelj odpadkov iz gostinstva zagotoviti ravnanje v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom.

(7) Organizatorji taborov v naravi so dolžni pred izvedbo tabora skleniti z izvajalcem pogodbo o zbiranju in oddaji odpadkov.

(8) Investitorji in izvajalci gradbenih in drugih del na gradbiščih, pri katerih nastajajo komunalni odpadki in odpadna mešana embalaža, morajo z izvajalcem skleniti dogovor o načinu zbiranja in oddaje odpadkov najkasneje v roku 8 dni pred začetkom izvajanja del.

Organizatorji čistilnih akcij morajo najmanj sedem dni pred načrtovano akcijo, z izvajalcem skleniti dogovor o poteku akcije, načinu obdelave in odstranjevanja odpadkov ter predvidenih stroških in plačniku storitev. Stroški čistilne akcije ne smejo bremeniti stroškov rednega programa ravnanja z odpadki iz gospodinjstev in dejavnosti. Podrobnejša pravila čistilnih akcij se določijo v tehničnem pravilniku.

(1) Divja odlagališča komunalnih odpadkov se sanirajo v skladu z določili predpisa, ki ureja varstvo okolja.

(2) Zbiranje, prepuščanje ali odlaganje odpadkov izven s tem odlokom določenih mest je prepovedano.

(1) Če so na zemljišču v lasti občine nezakonito odloženi komunalni odpadki, odredi občinski prekrškovni organ izvajalcu njihovo odstranitev, ta pa jih mora odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki na račun lastnika zemljišča, v primeru, da izvaja posest nad zemljiščem pa na račun osebe, ki izvaja posest.

(2) Če se kasneje odkrije pozvročitelja nezakonito odloženih odpadkov, ima občina pravico in dolžnost od njega izterjati vračilo stroškov iz prejšnjega odstavka.

(3) Če so odpadki nezakonito odloženi na zemljišču v lasti osebe zasebnega prava, odredi odstranitev komunalnih odpadkov občinski prekrškovni organ lastniku ali drugemu posestniku zemljišča.

(4) Izvajalec izvaja kontrolo pravilnosti ločenega zbiranja »od vrat do vrat« pri posameznem povzročitelju odpadkov. V primeru, da povzročitelj odpadkov odlaga v tipske posode, ki so namenjene točno določeni vrsti komunalnih odpadkov, odpadke, ki tja ne sodijo, ga izvajalec pisno opozori. Če se nepravilno ločevanje ponovi, posreduje izvajalec pristojnemu inšpekcijskemu organu predlog za kaznovanje povzročitelja odpadkov v skladu s kazenskimi določbami tega odloka.

(1) Posebne storitve izvajalca so storitve, ki jih opravlja izvajalec in pri tem uporablja javno infrastrukturo, ali gre za prodajo stranskih proizvodov, ki nastanejo pri izvajanju dejavnosti, in niso obvezne storitve javne službe.

(2) Izvajalec lahko:

– zbira odpadno embalažo iz plastike, kovin in sestavljenih materialov, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, od tistih izvirnih povzročiteljev teh odpadkov, s katerimi se dogovori o takem načinu zbiranja v terminih, za katere se dogovorita;

– zbirni center Tabre nameni tudi za prepuščanje odpadne embalaže, ki ni komunalni odpadek, ki nastaja pri opravljanju trgovinske ali storitvene dejavnosti, tistim izvirnim povzročiteljem teh odpadkov, ki se o tem dogovorijo z izvajalcem.

(3) Storitve iz drugega odstavka tega člena so posebne storitve, ki jih izvajalec lahko izvaja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

– izvajalec pri izvajanju posebnih storitev ne ustvarja negativne razlike med prihodki in odhodki, ki izvirajo iz tega naslova,

– razmere na javni infrastrukturi dopuščajo tako izvajanje in ni ogroženo izvajanje javne službe,

– prihodki posebnih storitev se upoštevajo tako, da se zmanjša lastna cena javne službe, pri čemer prihodki posebnih storitev, ki jih izvajalec ustvari na podlagi opravljanja posebnih storitev, prednostno znižujejo stroške zbiranja ločenih frakcij komunalnih odpadkov.

(4) Občina soglaša z izvajanjem posebnih storitev navedenih v tem členu in pooblašča izvajalca za izvajanje teh storitev na celotnem območju občin.

(5) Cene posebnih storitev pripravi in določi izvajalec tako, da zajemajo neposredne in pripadajoči sorazmerni del posrednih stroškov. Cene pripravi in določi izvajalec javne službe ter jih objavi na svoji spletni strani.

V okviru javne službe se zagotavlja skladiščenje odpadkov pri izvajalcu v zbirnem centru z namenom in za čas, ki je potreben, da se odpadki lahko pripravijo za prevoz do osebe, ki skladno s predpisi o ravnanju z odpadki izvaja nadaljnjo obdelavo odpadkov.

(1) Javna služba obdelava po tem odloku obsega obdelavo mešanih komunalnih odpadkov za uporabnike z območja občine skladno z državnimi predpisi.

(2) Prevzem mešanih komunalnih odpadkov se izvaja na območju javne infrastrukture, na katerem se zagotavlja izvajanje javne službe obdelava. Prevoz iz območja zbiranja odpadkov do območja iz prešnjega odstavka je obveznost izvajalca javne službe zbiranje.

(3) Storitve iz prejšnjega odstavka so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javnih služb, za povzročitelje odpadkov obvezna.

(1) Javna služba odlaganje obsega odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov za uporabnike z območja občine skladno z državnimi predpisi.

(2) Prevzem ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov na odlaganje se izvaja na območju javne infrastrukture, na katerem se zagotavlja izvajanje javne službe odlaganje. Prevoz iz območja obdelave do območja iz prejšnjega odstavka je obveznost izvajalca javne službe odlaganje.

(3) Storitve iz prejšnjega odstavka so v okviru opravljanja javne službe kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji. Uporaba storitev javne službe je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javnih služb, za povzročitelje odpadkov obvezna.

Uporabniki javne službe obdelava in javne službe odlaganje so vsi uporabniki, od katerih se zbirajo odpadki v okviru javne službe zbiranje skladno s 13. členom tega odloka.

(1) Izvajalec mora pri izvajanju javne službe zbiranje zagotoviti:

– nabavo in vzdrževanje opreme za izvajanje javne službe;

– redno higiensko vzdrževanje opreme iz prejšnje alineje, vključno z rednim razkuževanjem in pranjem;

– urejanje in vzdrževanje prostorov, v katerih je nameščena oprema zbiralnic in zbirnega centra ter premičnih zbiralnic;

– redni prevzem frakcij komunalnih odpadkov brez povzročanja prekomerne emisije prahu, čezmernega hrupa in raztresanja odpadkov;

– zagotavljanje podatkov ter sporočanje podatkov o zbranih komunalnih odpadkih skladno s predpisi, ki urejajo ravnanja z odpadki;

– evidentiranje števila prevzemov posod za vsako posamezno prevzemno mesto po posameznem imetniku odpadkov.

(2) Izvajalec mora z odpadki ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in brez uporabe postopkov in metod, ki bi čezmerno obremenjevali okolje, zlasti pa povzročili:

– čezmerno obremenitev voda, zraka, tal,

– čezmerno obremenjevanje s hrupom ali vonjavami,

– bistveno poslabšanje življenjskih pogojev živali in rastlin, ali

– škodljive vplive na krajino ali območja, zavarovana po predpisih o varstvu narave in predpisih o varstvu kulturne dediščine.

(3) Izvajalec mora zagotavljati čiščenje in vzdrževanje vozil, s katerimi se prevažajo odpadki in posod za zbiranje odpadkov, tako da ni ogroženo človekovo zdravje in da ni škodljivih vplivov na okolje, skladno s tem odlokom.

(4) Izvajalec pere posode za ločeno zbiranje mešanih komunalnih odpadkov, mešane odpadne embalaže, biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov in posode nameščene v okviru zbiralnic ločenih frakcij skladno s tem odlokom.

(5) Izvajalec je v skladu z zakonom odgovoren za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe namensko ali iz malomarnosti povzročijo pri njemu zaposleni ljudje povzročiteljem odpadkov ali tretjim osebam.

(1) Vodenje registra odjemnih mest je obveznost izvajalca javne službe zbiranje.

(2) Izvajalec vodi seznam nameščenih posod pri povzročiteljih odpadkov in na zbiralnicah ločenih frakcij. Seznam nameščenih posod vsebuje naslednje podatke:

– ime in priimek nosilca povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva,

– davčno številko nosilca povzročitelja odpadkov,

– lokacijo nameščenih posod (naslov),

– število oseb, ki pripada gospodinjstvu povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva,

– vrsto, velikost in število posod oziroma delež na skupni posodi, ki pripada uporabnikom povzročitelja odpadkov iz gospodinjstva.

(3) Vsebinski podatki iz drugega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za identifikacijo uporabnikov, ki niso gospodinjstva, nameščenih posod na zbiralnicah ločenih frakcij in nameščenih skupnih posod.

(4) Izvajalec skrbi za ažurnost seznama in ga na zahtevo posreduje občini. Izvajalec mora seznam vsaj enkrat letno uskladiti z uradnimi državnimi evidencami.

(5) Občina je dolžna v okviru svojih izvirnih pristojnosti izvajalcu omogočiti pridobitev potrebnih podatkov o povzročiteljih odpadkov iz gospodinjstva za potrebe izvedbe obračuna storitev zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov, kot so:

– število oseb s stalnim in začasnim prebivališčem po naslovu bivanja na območju občine,

– podatki o nosilcu posameznega gospodinjstva.

(6) Podatki v registru uporabnikov se lahko spremenijo na podlagi:

– pisnega sporočila uporabnika skladno s tem odlokom,

– ugotovitev izvajalca glede na podatke iz centralnega registra prebivalstva (CRP) in glede na ugotovljeno stanje pri posameznem povzročitelju,

– ugotovitev pristojnega ali prekrškovnega organa.

(7) Izvajalec ob vsaki spremembi podatkov v registru uporabnikov na podlagi vloge uporabnika oziroma ugotovitev iz druge in tretje alineje šestega odstavka tega člena, potrdi uporabniku vpis teh sprememb in uskladi prevzemanje odpadkov ter obračun storitev javne službe s spremembami najkasneje v roku 30 dni po vpisu spremembe v register uporabnikov.

(1) Izvajalec izdaja smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve, mnenja k dopolnjenim predlogom prostorskega akta, projektne pogoje in mnenja k projektu v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora. Za izdajo smernic in mnenj mora vlagatelj predložiti dokumentacijo, ki jo določajo predpisi, ki urejajo graditev objektov in urejanje prostora.

(2) Za izvajanje nalog iz prejšnjega odstavka tega člena mora imeti izvajalec zaposleno osebo z opravljenim strokovnim izpitom iz upravnega postopka.

(3) Stroški za izvajanje pooblastil iz tega člena zajemajo neposredne in pripadajoči del posrednih stroškov in jih izvajalec evidentira na posebnem stroškovnem mestu. Stroški se izvajalcu krijejo iz proračunskih sredstev občine na podlagi pogodbe med izvajalcem in občino.

(1) Vodenje katastra komunalnih naprav občina s tem odlokom na podlagi zakona, ki ureja geodetsko dejavnost, podeli izvajalcu. Kataster je izvajalec dolžan voditi in stalno dopolnjevati v skladu s predpisi ter standardi in normativi geografskega informacijskega sistema v obliki digitalne baze podatkov. Stroški vodenja katastra se krijejo iz proračunskih sredstev občine na podlagi sklenjene pogodbe. Stroški vodenja katastra vključujejo neposredne in pripadajoči del posrednih stroškov. Stroški se dogovorijo s pogodbo med občino in izvajalcem.

(2) Izvajalec je dolžan posredovati informacije iz katastra osebam, ki za to izkažejo upravičen interes, in sicer v obsegu izkazanega upravičenega interesa.

(3) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžan posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno s predpisi.

(1) Za izvedbo vzdrževalnih del na objektih in napravah, ki se uporabljajo za izvajanje javne službe, skrbi izvajalec. Stroški za vzdrževalna dela se krijejo iz cene storitve javne službe ali subvencij.

(2) Investitor v novogradnjo in obnovo javne infrastrukture je občina, če ni s koncesijskim aktom ali pogodbo dogovorjeno urejeno drugače.

(3) Občina lahko izvajalca s pogodbo pooblasti za vodenje, izvajanje in nadzor investicije.

(4) Če investicijskih del ne izvaja izvajalec, ampak tretja oseba, mora izvajalec zagotoviti strokovni nadzor pri posegih na javni infrastrukturi, izvajalec del pa mora omogočiti in plačati stroške nadzora, če ni drugače dogovorjeno s pogodbo.

(1) Izvajalec mora uporabnike obveščati o pravilnem ločevanju odpadkov in nujnosti ločevanja odpadkov na izvoru. Oblike obveščanja so naslednje:

– navodila za ločevanje odpadkov z brošurami in na spletni strani izvajalca,

– obvestila in navodila o načinih prepuščanja odpadkov, lahko tudi s praktičnimi prikazi pri uporabnikih,

– ozaveščevalne aktivnosti v šolah in vrtcih.

(2) Izvajalec mora uporabnike na svojih spletnih straneh in najmanj enkrat letno na krajevno običajen način obveščati o:

– lokaciji zbirnega centra in terminih, v katerih je mogoče prepuščati odpadke,

– vrstah odpadkov, ki se prepuščajo po »sistemu od vrat do vrat«, v zbiralnicah, premičnih zbiralnicah in zbirnem centru,

– vrstah odpadkov, ki se prepuščajo kot kosovni odpadki,

– prepuščanju odpadne električne in elektronske opreme v skladu s predpisom, ki ureja odpadno električno in elektronsko opremo,

– prevzemanju odpadkov s premično zbiralnico,

– drugih pogojih za prevzem komunalnih odpadkov.

(3) Izvajalec mora z informacijami na svojih spletnih straneh uporabnike seznanjati:

– z ločenim zbiranjem odpadkov v skladu z uredbo, zlasti o ciljih, prednostih in koristih takega načina zbiranja,

– s hrambo nevarnih in nenevarnih frakcij na način, da ne predstavljajo nevarnosti za zdravje ljudi ali okolje, pred njihovim prepuščanjem,

– s pravilnim prepuščanjem odpadkov v zbiralnicah, premični zbiralnici in zbirnem centru,

– z načinom prepuščanja tistih odpadkov, za katere je zbiranje s posebnim predpisom urejeno na poseben način, in

– s tem, da se nenevarni komunalni odpadki, ki so onesnaženi z nevarnimi odpadki ali snovmi, prepuščajo kot nevarni komunalni odpadki.

(1) Izvajalec mora zagotavljati:

1. prevzem komunalnih odpadkov,

2. prevzem nenevarnih komunalnih odpadkov,

3. vizualni pregled odpadkov pred prevzemom,

4. oddajo ločeno zbranih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem,

5. predhodno skladiščenje odpadkov,

6. obračun storitev javne službe uporabnikom,

7. vodenje evidenc o odpadkih,

8. vodenje katastra,

9. izdelava načrtov ravnanja z odpadki,

10. zagotavljanje podatkov, poročanje pristojnim organom ter objavljanje podatkov,

11. redno in pravočasno obveščanje uporabnikov o posameznih aktivnostih izvajanja javnih služb, in

12. druge naloge v skladu s predpisi.

(2) Izvajalec je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega plana za prihodnje leto in ga predložiti v obravnavo skupščini do zadnjega delovnega dne v novembru za prihodnje leto. Letni plan vsebuje predvsem:

– obseg potrebnih investicij v sredstva izvajalca in javne infrastrukture,

– obseg predvidenega rednega izvajanja javne službe,

– ukrepe za doseganje okoljskih ciljev, skladno z zakonodajo,

– planske kalkulacije cen.

(3) Izvajalec je dolžan pripraviti in predložiti skupščini poročilo o polletnem poslovanju, ki mora vsebovati predvsem:

– podatke o količinskem obsegu izvajanja javne službe v primerjavi s planiranim,

– izkaz poslovnega izida javne službe zbiranje.

Izvajalec mora:

– zagotavljati obratovanje objektov in naprav za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov;

– zagotavljati obratovanje odlagališča z vsemi objekti, napravami in omrežjem za odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;

– vzdrževati odlagališče;

– izvajati obdelavo komunalnih odpadkov v vseh fazah od prevzema mešanih komunalnih odpadkov za obdelavo, samo obdelavo, ravnati z obdelanimi mešanimi komunalnimi odpadki in ravnati z ostanki obdelanih mešanih komunalnih odpadkov;

– odlagati ostanke predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v telo odlagališča;

– zbirati in odvajati izcedne vode, padavinske vode in tehnološke vode ter izvajati njihovo čiščenje;

– zajemati odlagališčni plin in ga predelovati;

– prekrivati telo odlagališča in zagotavljati površinsko tesnenje z vgrajenim sistemom površinskega odvajanja padavinske vode ter razplinjevanje;

– tehtati in vizualno pregledovati ostanke komunalnih odpadkov;

– meriti vpliv odlagališča na okolje;

– izdelovati kontrolne analize reprezentativnih vzorcev ostankov komunalnih odpadkov;

– zagotavljati predpisane obratovalne monitoringe;

– izvajati ukrepe za zmanjševanje količin odlaganja odpadkov;

– pripravljati ukrepe za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje;

– pripraviti ukrepe po zaprtju odlagališča;

– voditi predpisane evidence;

– ozaveščanje uporabnikov o alternativnih oblikah uporabe odpadkov in izobraževanju o zmanjševanju količine odpadkov;

– izvajati druge predpisane naloge.

(1) Uporabniki imajo pravico do:

1. trajnega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe, ki je, pod pogoji, ki jih določa ta odlok, enako dostopna vsem uporabnikom na območju občine po posameznih kategorijah uporabnikov;

2. uporabe tipskih posod in tipiziranih vreč za ločeno zbiranje odpadkov;

3. upoštevanja sporočene spremembe, ki vpliva na izvajanje ter obračun storitev, ob predložitvi ustreznih dokazil;

4. pisnega ugovora na prejet račun v petnajstih dneh od prejema;

5. obveščenosti o storitvah javne službe;

6. naročanja dodatnih storitev na poziv po ceniku izvajalca;

7. uskladitve velikosti ali števila posod, vendar ne več kot enkrat letno.

(2) Izvajalec odobri zmanjšanje velikosti in/ali števila posod oziroma zabojnikov za odpadke na podlagi zahteve uporabnika iz sedme točke prejšnjega odstavka tega člena pod pogojem, da:

1. prostornina obstoječe posode ali zabojnika ni manjša od prostornine najmanjše količine komunalnih odpadkov, določene v skladu s tem odlokom, in če

2. ugotovi, da so se v obdobju zadnjih šestih mesecih komunalni odpadki prepuščali na prevzemnem mestu te stavbe v zaprtih in ne popolnoma polnih posodah.

Uporabniki imajo obveznosti:

1. uporabljati morajo storitve izvajalca v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov;

2. pri ravnanju z odpadki morajo upoštevati veljavne predpise, določbe tega odloka, tehničnega pravilnika ter navodila izvajalca;

3. objekt morajo opremiti z ustreznimi zabojniki/tipiziranimi vrečami ter urediti oddajo odpadkov z izvajalcem pred prvo uporabo objekta v skladu z odlokom in tehničnim pravilnikom;

4. iz celotnega snovnega toka komunalnih odpadkov, ki jih povzročajo, morajo izločiti in ločeno prepustiti izvajalcu čim več ločenih frakcij, saj s tem povzročajo nastanek čim manjše količine mešanih komunalnih odpadkov;

5. nastale komunalne odpadke morajo zbirati in ločevati na izvoru njihovega nastajanja ter jih odlagati v posode za zbiranje, v skladu z letnim urnikom izvajalca;

6. hraniti morajo odpadke na zbirnem mestu vse dokler jih ne prepustijo izvajalcu, varno in neškodljivo za ljudi in okolje;

7. prepuščati morajo odpadke izvajalcu na prevzemnem mestu v posodi ali brez nje, če je takšno prepuščanje dovoljeno, v skladu z urnikom odvoza;

8. prepuščati morajo ločene frakcije v zbiralnicah ločenih frakcij ter zbirnem centru, v času njegovega obratovanja;

9. prepuščati morajo nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbirnem centru, v času njegovega obratovanja;

10. prepuščati morajo kosovne odpadke v skladu z določili tega odloka;

11. zagotoviti morajo, da so posode, zabojniki ali tipizirane vreče na dan prevzema varno nameščeni na prevzemnem mestu skladno s tem odlokom do 6. ure zjutraj;

12. zagotoviti morajo, da se po prevzemu komunalnih odpadkov zabojnike še isti dan namesti nazaj na zbirno mesto, če zbirno mesto in prevzemno mesto nista na istem kraju;

13. zagotoviti morajo, da so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti in tipizirane vreče zavezane;

14. vzdrževati morajo čistočo na zbirnih in prevzemnih mestih;

15. izvajalcu morajo zagotoviti neoviran dostop do prevzemnega mesta;

16. zagotoviti morajo, da je odstranjen sneg ob zabojnikih ter da so pokrovi zabojnikov očiščeni;

17. dopustiti morajo izvedbo nadzora po tem odloku;

18. pisno morajo obvestiti izvajalca javne službe zbiranje o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe skladno s tem odlokom. V primeru, ko uporabnik sporoči napačne podatke in posledično izvajalec javne službe zbiranje zaradi napačnih podatkov utrpi škodo, mu je uporabnik dolžan povrniti stroške;

19. redno morajo plačevati storitve javne službe.

(1) Uporabnikom je prepovedano:

1. mešati nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali mešati posamezne nevarne frakcije med seboj;

2. prepuščati odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek;

3. prepuščati odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek;

4. prepuščati katere koli odpadke v posodah ali zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom;

5. sežigati in/ali odlagati odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov;

6. nameščati posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta;

7. odlagati odpadke ob posodah ali zabojnikih;

8. prepuščati odpadke v vrečah, ki niso tipizirane vreče kot so določene v tehničnem pravilniku;

9. prepuščati odpadke v zabojnikih, ki niso vključeni v sistem zbiranja;

10. samovoljno premikati zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov iz določene lokacije na drugo lokacijo;

11. brskati po posodah ali zabojnikih, razmetavati odpadke ter drugače onesnažiti prevzemna mesta;

12. odnašati zbrane odpadke iz prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov;

13. onesnažiti okolico zbiralnic, skupnih zabojnikov, premične zbiralnice nevarnih odpadkov ali zbirnega centra;

14. poškodovati opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe;

15. pisati na posode ali zabojnike za ločene frakcije ter lepiti plakate nanje;

16. v zabojnike odložiti več kot je tehnično dovoljena nosilnost zabojnika.

(2) Prepovedano je prepuščati v posodah nevarne frakcije, stranske živalske proizvode, gradbene odpadke, bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, tople ogorke in pepel, kosovne odpadke, odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline, ne glede na vrsto odpadkov oziroma vse tiste odpadke, ki po svoji vsebini ne sodijo v namensko posodo.

(3) Prepovedano je opustiti uporabo storitev javne službe, kopičenje odpadkov in odlaganje v objektih ali na zemljiščih, ki temu niso namenjeni.

(4) Povzročitelj, ki odpadke kopiči ali jih odloži izven mesta, ki je namenjeno zbiranju teh odpadkov, je dolžan na svoje stroške zagotoviti predelavo ali odstranitev teh odpadkov skladno s predpisi.

(5) Če povzročitelj iz četrtega odstavka tega člena ne zagotovi predelave ali odstranitve odpadkov, to na njegove stroške izvede izvajalec.

(6) Če povzročitelja iz četrtega odstavka tega člena ni mogoče ugotoviti, zagotovi predelavo ali odstranitev odpadkov izvajalec na stroške lastnika zemljišča.

Javna služba se financira iz:

– cene storitev javne službe,

– proračunskih sredstev, in

– drugih virov.

(1) Cene javne službe se določajo v skladu s predpisi za oblikovanje cen storitev javne službe in tem odlokom.

(2) Cena posamezne storitve javne službe je sestavljena iz cene javne infrastrukture in cene opravljanja storitev posamezne javne službe.

(3) Na potrjene cene se obračuna DDV v skladu s predpisi.

(4) V okviru upravičenih cen storitev javne službe se lahko zagotovi donos v višini največ 5 % nabavne vrednosti sredstev, ki so potrebna za neposredno opravljanje javne službe, in ga potrdi pristojni organ v postopku potrjevanja cen.

(5) Cene storitev javne službe po tem odloku potrjuje občinski svet občine.

(1) Obračunsko obdobje v skladu s predpisi s področja oblikovanja cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja traja eno koledarsko leto, razen v primerih, ko ta odlok določa drugače. Obračunska obdobja se za namene tega odloka delijo na preteklo, sedanje in prihodnje obračunsko obdobje.

(2) V primeru večjih sprememb posameznih prihodkov ali stroškov, ki pomembno vplivajo na povišanje ali znižanje cene storitve javne službe, ali v primeru spremembe predpisov in drugih utemeljenih okoliščin, lahko na predlog izvajalca občinski svet s sklepom pred ali sočasno s potrditvijo nove predlagane cene določi daljše ali krajše prihodnje obračunsko obdobje. V tem primeru se določbe o postopkih v zvezi z elaborati ter načinu poračuna uporabljajo smiselno. Obračunsko obdobje je lahko največ tri koledarska leta.

(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko občinski svet potrdi enkraten poračun cen za preteklo obračunsko obdobje najkasneje do 31. 3. tekočega obračunskega obdobja, če izvajalec pripravi predlog elaborata za izvedbo takšnega poračuna in se občinski svet s takšnim poračunom strinja.

(1) Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat o ceni storitve javne službe za prihodnje leto v skladu s predpisi, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen javne službe in tem odlokom. Izvajalec posreduje elaborat občinski upravi v tekočem letu najpozneje do 31. 10., ne glede na višino potrebnih sprememb cene storitve javne službe glede na obstoječe cene oziroma preteklo obračunsko obdobje.

(2) V elaboratu iz prvega odstavka tega člena izvajalec opredeli in vsebinsko argumentira upravičene stroške izvajanja javne službe po veljavnih standardih. Občinska uprava elaborat pregleda in v primeru vsebinsko utemeljenih razlogov zahteva dopolnitve ali spremembe le-tega v roku 10 dni od prejema. Izvajalec mora na zahtevane dopolnitve ali spremembe odgovoriti v roku 10 dni od prejema le-teh.

(3) Občinski svet cene na podlagi elaborata iz prvega in drugega odstavka tega člena potrdi cene do 31. 12. tekočega leta za prihodnje obračunsko obdobje, če ni v tem odloku drugače določeno.

(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena izvajalec v primeru iz drugega odstavka 63. člena tega odloka pripravi elaborat skladno z obdobjem, ki ga določi občinski svet.

(5) Izvajalec enkrat letno pripravi elaborat tudi, če je obračunsko obdobje skladno z drugim odstavkom 63. člena daljše od enega leta, in ga posreduje v postopek pregleda in potrditve skladno s tem odlokom, če znaša ugotovljena razlika med potrjeno in obračunsko ceno glede na dejansko količino opravljenih storitev v preteklem koledarskem letu več kot deset odstotkov.

(1) Če občinski svet potrdi ceno, ki ne pokriva vseh upravičenih stroškov izvajanja javne službe, za razliko določi subvencijo s sklepom.

(2) Subvencija je razlika med potrjeno in zaračunano ceno.

(3) Občina lahko prizna subvencijo po tem členu za uporabnike, ki so gospodinjstva ali nepridobitni uporabniki.

(4) Nepridobitni uporabniki iz prejšnjega odstavka so pravne osebe, ustanovljene za izvajanje upravnih, sodnih in drugih oblastnih nalog ter pravne osebe, ki so ustanovljene za izvajanje nepridobitnih dejavnosti (kar mora biti razvidno iz ustreznih registrov).

(1) Stroške ravnanja z odpadki so dolžni plačevati vsi povzročitelji, za katere so organizirane javne službe. Obveznost plačila stroškov za ravnanje z odpadki nastane z dnem, ko začne izvajalec opravljati dejavnost na območju občine ali se povzročitelji vselijo v stanovanje oziroma ga začnejo uporabljati, pričnejo uporabljati poslovne prostore ali stavbo, kjer ni stalno prijavljenih prebivalcev.

(2) Uporabniki so dolžni izvajalcu plačevati stroške izvajanja storitev po ceni, ki se oblikuje in potrdi v skladu z določili veljavnih predpisov o oblikovanju cen storitev obvezne javne službe in tem odlokom.

(3) Vsaka oseba, ki opravlja gospodarsko ali drugo dejavnost na območju občine je dolžna pred začetkom opravljanja dejavnosti prijaviti izvajalcu datum začetka izvajanja dejavnosti.

(4) Pravne osebe, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja svojo dejavnost, katerih dejavnost je takšna, da ustvarjajo samo komunalnim odpadkom podobne odpadke, zbirajo te odpadke v tipskih zabojnikih. Potrebno število posod in volumen posameznih vrst posod določita skupaj izvajalec in povzročitelj odpadkov. Izvajalec povzročiteljem iz tega odstavka v okviru storitev javne službe v skladu s frekvenco odvozov po urniku odvozov obračuna naslednje volumne odpadkov:

– za uporabnike do vključno 25 m² poslovnega prostora – 75 litrov na mesec,

– za uporabnike od 26 do vključno 50 m² poslovnega prostora – 150 litrov na mesec,

– za uporabnike od vključno 51 m² poslovnega prostora dalje – 150 litrov in dodatno 3 litre za vsak dodatni m² površine poslovnega prostora, od vključno 51 m² dalje, vse na mesec.

(5) V primeru stanovanjskih objektov potreben volumen posod določita skupaj izvajalec in povzročitelj oziroma v primeru večstanovanjskih objektov v imenu povzročiteljev upravnik, oziroma če tega ni, predstavnik etažnih lastnikov. Izvajalec povzročiteljem iz tega odstavka v okviru storitev javne službe v skladu s frekvenco odvozov po urniku odvozov obračuna:

– po 75 litrov za posamezno osebo na mesec (stalno in začasno prijavljene osebe) za mešane komunalne odpadke,

– glede na velikost zabojnika za biološko razgradljive odpadke.

(6) Določba četrtega odstavka tega člena se uporablja tudi v primeru stanovanj in počitniških kapacitet ipd., v katerih ni stalno ali začasno prijavljenih oseb.

(7) Sobodajalcem z do osem ležišči se obračuna storitev ravnanja z odpadki v višini 120 litrskega zabojnika mesečno. Sobodajalcem od vključno devet do petnajst ležišči se zaračunava storitev ravnanja z odpadki v višini 240 litrskega zabojnika mesečno.

(8) Vsi povzročitelji odpadkov morajo poleg posod za mešane komunalne odpadke uporabljati vsaj še posode ali vreče za ločeno zbiranje odpadne embalaže oziroma v primeru zbiranja biološko razgradljivih odpadkov še posode za biološko razgradljive odpadke. Embalaža, ki nastaja pri izvajanju dejavnosti in ni vključena v javno službo, ni komunalni odpadek in se povzročiteljem zaračuna skladno s cenikom izvajalca javne službe zbiranje.

(9) Uporabniku, ki ni vključen v sistem zbiranja bioloških odpadkov, izvajalec lahko obračuna zeleni vrtni obrez, ki jih uporabnik lahko dostavi v zbirni center.

(10) Če izvajalec ugotovi, da mu je povzročitelj odpadkov posredoval netočne oziroma lažne podatke ter dokazila o vključitvi ali spremembi, lahko izvajalec povzročitelju odpadkov zaračuna razliko med zaračunano storitvijo in storitvijo, ki bi mu jo zaračunal, če bi povzročitelj odpadkov posredoval pravilne podatke, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi. To velja tudi v primeru, če povzročitelj odpadkov podatkov o vključitvi oziroma spremembi ne pošlje oziroma jih pošlje nepravočasno.

(11) Občasna uporaba oziroma začasni izostanek uporabe objekta oziroma izvajanja dejavnosti povzročitelja odpadkov ne odvezuje plačila stroškov javne službe, razen v izjemnih primerih kot so:

– šolanje v tujini,

– opravljanje dela ali bivanje v tujini,

– dolgotrajno zdravljenje,

– bivanje v domu upokojencev,

– prestajanje zaporne kazni ipd.

(12) Povzročitelja komunalnih odpadkov je izjemoma možno oprostiti plačila stroškov ravnanja z odpadki na prošnjo povzročitelja iz socialnih razlogov. O oprostitvi plačila stroškov iz prvega odstavka tega člena odloča pristojni organ občine na podlagi predložene odločbe o denarni socialni pomoči po zakonu, ki ureja socialno varnost. Stroški ravnanja s komunalnimi odpadki se v tem primeru poravnajo iz proračuna občine.

(13) Če uporabnik ne posreduje podatkov za obračun storitev javne službe v skladu s tem odlokom ali v prijavi navede napačne podatke, izvajalec uporabi uradne podatke o številu prebivalcev s stalnim prebivališčem v stavbi oziroma podatke o velikosti, število posod in številu oseb v gospodinjstvu. Izvajalec ima pravico pridobiti podatke o uporabniku iz uradnih evidenc.

(14) Za pravilno ugotovitev dejanskega stanja lahko izvajalec določi tudi izvedenca. Stroški s pridobivanjem podatkov in stroški izvedenskega mnenja bremenijo uporabnika.

(15) Neposedovanje opreme za zbiranje ali drugi neupravičeni razlogi na strani uporabnika, niso razlog, da se storitve ne bi obračunale. V primeru, ko zaradi višje sile (neprevoznost cest zaradi vremenskih razmer, oviran dostop do prevzemnega mesta ipd.) izvajalec ne izvede odvoza odpadkov skladno z urnikom odvoza, izvede pa ga kasneje, ko razmere to dopuščajo oziroma so ovire odstranjene, lahko tudi v naslednjem mesecu, to ni razlog, da se storitve ne bi obračunale.

(1) Uporabnik je dolžan prejeti račun poravnati v roku petnajstih dni od prejema računa.

(2) Izvajalec v primeru zamude s plačilom računa uporabniku pošlje opomin, v katerem ga opozori, da bo po poteku petnajstih dni po prejemu opomina, če račun ne bo poravnan, pričel postopek izterjave po sodni poti.

(3) Če povzročitelj odpadkov, ki ni hkrati lastnik nepremičnine, ne poravna računa, ki mu ga za opravljeno storitev izda izvajalec, za plačilo subsidarno odgovarja lastnik objekta.

Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico v roku desetih dni od datuma izdaje računa vložiti pisni ugovor pri izvajalcu. Izvajalec je dolžan na ugovor uporabnika odgovoriti v roku petnajstih dni od prejema ugovora. Ugovor na izdan račun ne zadrži plačila nespornega dela računa. Če uporabnik računa ne poravna niti v petnajstih dneh po prejemu odgovora, se mu izda pisni opomin in začne postopek izterjave po sodni poti.

(1) Izvajalec je dolžan voditi evidenco o uporabnikih po tem odloku.

(2) Uporabniki so dolžni izvajalcu v rokih po tem odloku posredovati točne podatke o dejstvih, ki vplivajo na pravilen obračun storitev javne službe.

(3) Uporabniki so dolžni izvajalca sproti obveščati o vseh spremembah podatkov, navedenih v prejšnjem odstavku.

(4) Za evidenco podatkov o vrsti in prostornini zabojnika za odpadke ter njihovi lokaciji skrbi izvajalec.

(1) Za nadzor nad izvajanjem določb tega odloka in izrekanje sankcij je pristojen Medobčinski inšpektorat in redarstvo občin Jesenice, Gorje, Kranjska Gora in Žirovnica.

(2) Strokovni nadzor opravljajo zaposleni pri izvajalcu in občini.

(3) Pri izvajanju nadzora lahko inšpekcijski organ izdaja odločbe ter odreja druge ukrepe, katerih namen je zagotoviti izvrševanje določb tega odloka.

(4) Inšpekcijski organ iz prvega odstavka tega člena ima v primeru ugotovljenih nepravilnosti pravico in dolžnost:

– odrediti povzročitelju odpadkov vključitev v sistem zbiranja komunalnih odpadkov;

– odrediti povzročitelju odpadkov uporabo storitev javne službe na način, določen s tem odlokom;

– odrediti odstranitev nedovoljenih plakatov, obvestil, ki so nameščena na zabojnike;

– odrediti organizatorju prireditve uporabo storitev javne službe na način, opredeljen v tem odloku;

– odrediti investitorju gradenj zbiranje komunalnih odpadkov na način, opredeljen v tem odloku;

– odrediti izvajalcu ravnanje z odpadki na način, opredeljen v tem odloku;

– odrediti izvajalcu čiščenje in vzdrževanje zabojnikov;

– odrediti izvajalcu prevzem neustrezno ločenih odpadkov glede na določila tega odloka;

– izvesti postopke v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.

(5) Pristojni občinski inšpekcijski organ ima pravico kadarkoli vpogledati v evidence, ki jih je dolžan voditi izvajalec, pri čemer je dolžan spoštovati določila zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

(1) Z globo 2.000 EUR se kaznuje za prekršek izvajalec javne službe, če:

1. ne zagotovi, da se v okviru javne službe ločeno zbirajo in prevzemajo ločene frakcije komunalnih odpadkov (prvi odstavek 20. člena);

2. ne zagotovi, da se nevarne frakcije zbirajo ločeno od drugih ločeno zbranih frakcij komunalnih odpadkov (tretji odstavek 20. člena);

3. ne zagotovi, da se na območjih, kjer je organizirano ločeno zbiranje bioloških odpadkov, ti odpadki zbirajo v predpisanih zabojnikih ali posodah in prevažajo z vozili, opremljenimi za prevoz biološko razgradljivih odpadkov, tako da se odpadki ne izpuščajo v okolje in da ne povzročajo emisije vonjav (prva alineja osmega odstavka 22. člena);

4. ne prevzema biološko razgradljivih odpadkov skladno s koledarjem odvoza odpadkov (druga alineja osmega odstavka 22. člena);

5. ne opremi prevzemno mesto s tipskim zabojnikom ustrezne barve in velikosti za zbiranje bioloških odpadkov (tretja alineja osmega odstavka 22. člena);

6. ne zamenja obstoječega zabojnika za biološke odpadke, če je zabojnik tako močno poškodovan, uničen ali izrabljen, da lahko prepuščanje teh odpadkov povzroči tveganje za okolje ali zdravje ljudi (četrta alineja osmega odstavka 22. člena);

7. ne izvede čiščenja in razkuževanja predpisanih zabojnikov in posod za zbiranje vsaj dvakrat letno (peta alineja osmega odstavka 22. člena);

8. ne izvaja čiščenja in razkuževanja vozil, s katerimi zagotavlja prevažanje biološko razgradljivih odpadkov (šesta alineja osmega odstavka 22. člena);

9. ne zagotavlja ločenega zbiranja odpadkov iz prvega odstavka 24. člena v zbiralnicah, kadar zbiranja teh odpadkov ne zagotavlja po sistemu »od vrat do vrat«;

10. ne zagotovi prevzemanja nevarnih frakcij s premično zbiralnico najmanj enkrat letno in ne obvesti uporabnikov (prvi odstavek 26. člena);

11. ne prevzema mešanih komunalnih odpadkov najmanj enkrat na dva tedna (peti odstavek 28. člena);

12. ne zagotovi zbiranja ločenih frakcij odpadkov v zbirnem centru (tretji odstavek 35. člena);

13. ne vodi odjemnih mest na način, kot je to določeno v 51. členu tega odloka;

14. ne obvešča uporabnikov na način, kot je to določeno v 55. tega odloka;

15. pri zaračunavanju opravljenih storitev javne službe ne upošteva cen storitev, ki jih določi občinski svet skladno z 62. členom tega odloka;

16. ne prevzema komunalnih odpadkov (1. točka prvega odstavka 56. člena);

17. ne prevzema nenevarnih komunalnih odpadkov (2. točka prvega odstavka 56. člena);

18. ne izvaja vizualnega pregleda odpadkov pred prevzemom (3. točka prvega odstavka 56. člena);

19. ne oddaja ločeno zbranih frakcij pooblaščenim zbiralcem oziroma predelovalcem (4. točka prvega odstavka 56. člena);

20. ne zagotavlja predhodnega skladiščenja odpadkov (5. točka prvega odstavka 56. člena);

21. ne obračuna storitev javnih služb njihovim uporabnikom (6. točka prvega odstavka 56. člena);

22. ne vodi evidenc o odpadkih (7. točka prvega odstavka 56. člena);

23. ne vodi katastra (8. točka prvega odstavka 56. člena);

24. ne izdela načrtov ravnanja z odpadki (9. točka prvega odstavka 56. člena);

25. ne zagotavlja podatkov, poročanja pristojnim organom ter objavljanja podatkov (10. točka prvega odstavka 56. člena);

26. neredno in nepravočasno obvešča uporabnike o posameznih aktivnostih izvajanja javnih služb (11. točka prvega odstavka 56. člena).

(2) Z globo 500 EUR se za prekrške iz 1. do 26. točke prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe.

(1) Z globo 2.000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba (srednja in velika družba skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe), njena odgovorna oseba pa z globo 500 EUR, če:

1. v roku ne obvesti izvajalca javne službe o pridobitvi statusa uporabnika in/ali ne sporoči podatkov o številu povzročiteljev odpadkov (prvi in četrti odstavek 14. člena);

2. v posodo za zbiranje bioloških odpadkov odlaga nepravilno ločene odpadke, ki jih ni mogoče predati v končno oskrbo (deveti odstavek 22. člena);

3. uporabnik bioloških odpadkov ne kompostira oziroma jih odlaga v zabojnike za mešane komunalne odpadke (šesti odstavek 22. člena);

4. na zahtevo izvajalca javne službe ne nabavi ali vzdržuje posode ali zabojnika (tretji odstavek 29. člena);

5. brska po zabojnikih, odnaša odpadke izven zbirnega centra ali odlaga odpadke pred ali v neposredno bližini zbirnega centra (enajsti in dvanajsti odstavek 36. člena);

6. odloži odpadke izven zbirnega centra (šesti odstavek 37. člena);

7. ne odstrani in ne prepelje odpadkov v zbirni center, ki jih je odložil izven tega zbirnega centra (šesti odstavek 37. člena);

8. ne uporablja storitve izvajalca javne službe v skladu z določili tega odloka in drugih predpisov, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki (1. točka 59. člena);

9. pri ravnanju z odpadki ne upošteva zakonske in podzakonske predpise, ki urejajo področje ravnanja z odpadki, določbe tega odloka ter navodila izvajalca (2. točka 59. člena);

10. objekta ne opremi z ustreznimi zabojniki/tipiziranimi vrečami pred prvo uporabo objekta/nepremičnine (3. točka 59. člena);

11. iz celotnega snovnega toka komunalnih odpadkov, ki jih povzročajo, ne izločijo in ločeno prepustijo izvajalcu čim več ločenih frakcij (4. točka 59. člena);

12. nastale komunalne odpadke ne zbira in ločuje na izvoru njihovega nastajanja ter jih ne odlaga v posode za zbiranje (5. točka 59. člena);

13. ne hrani odpadke na zbirnem mestu vse dokler jih ne prepusti izvajalcu, varno in neškodljivo za ljudi in okolje (6. točka 59. člena);

14. ne prepušča odpadkov izvajalcu na prevzemnem mestu v posodi ali brez nje, če je tako prepuščanje dovoljeno (7. točka 59. člena);

15. ne prepušča ločene frakcije v zbiralnicah ločenih frakcij ter zbirnem centru, v času njegovega obratovanja (8. točka 59. člena);

16. ne prepušča nevarne frakcije pri občasnem prevzemanju nevarnih frakcij v premični zbiralnici nevarnih frakcij in v zbirnem centru, v času njegovega obratovanja (9. točka 59. člena);

17. ne prepušča kosovnih odpadkov v skladu z določili tega odloka (10. točka 59. člena);

18. ne zagotovi, da so posode, zabojniki ali tipizirane vreče na dan prevzema varno nameščeni na prevzemnem mestu do 6. ure zjutraj (11. točka 59. člena);

19. ne zagotovi, da se po prevzemu komunalnih odpadkov zabojnike še isti dan namesti nazaj na zbirno mesto, če zbirno mesto in prevzemno mesto nista na istem kraju (12. točka 59. člena);

20. ne zagotovi, da so pokrovi posod ali zabojnikov na prevzemnih mestih zaprti in tipizirane vreče zavezane (13. točka 59. člena);

21. ne vzdržuje čistoče na zbirnih in prevzemnih mestih (14. točka 59. člena);

22. ne zagotovi izvajalcu javne službe neoviranega dostopa do prevzemnega mesta (15. točka 59. člena);

23. ne zagotovi, da je odstranjen sneg ob zabojnikih ter da so pokrovi zabojnikov očiščeni (16. točka 59. člena);

24. ne dopusti izvedbe nadzora po tem odloku (17. točka 59. člena);

25. ne obvesti pisno izvajalca javne službe zbiranje o spremembah, ki vplivajo na obračun cene storitev javne službe najkasneje v 15 dneh po nastanku spremembe (18. točka 59. člena);

26. meša nevarne frakcije z ločenimi frakcijami ali komunalnimi odpadki ali meša posamezne nevarne frakcije med seboj (1. točka prvega odstavka 60. člena);

27. prepušča odpadne prenosne baterije in akumulatorje kot mešani komunalni odpadek (2. točka prvega odstavka 60. člena);

28. prepušča odpadno električno in elektronsko opremo kot mešani komunalni odpadek (3. točka prvega odstavka 60. člena);

29. prepušča katere koli odpadke v posodah ali zabojnikih za ločeno zbiranje frakcij, ki niso namenjene tem odpadkom (4. točka prvega odstavka 60. člena);

30. sežiga in/ali odlaga odpadke v objektih ali na zemljiščih, ki niso namenjeni za odstranjevanje komunalnih odpadkov (5. točka prvega odstavka 60. člena);

31. namešča posode ali zabojnike za odpadke zunaj predvidenega prevzemnega mesta (6. točka prvega odstavka 60. člena);

32. odlaga odpadke ob posodah ali zabojnikih (7. točka prvega odstavka 60. člena);

33. prepušča odpadke v vrečkah, ki niso tipizirane vrečke kot so določene v tehničnem pravilniku izvajalca (8. točka prvega odstavka 60. člena);

34. prepušča odpadke v zabojnikih, ki niso vključeni v sistem zbiranja (9. točka prvega odstavka 60. člena);

35. samovoljno premika zabojnike za ločeno zbiranje odpadkov iz določene lokacije na drugo lokacijo (10. točka prvega odstavka 60. člena);

36. brska po posodah ali zabojnikih, razmetava odpadke ter drugače onesnaži prevzemna mesta (11. točka prvega odstavka 60. člena);

37. odnaša zbrane odpadke iz prevzemnih mest, zbiralnic in zbirnih centrov (12. točka prvega odstavka 60. člena);

38. onesnaži okolico zbiralnic, skupnih zabojnikov, premične zbiralnice nevarnih odpadkov ali zbirnih centrov (13. točka prvega odstavka 60. člena);

39. poškoduje opremo, objekte in naprave za izvajanje javne službe (14. točka prvega odstavka 60. člena);

40. piše na posode ali zabojnike za ločene frakcije ter lepi plakate nanje (15. točka prvega odstavka 60. člena);

41. v zabojnike odloži več, kot je tehnično dovoljena nosilnost zabojnika (16. točka prvega odstavka 60. člena);

42. prepušča v posodah nevarne frakcije, stranske živalske proizvode, gradbene odpadke, bolnišnične odpadke iz zdravstvenih in veterinarskih dejavnosti, tople ogorke in pepel, kosovne odpadke, odpadke v tekočem stanju, gošče in usedline ne glede na vrsto odpadkov oziroma vse tiste odpadke, ki po svoji vsebini ne sodijo v namensko posodo (drugi odstavek 60. člena);

43. opusti uporabo storitev javne službe, če kopiči odpadke in jih odlaga v objektih ali na zemljiščih, ki zato niso namenjeni (tretji odstavek 60. člena);

44. povzročitelj, ki odpadke kopiči ali jih odloži izven mesta, ki je namenjeno zbiranju teh odpadkov, na svoje stroške ne zagotovi predelave ali odstranitve teh odpadkov skladno z zakonskimi in podzakonskimi predpisi o ravnanju z odpadki (četrti odstavek 60. člena);

45. ne zagotovi zbiranja odpadkov na zbirnem mestu tako, da se prepreči nastanek emisij vonjav in onesnaženje okolice (prvi odstavek 34. člena).

(2) Z globo 2.000 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki ne sodi med pravne osebe iz prvega odstavka tega člena, njena odgovorna oseba pa z globo 500 EUR, če stori kateri koli prekršek iz 1. do 43. točke prvega odstavka tega člena.

(3) Z globo 500 EUR se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori kateri koli prekršek iz 1. do 43. točke prvega odstavka tega člena.

(4) Z globo 300 EUR se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje fizična oseba, če stori kateri koli prekršek iz 1. do 43. točke prvega odstavka tega člena.

(5) Z globo 2.000 EUR se za prekršek sankcionira tudi organizator kulturnih, športnih in drugih prireditev na prostem, organizator tabora in izvajalec gradbenih del, če se z izvajalcem ne dogovori za oddajo odpadkov ali odpadkov ne zbira ločeno ali odpadke kuri ali jih ne odda izvajalcu javne službe skladno z dogovorom (prvi in osmi odstavek 41. člena).

(6) Z globo 500 EUR se za prekršek petega odstavka tega člena sankcionira odgovorna oseba organizatorja oziroma izvajalca gradbenih del.

(1) Izvajalec sprejme nov tehnični pravilnik v roku treh mesecev po uveljavitvi tega odloka. Tehnični pravilnik pred začetkom uporabe potrdi občinski svet.

(2) Izvajalec pripravi prvi elaborat v skladu s 64. členom tega odloka in ga predloži v postopek potrjevanja do 31. 10. 2022.

(3) Občina mora najkasneje v treh letih po začetku veljavnosti tega odloka:

– začeti postopek podelitve koncesije za javno službo obdelava,

– skleniti dogovore s solastniki odlagališča Mala Mežakla in družbo JEKO, d. o. o., na podlagi katerih bo mogoče skladno s predpisi formalno-pravno urediti neposredno podelitev koncesije družbo JEKO, d. o. o.

(4) Ne glede na drugo alinejo 9. člena in tretji odstavek tega člena odloka se javna služba obdelava in javne službe odlaganje do podelitve koncesij zagotavljata v obliki javnega podjetja Komunala, javno podjetje, Kranjska Gora d. o. o.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o načinu opravljanja obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 36/12 in 81/20) in Odlok o predmetu in pogojih za podelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Občini Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 36/12).

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 63/2022 z dne 10. 5. 2022

1519. Odlok o ravnanju z odpadki na območju Občine Kranjska Gora, stran 4921.