Na podlagi 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17) v povezavi s 338. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21) ter 9. in 18. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 19/13 in 74/15) je Občinski svet Občine Tržič na 27. redni seji dne 14. 4. 2022 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora KRŽ 10
(pravna podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se v skladu z Zakonom o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) in Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu za Občino Tržič (Uradni list RS, št. 3/20 – UPB1), sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja prostora KRŽ 10 (v nadaljevanju: OPPN).
(2) OPPN EUP KRŽ 10 je pod številko 20222-00 izdelalo podjetje Savaprojekt Krško d.d.
(3) OPPN se vodi pod identifikacijsko številko prostorskega akta ID 2178.
(sestavni deli občinskega podrobnega prostorskega načrta)
OPPN iz prejšnjega člena vsebuje naslednje sestavine:
A) TEKSTUALNI DEL PODROBNEGA NAČRTA (ODLOK)
1. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
2. UMESTITEV NAČRTOVANIH UREDITEV V PROSTOR
2.1. Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
2.2. Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin
2.3. Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
3. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE GRADNJE IN PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
4. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
5. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV TER OHRANJANJA NARAVE
6. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
7. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI ZA IZVAJANJE OPPN
8. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
B) GRAFIČNI DEL PODROBNEGA NAČRTA
B1 Izsek iz grafičnega dela namenske rabe občinskega prostorskega načrta Občine Tržič; M 1:5000;
B2 Pregledna situacija z omejitvami v prostoru ter povezavo s sosednjimi območji; M 1:5000;
B3 Situacija obstoječega stanja terena s katastrom; M 1:500;
B4 Ureditvena situacija s prerezi območja; M 1:500;
B5 Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro; M 1:500;
B6 Ureditve potrebne za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; M 1:2000;
B7 Načrt parcelacije; M 1:500.
C) SPREMLJAJOČE GRADIVO
C1 Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta;
C2 Pobuda in izhodišča za pripravo občinskega podrobnega prostorskega načrta;
C3 Povzetek glavnih tehničnih značilnosti oziroma podatkov o prostorski ureditvi;
C4 Prikaz stanja prostora;
C5 Seznam strokovnih podlag;
C6 Mnenja in postopek CPVO;
C7 Obrazložitev in utemeljitev občinskega podrobnega prostorskega načrta;
C8 Povzetek za javnost;
C9 Elaborat ekonomike.
1. Opis prostorske ureditve
(namen občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem občinskim podrobnim načrtom se podrobneje določijo prostorski izvedbeni pogoji za novo gradnjo parkirišča, zunanjih športnih površin ter novega nogometnega igrišča s tribunami in spremljajočimi prostori, pogoji za gradnjo ter rekonstrukcijo javnih prometnic ter pogoji za priključitev novih objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro.
(2) OPPN je podlaga za pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(območje občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) Območje OPPN je na severni in vzhodni strani omejen s kmetijskimi površinami, na zahodni strani meji na regionalno cesto Tržič–Kokrica–Kranj, na južni strani pa na kompleks Osnovne šole Križe. Območje je velikosti ca. 1,67 ha in zajema nepozidana stavbna zemljišča, ki se nahajajo severno od obstoječega šolskega kompleksa Križe. Območje OPPN zajema naslednja zemljišča s parcelnimi številkami: 273/2, 281/1, del 281/34, 281/37, 281/38, 281/52, 281/53, del 281/54, del 281/55, 281/56, del 281/72, del 856/1 in del 866/3, vse k.o. Križe (2147).
(2) Območje OPPN je prikazano na vseh grafičnih načrtih.
(posegi izven območja občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) Posegi izven območja OPPN so dovoljeni, če se pri projektiranju gospodarske javne infrastrukture, pripadajočih priključkov nanje ter pri projektiranju javnih prometnic izkaže oziroma najde boljša tehnična rešitev od načrtovane ter pod pogojem, da rešitve niso v nasprotju z javnimi interesi in so potrjene s soglasjem upravljavca predmetnega voda in vseh tangiranih vodov.
(2) Posegi načrtovani izven območja OPPN so naslednji:
– novi priključki in prevezave novih tras GJI na obstoječe trase GJI ter
– rekonstrukcije obstoječih javnih prometnic s pločniki.
2. Umestitev načrtovanih ureditev v prostor
2.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
(1) Območje OPPN leži na obrobju naselja Križe, ob šolskem kompleksu Križe (osnovna šola in vrtec). Območje šolskega kompleksa se ureja z Odlokom o Občinskem prostorskem načrtu Občine Tržič (Uradni list RS, št. 3/20 – UPB1) in se nahaja v enoti urejanja prostora KRŽ 01, osrednje območje centralnih dejavnosti (CU) ter površine za oddih, rekreacijo in šport (ZS), Predvidena je širitev šolskega kompleksa v izobraževalno in športnega središče v Križah ter izvedba energetske sanacije OŠ Križe in gradnja prizidka.
Načrtovane nove ureditve znotraj OPPN le dopolnjujejo obstoječe dejavnosti, obstoječe ureditve in kapacitete za šport in rekreacijo na tem območju.
(2) Območje OPPN se na sosednje enote urejanja prostora navezuje po obstoječih obodnih cestah in peš komunikacijah. Glavni dostop je urejen iz regionalne ceste R2-410/1134 Tržič–Kokrica–Kranj, ki poteka zahodno od območja ter javne poti JP 928831. Predvidena je rekonstrukcija oziroma ureditev cestnega prometa (parkirišča, cestni priključek na državno cesto, promet mimo vrtca in šole) in vseh potrebnih priključkov na GJI, ki se bodo navezovali na sosednje enote urejanja prostora.
(3) Območje na jugovzhodni strani meji na vplivno območje cerkve sv. Križa.
2.2 Zasnove in rešitve načrtovanih površin z objekti in ostalih površin
(funkcionalna zasnova območja)
(1) S tem OPPN-jem se za potrebe širitve šolskega kompleksa Križe načrtuje ureditev večjega parkirišča za osebna vozila v sklopu katerega se uredi tudi avtobusno postajališče z nadstrešnico za potnike. Načrtovana je ureditev zunanjih športnih površin in večnamenskega platoja za kulturne, izobraževalne, razvedrilne in rekreacijske namene ter gradnja večjega nogometnega travnatega igrišča s tribunami in pomožni prostori namenjeni skladiščenju športnih rekvizitov, garderobam, sanitarijam ter drugi prostori namenjeni športnikom in izvajanju dejavnosti. Zgradi in rekonstruira se tudi vsa gospodarska javna infrastruktura, potrebna za delovanje izobraževalno športnega središča.
(2) Območje urejanja je razdeljeno na tri prostorske enote (prikazano v grafični prilogi B6), in sicer:
– prostorska enota A: parkirišče, BUS postajališče in dostopna cesta;
– prostorska enota B: zunanje športne površine;
– prostorska enota C: nogometno igrišče s tribunami in spremljajočimi prostori.
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.3.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede dejavnosti, namembnosti in vrste dopustnih posegov v prostoru
(vrste dopustnih dejavnosti)
Na območju OPPN je dovoljeno izvajanje dejavnosti športa, izobraževanja, gostinstva ter kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti.
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– gradnja novih objektov,
– urejanje zelenih in utrjenih površin,
– novogradnje, odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture ter grajenega javnega dobra,
– rekonstrukcije,
– vzdrževanje objektov in vzdrževalna dela v javno korist,
– ureditev odvodnjavanja zalednih voda (cevovodi, jarki), ponikovalnic in lovilcev olj,
– postavitev urbane opreme,
– postavitev varovalne ograje.
(dopustne stavbe, objekti in drugi gradbeni posegi)
(1) Prostorska enota A: gradnja parkirišča za osebna vozila v sklopu katerega se uredi tudi avtobusno postajališče z nadstrešnico za potnike ter ureditev dostopa oziroma cestnega priključka na parkirišče.
(2) Prostorska enota B: ureditvi zunanjih športnih površin in večnamenskega platoja za izobraževalne, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti ter enostavni in začasni objekti.
(3) Prostorska enota C: gradnja nogometnega travnatega igrišča in pomožnega objekta na športnem igrišču, namakalnega sistema in razsvetljave.
2.3.2 Prostorsko izvedbeni pogoji glede lege, velikosti in oblikovanja stavb in objektov
(načrtovane ureditve, lega, velikost ter oblikovanje stavb, objektov)
(1) Prostorska enota A: Novogradnja parkirišča za osebna vozila in avtobusnega postajališča z nadstrešnico za potnike. Parkirišče se omeji s cestnim robnikom in utrdi z betonom, asfaltom ali travnatimi ploščami. Parkirišče se opremi z javno razsvetljavo. Cestni priključek na parkirišče se uredi iz javne poti JP 928831, ki je predvidena za rekonstrukcijo.
(2) Prostorska enota B: Ureditev zunanjih športnih površin in večnamenskega platoja za izobraževalne, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti do površine max 3.000 m2. Dopustna je ureditev igrišč za razne športe, koloparka, učilnice na prostem, parka s sprehajalnimi potmi, otroška igrišča ter ureditev platoja skladno z dopustno dejavnostjo v tej prostorski enoti. Igrišče se lahko ogradi z leseno, žičnato ali kovinsko ograjo. Ograja se lahko postavi do parcelne meje sosednjega zemljišča.
Dopustna je postavitev enostavnih objektov: senčnica, pergola, nadstrešnica, shramba za rekvizite in učne pripomočke ter urbana oprema. Območje se opremi s pitnikom vode. Pri gradnji objektov se uporabljajo naravni materiali, prevladuje naj les. Oblikovanje enostavnih objektov in urbane opreme mora biti enotno. Streha enostavne stavbe je ravna ali enokapna z naklonom do 10 stopinj.
Odmiki enostavnih stavb od sosednjih zemljišč je min. 1 m. Odmik je lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
Na večnamenskem platoju se lahko za čas trajanja prireditve postavijo začasni objekti.
(3) Prostorska enota C: Novogradnja nogometnega travnatega igrišča, ki se ga ogradi z varovalno ograjo ter lovilno mrežo. Vzdolž južnega roba igrišča se izvedejo tribune. V sklopu tribun se lahko uredijo pomožni prostori namenjeni skladiščenju športnih rekvizitov, garderobam, sanitarijam in prostori namenjeni športnikom ter manjši gostinski prostor.
Maksimalni tlorisni gabarit tribun: do 2000 m2 tlorisne površine.
Maksimalni vertikalni gabarit tribun: 10 m nad koto raščenega terena.
Kota pritličja tribun: do 50 cm nad koto pločnika ob javni cesti.
Oblikovanje strehe: ravna ali enokapna z naklonom do 10 stopinj.
Vrsta kritine: primernega materiala glede na tip strehe v sivi barvi. Lahko je tudi deloma ali v celoti zazelenjena.
Fasada: klasični omet ali različni tipi fasadnih oblog v beli barvi ali lesu.
Odmik stavbe s tribunami od sosednjih zemljišč je 4 m. Odmik je lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
Elektrarne z električno močjo pod 1 MW se nameščajo na streho tribun.
Igrišče se opremi z namakalnim sistemom ter ustrezno drenažo oziroma odvodnjavanjem. Igrišče se opremi z ustrezno razsvetljavo.
Ograja do max. višine 3 m je lahko žičnata ali kovinska, biti mora transparentna. Možna je montaža lovilne mreže. Ograja se lahko postavi do parcelne meje sosednjega zemljišča.
Vzdolž vzhodnega roba OPPN se ohrani poljska pot, ki služi za dostop do kmetijskih zemljišč.
Načrtovane prostorske ureditve so razvidne iz grafične priloge B4.
(oblikovanje zelenih in drugih odprtih površin)
(1) Ozelenitve okolice objektov morajo biti izvedene z avtohtonimi vrstami vegetacije. Okolica naj bo urejena skladno z obstoječo krajino. Območje parkirišča ter zunanjih športnih površin se intenzivno zasadijo s skupinami visokoraslega avtohtonega drevja in grmovnic. Med nogometnim igriščem in poljsko potjo v vzhodnem delu območja se zasadi enostranski drevored. Znotraj prostorske enote B je treba zasaditi vsaj 26 dreves. Na in ob parkirišču se zasadijo visokorasle avtohtone vrste dreves, in sicer vsaj 1 drevo/5 PM.
(2) Izbor rastlin za zasaditve mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno-zdravstvene zahteve (nestrupene, nealergene avtohtone vrste). Zasadijo se lahko le naslednje vrste dreves: veliki jesen, lipa, divji kostanj, lipovec, beli gaber, črni gaber, dob – avtohtoni hrast, graden – avtohtoni hrast, gorski javor, poljski javor – maklen, ostrolistni javor, navadna bukev, mokovec, gorski brest, bela vrba, vrba žalujka, navadni kostanj, sadna drevesa.
(3) V primeru tlakovanja površin ob drevesih je treba zagotavljati ustrezno kakovost in količino zemljine, dostopnost vode in zračenje tal koreninskega sistema.
(4) Uredijo se sprehajalne poti in postavi urbana oprema. Sprehajalne poti se izvedejo v naravnih materialih (napr. pesek različnih granulacij).
(5) Posegi v prostor morajo biti načrtovani tako, da omogočajo dostop tudi za ljudi s posebnimi potrebami.
(6) Načrtovane prostorske ureditve so razvidne iz grafične priloge B4.
2.3.3 Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
(1) Parcelacija območja se izvede v skladu z grafično prilogo »B8 Načrt parcelacije«.
(2) Gradbena parcela hkrati predstavlja svojo prostorsko enoto (A, B, C). Mejne točke gradbenih parcel so opredeljene v državnem koordinatnem sistemu (D96/TM (ESRS)).
2.3.4 Stopnja izkoriščenosti zemljišč za gradnjo
(izkoriščenost zemljišča za gradnjo)
(1) Faktor zazidanosti gradbenih parcel za gradnjo stavb mora znašati do 0,6. V zazidano površino se upošteva tudi površina pomožnih stavb.
(2) V slopu posamezne gradbene parcele mora biti zagotovljeno minimalno 20 % zelenih površin.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
(1) Na območju OPPN so dopustne novogradnje, odstranitve, rekonstrukcije in vzdrževanje gospodarske javne infrastrukture (GJI) in grajenega javnega dobra, pri čemer se upošteva funkcionalno zasnovo območja OPPN, predvidenih objektov v območju ter možnost njihovega razvoja.
(2) Načrtovanje in posegi v varovalne pasove posameznih infrastrukturnih omrežij ter gradnja novih GJI se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi z mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega mnenja v fazi izdelave projektne dokumentacije. Gradnja se izvaja pod njihovim nadzorom. V območju varovalnih pasov GJI je brez mnenja upravljavca prepovedano postavljati vse vrste objektov ter saditi drevesa, dodajati ali odvzemati zemljino, kar bi imelo za posledico zviševanja ali zniževanja globine infrastrukturnega voda od predpisane ter deponirati gradbeni ali drugi material ter postavljati začasne objekte.
(3) Na mestih, kjer so predvidene vozne površine, na mestih križanj z drugimi infrastrukturnimi vodi in v primeru izvajanja del v njihovem varovalnem pasu, se obstoječe vode ustrezno zaščiti.
(4) Načrtovana infrastruktura je razvidna iz grafične priloge B5.
(javna cesta infrastruktura)
(1) Glavni dostop do šolskega kompleksa križe je urejen iz regionalne ceste R2 – 410/1134 Tržič–Kokrica–Kranj, ki poteka zahodno od območja OPPN. Iz regionalne ceste je urejen priključek javne poti JP 928831, ki poteka v smeri vzhoda in se kot dostopna cesta nadaljuje vse do javne poti JP 928835, ki poteka jugovzhodno od območja OPPN (razvidno iz grafične priloge B2, B4 in B5).
(2) Zaradi dodatnih prometnih obremenitev kompleksa se križišče med regionalno cesto in JP928831 (K1) in križišče med regionalno cesto in JP928835 (K5) ustrezno uredi. V prvi fazi se križišče K1 izvede kot denivelirano križišče za prevozno hitrost 40 km/h, da se na območju šolskega prehoda primarno znižajo bistveno previsoke hitrosti vozil. Prehod za pešce se uredi kot šolski prehod za pešce (bič z utripalci, talna in vertikalna signalizacija, skladna s TSC). V drugi fazi se naknadno izvede dodatni pas za leve zavijalce v širini 3,00 m in minimalni dolžini. V ta namen je rezerviran zadosten prostor na vzhodni strani regionalne ceste. V križišču K5 se šolski prehod za pešce izvede na trapezni grbini za prevozno hitrost 40 km/h, da se na območju šolskega prehoda znižajo bistveno previsoke hitrosti motornih vozil. Ustrezno se dopolni prometna signalizacija.
(3) V sklopu ureditve šolskega kompleksa Križe je predvidena rekonstrukcija javne poti JP 928831 in dostopne ceste. Rekonstrukcija se izvede v širini max 6 m z vsaj enostranskim pločnikom širine 1,50 m. Na rekonstruirani cesti se lahko izvedejo ukrepi za umiritev prometa (grbine, dvignjen prehod za pešce, potopni stebrički in podobno).
(4) Iz rekonstruirane javne ceste se izvede cestni priključek (uvoz in izvoz) na parkirišče ter uredijo dostopi do zunanjih športnih površin ter nogometnega igrišča.
(5) Poljska pot, ki poteka vzdolž vzhodnega roba območja OPPN, se ohranja.
(6) Vse javne prometnice in površine, parkirišča ter nogometno igrišče se opremijo z javno razsvetljavo.
(varovalni pas državne ceste)
(1) Za območje OPPN, ki sega v varovalni pas državne ceste oziroma v vplivno območje državne ceste je investitor za objekte in pripadajoče ureditve sam dolžan zagotoviti morebitne potrebne ukrepe za zaščito pred hrupom državne ceste in za zaščito pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so ali bodo posledica obratovanja državne ceste. Upravljavec državne ceste ne odgovarja za morebitne vplive državne ceste (vzdrževanje ceste – npr. pluženja, rekonstrukcije ceste, prometa, hrupa idr.) na tangirano območje vzdolž državne ceste.
(2) Vegetacija, zunanja ureditev objektov ipd. ne sme segati na parcelo državne ceste in ne sme ovirati preglednosti na območju državne ceste in cestnih priključkov. V nasprotnem primeru je investitor dolžan posege ustrezno odmakniti izven parcele državne ceste.
(3) Postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje in drugih za prometno varnost motečih dejavnikov v varovalnem pasu državne ceste ni dovoljeno.
(4) Posege v varovalnem pasu državne ceste oziroma posege, ki imajo vpliv na državno cesto je potrebno izvajati v skladu z Zakonom o javnih cestah ter pridobiti soglasje pristojnega upravljavca državne ceste. Zaradi načrtovanih posegov na tangiranem območju ne sme biti negativnih vplivov na območju državne ceste in promet (ne smejo biti ogroženi varnost prometa na državni cesti, stabilnost državne ceste in njeni interesi, ne sme biti moteno redno vzdrževanje ceste, ne sme biti ovirana bodoča ureditev ceste idr.). V nasprotnem primeru je dolžan investitor posege na lastne stroške prilagoditi potrebam ceste. V primeru ugotovitve poslabšanja prometne varnosti si Direkcija RS za infrastrukturo pridržuje pravico do uvedbe dodatnih ukrepov oziroma zahtev za izboljšanje varnosti (na stroške investitorja obravnavanih posegov). Rešitve je treba predhodno konkretno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti soglasje upravljavca državne ceste.
(5) Vse rešitve je treba v nadaljnjih fazah (DGD/PZI) konkretno preveriti, obdelati in utemeljiti, predhodno uskladiti z upravljavcem državne ceste in pridobiti pogoje in soglasje upravljavca državne ceste.
(6) Ustrezna ureditev priključevanja območja na cestno omrežje in usklajenost rešitev z načrtovano ureditvijo cestnega omrežja je pogoj za gradnjo in obratovanje objektov na obravnavanem območju.
(7) V primeru obnove vozišča ali rekonstrukcije državne ceste na predmetnem odseku, v primeru, da bi to pogojevale prometno – varnostne zahteve, je dolžan investitor obravnavane posege na lastne stroške ustrezno preurediti v skladu s pogoji Direkcije RS za infrastrukturo. Pri rekonstrukciji, modernizaciji ali drugih delih v zvezi z izboljšanjem stanja državne ceste lastniki oziroma drugi investitorji niso upravičeni do nikakršne odškodnine za nastalo škodo kot posledico izvajanja del, hrupa, tresenja, izpušnih plinov, svetlobnih učinkov in ostalih dejavnikov prometa ter podobnega.
(1) Območje šolskega kompleksa Križe je priključeno na javno vodovodno omrežje. Zgrajeno je tudi hidrantno omrežje.
(2) V sklopu rekonstrukcije javne poti JP 928831 je treba zamenjati sekundarni vodovod, in sicer obstoječa PVC cev se zamenja z duktilno cevjo DN 150 v dolžini ca. 185 m, od obstoječega hidranta pri nogometnem igrišču, do obstoječega revizijskega jaška, ki se nahaja v pločniku regionalne ceste R2 – 410/1134.
(3) Nov vodovodni priključek za potrebe območja OPPN se izvede iz obstoječega vodovodnega jaška, ki se nahaja v vozišču javne poti JP 928831. Priključek se izvede preko novega vodomernega jaška.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Na obravnavanem območju ni prisotnega elektro-energetskega omrežja (EEO). Obstoječ šolski kompleks se napaja iz bližnje transformatorske postaje TP Križe in TP Retnje.
(2) Za potrebe napajanja novih porabnikov na območju športnih površin ter parkirišč se lahko koristi proste kapacitete obstoječega nizkonapetostnega omrežja oziroma je potrebno iz obstoječe TP Križe oziroma TP Retnje zgraditi dodatne NN izvode (kabelska kanalizacija). Točen način priklopa porabnikov na elektroenergetsko omrežje bo podan v fazi izdelave projektne dokumentacije za načrtovane objekte ter ko bo znana potreba po električni moči.
(3) Gradnja objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav ter priključitev na omrežje je možna le pod pogojih, ki jih določi upravljavec elektroenergetskega omrežja.
(4) Iz obstoječe TP Križe ali TP Retnje se izvede tudi javna razsvetljava vseh javnih prometnic in površin, parkirišč ter nogometnega igrišča.
(1) Na območju OPPN se zgradi nov ločen sistem odvodnjavanja komunalne odpadne vode in padavinske vode.
(2) Komunalne odpadne vode z območja OPPN (tribune s spremljajočimi prostori – shramba za športne rekvizite, garderobe, sanitarije …) se spelje v obstoječo javno mešano kanalizacijo (priključni jašek na šolskem dvorišču).
(3) Čiste padavinske vode s streh stavb se spelje v ponikovalnico, ki se izvede med regionalno cesto R2 ter parkirišči. Potencialno onesnažene padavinske vode z asfaltnih manipulativnih in prometnih površin se morajo predhodno očistiti v ustrezno dimenzioniranem lovilcu olj, nato pa se lahko izpustijo v ponikovalnico.
(4) Vsa interna in javna kanalizacija za odvajanje odpadnih voda mora biti grajena vodotesno, kar izvajalec dokaže z ustreznimi testi.
(5) Za odvajanje zalednih voda se v severnem delu območja izvedejo travnati jarki z iztokom v ponikovalnico.
(1) Zahodno od območja OPPN poteka prenosni plinovod P292, od R29 v 22+525 do MRP Tržič (premer 100 mm, tlak 50 bar), ki ima določen varovalni pas 2 x 65 m. Za prenosni sistem zemeljskega plina je treba upoštevati Energetski zakon (Uradni list RS, št. 60/19 – UPB in 65/20), Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov ter o pogojih za posege v območjih njihovih varovalnih pasov (Uradni list RS, št. 12/10, 45/11 in 17/14 – EZ-1) in Sistemska obratovalna navodila za prenosni sistem zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 55/15 in 80/17).
(2) Južno in vzhodno od območja OPPN poteka distribucijski plinovod (PE 90) iz katerega se izvede tudi nov plinovodni priključek za potrebe ogrevanja stavbe načrtovane v okviru nogometnega igrišča. Točko priključitve ter način priklopa na plinovodno omrežje se natančneje obdela v fazi izdelave projektne dokumentacije ter pod pogoji upravljavca plinovodnega omrežja. Pri gradnji plinovodnega omrežja je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim tlakom do vključno 16 bar (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1) in druge predpise za zagotovitev obratovalne varnosti plinovoda, priključnih plinovodov in notranje plinske napeljave na območju gradnje.
(3) Gradnjo novega plinovodnega omrežja in priključkov lahko izvede le sistemski operater ali od njega pooblaščeni izvajalci pod nadzorom sistemskega operaterja.
(4) Vsi posegi v varovalnem pasu prenosnega in distribucijskega plinovoda se lahko izvajajo le pod pogoji upravljavca plinovodnega omrežja ter v skladu z veljavno zakonodajo.
(elektronske komunikacije)
(1) Na območju načrtovanih parkirišč ter rekonstrukcije javne poti JP 928831 in dostopne ceste potekajo obstoječi zemeljski TK vodi in TK kabelska kanalizacija, ki jih je potrebno ustrezno zaščititi s položitvijo dodatnih cevi 1 x PVC 110 mm. Pred pričetkom gradnje je treba zakoličiti obstoječe trase TK naprav ter določiti morebitne prestavitve oziroma zaščite obstoječih vodov.
(2) Priklop stavbe nogometnega igrišča na telekomunikacijsko omrežje se lahko izvede z lokacije TK omarice na vzhodu OŠ Križe.
(3) Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami tangiranih TK naprav izvede Telekom Slovenije d.d.
(4) V fazi izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati ustrezen načrt zaščite in prestavitve ogroženih tras TK omrežja.
(5) V telekomunikacijskih kabelskih ceveh in jaških ne smejo potekati vodi drugih komunalnih napeljav brez soglasja upravljavca TK omrežja. Nove trase telekomunikacijskih vodov se izvede kot kabelska kanalizacija s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški in PE-HD cevmi premera 50 mm do posameznih TK omaric na stavbah.
(6) Vrsto prenosnega medija, točno mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike telekomunikacijskega omrežja se določijo glede na potrebe investitorja in v sodelovanju s predstavnikom upravljavca TK omrežja.
(1) Na območju OPPN se namestijo koši za smeti kot urbana oprema, ki jih prazni in odvaža izvajalce GJS zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov (komunalno podjetje).
(2) Lahko se uredi ekološki otok za ločeno zbiranje odpadkov. Število in tip zabojnikov določi izvajalec GJS zbiranja določeni vrst komunalnih odpadkov. Ekološki otok mora ustrezati higienskim tehničnim in požarno-varstvenim predpisom, imeti mora omogočen pristop za uporabnike in možnost odvoza do prevzemnega mesta oziroma možnost rednega odvoza ter mora biti na takšnem mestu, da ne ogroža prometa. Ekološki otok se uredi na betonskem platoju z ustreznim odvodnjavanjem ali potopen. Priporoča se, da je ekološki otok zgrajen v obliki nadstrešnice, niše ali zidnega boksa, da so posode zavarovane pred zunanjimi vremenskimi vplivi.
(3) Stavba v okviru nogometnega igrišča mora imeti urejeno mesto za zbiranje mešanih odpadkov in odpadne embalaže.
(4) Ekološki otok in zbirno mesto odpadkov mora biti od odjemnega mesta, kamor se pripelje komunalno vozilo, oddaljeno maksimalno 2 m.
(5) Gradbeni odpadki, ki bodo nastajali v času gradnje, deponije zemljin in viški izkopanega materiala se oddajo registriranemu prevzemniku gradbenih odpadkov.
Kot glavni vir ogrevanja stavb se uporablja načini, ki temeljijo na obnovljivih virih energije kot so zemeljski plin, biomasa, sončna energija, fotovoltaična energija ter ostali trajnostni načini ogrevanja.
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
(1) Območje meji na vplivno območje cerkve sv. Križa (EŠD 1939).
(2) Ob odkritju dediščine je investitor zavezan, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojni zavod, ki situacijo evidentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko zavod za predmetno zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
5. Rešitve in ukrepi za varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanja narave
(1) Območje OPPN ne posega na območje varovanja vodnih virov.
(2) Varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih voda (vodotesnost kanalizacije), urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja gradbenih del, ki mora biti skladno s predpisi s področja varstva voda in varstva okolja.
(3) Možnost razlitja nevarnih snovi obstaja v primeru izliva pogonskih goriv in olj iz gradbenih strojev in naprav na gradbišču v času gradnje. Vsako razlitje nevarnih snovi je treba nemudoma sanirati.
(4) Preprečiti je treba kakršno koli onesnaženje tal, površinskih in podzemnih voda, zlasti z nevarnimi snovmi, zaradi zagotavljanja skladne in zdravstveno ustrezne pitne vode v zadostnih količinah.
(1) Obremenitev zraka ne sme presegati dovoljenih emisijskih in imisijskih koncentracij v skladu z določili oziroma z veljavnimi predpisi, ki urejajo varstvo zraka.
(2) Dimnovodne naprave morajo zagotavljati varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišča in ne smejo presegati dovoljenih vrednosti emisij določenih v veljavnem predpisu.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem in svetlobnim onesnaževanjem)
(1) Naprave oziroma objekti, ki povzročajo elektromagnetno sevanje morajo biti v prostor umeščeni v skladu z veljavno zakonodajo in na način, da je preprečena prekomerna obremenitev okolja zaradi elektromagnetnega sevanja.
(2) Za razsvetljavo zunanjih površin (športnih igrišč ter parkirišč) ter javnih prometnih površin se uporabljajo svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor je enak 0 % ter upošteva določene mejne vrednosti na oknih najbližjih objektov z varovanimi prostori, skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja. Svetilke naj bodo neprodušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke. Prednostno naj se uporabljajo svetilke, ki sevajo v oranžnem ali rumenem delu spektra brez sevanja v UV spektru.
(3) Zunanja razsvetljava igrišča, parkirišč ter zunanjih ureditev naj se uporablja le za zagotavljanje varnosti ter funkcionalnosti v času uporabe teh površin.
Skladno z uredbo, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju, območje športnih površin in parkirišča, spada v III. stopnjo varstva pred hrupom. Hrup v območjih ne sme presegati z uredbo predpisanih vrednosti.
Na območju OPPN ni evidentiranih naravnih vrednot, zavarovanih območij ali območij pomembnih za biotsko raznovrstnost.
6. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
Pri gradnji načrtovanih objektov se upošteva zakone s področja obrambe.
(1) Za območje je bila izdelana Strokovna podlaga s področja urejanja zalednih in meteornih voda za območje OPPN KRŽ 10 (Križe – šola), št. 146/2021, junij 2021, izdelal Tempos d.o.o., Tehnološki park 21, 1000 Ljubljana. Elaborat analizira problematiko poplav, zaledne in meteorne (padavinske) vode in ga je pri nadaljnjem projektiranju potrebno upoštevati.
(2) Območje, z izjemo skrajnega SV vogala, kjer ni posegov, ni poplavno ogroženo, zato z vidika poplav ni problematično in posebni ukrepi niso predvideni.
(3) Zaledne vode na obravnavano območje dotekajo iz severne strani, kjer so travniki in njive. Voda se razliva v različne smeri. Izvesti je potrebno travnato muldo/jarek na severni strani območja, ki bo preprečil zatekanje vode na območje OPPN.
(4) Za padavinske vode je bila izdelana analiza odtokov in določene količine te vode. Za ustrezno odvodnjavanje padavinskih voda z območja nogometnega igrišča, zunanjih športnih površin, parkirišč ter območja osnovne šole in vrtca je potrebno izvesti novo padavinkso kanalizacijo s končno dispozicijo v ponikovalnici, ki je načrtovana med regionalno cesto R2 ter parkiriščem. Potencialno onesnažene padavinske vode se v ponikovalnico speljejo preko ustrezno dimenzioniranega lovilca olj.
(erozijska ogroženost in plazljivost terena)
(1) Območje OPPN na podlagi karte erozijske ogroženosti ni izpostavljeno eroziji. Teren ni plazljiv.
(2) Čiste padavinske in zaledne vode se preko padavinske kanalizacije speljejo v novo ponikovalnico, s čimer se prepreči erodiranje, zamakanje in poplavljanje okoliških površin ter prepreči plazenje terena.
(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna. Pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo.
(2) V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju določen projektni pospešek tal 0,175 g.
(1) Pri graditvi objektov se izpolni vse zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov in drugimi predpisi.
(2) Zagotavljajo se pogoji za varen odmik ljudi, živali in premoženja; dostopi, dovozi in delovne površine za intervencijska vozila ter viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje. Preprečitev širjenja požara na sosednje objekte se zagotovi tako, da upošteva ustrezne odmike od parcelnih mej in odmike med objekti ali pa se zagotovijo ustrezne protipožarne ločitve. Dostop za gasilska vozila se zagotovi po intervencijskih poteh, ki potekajo po javnih prometnicah, peš površinah, dvoriščih in zelenicah. V ta namen se radije vseh krivin dimenzionira za nemoten promet intervencijskih vozil. Za zagotovitev požarne vode se zgradi hidrantno omrežje.
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
(1) Območje se lahko ureja v posameznih etapah, ki pa morajo predstavljati zaključene celote.
(2) Etapnost izgradnje objektov je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta ter da je dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.
(obveznosti investitorjev in izvajalcev)
(1) Pri projektiranju in izvajanju OPPN je treba upoštevati vsa določila, navedena v posameznih poglavjih ter vsa pridobljena mnenja nosilcev urejanja prostora.
(2) Obveznosti investitorjev:
– pred pričetkom izdelave projektne dokumentacije mora projektantu zagotoviti geološke in geomehanske raziskave, da bo lahko projektant ustrezno dimenzioniral stavbe, gradbeno inženirske objekte ter druge gradbene posege;
– v času gradnje mora zagotoviti geomehanski nadzor ter poskrbeti, da bodo izvedeni vsi zaščitni ukrepi in da se ne bo povečevala erozijska ogroženost območja;
– pred pričetkom gradnje mora pravočasno obvestiti upravljavce objektov, naprav in vodov gospodarske javne infrastrukture (GJI), ki so tangirani s predmetno gradnjo;
– po zaključenih gradbenih delih naj se še do 3 leta spremlja stanje zelenih površin glede pojavitve invazivnih tujerodnih vrst. V primeru opažanj naj se jih čimprej ustrezno odstrani in uniči na način, ki ne bo povzročil dodatnega razširjenja teh vrst v naravi.
(3) Obveznosti izvajalcev:
– dolžan je zagotavljati varne dostope do vseh sosednjih območij v času gradnje, racionalno urediti gradbišče in pri posegih na prometnicah zagotoviti varen promet;
– po končani gradnji mora odstraniti vse začasne objekte ter odvečni gradbeni in izkopani material in urediti okolico ter višino zemljišča na parcelni meji prilagoditi sosednjemu zemljišču.
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
(1) Dovoljena so odstopanja od zakoličbenih točk parcel v smislu prilagoditve obstoječi parcelaciji in stanju v prostoru pod pogojem, da so omogočene vse ureditve predpisane s tem OPPN.
(2) Potek načrtovane GJI ter priključevanje stavb na GJI se lahko izvede tudi drugače, kot je določeno s tem prostorskim aktom, v kolikor se pojavijo utemeljeni razlogi zaradi lastništva ali ekonomičnega investicijskega vlaganja, prilagoditve obstoječim trasam vodov in naprav ter pod pogojem, da ni v nasprotju z javnimi interesi. S spremembo se morajo strinjati vsi upravljavci tangiranih vodov.
(3) Dopustno je tudi odstopanje pri prometnem in komunalnem urejanju, v kolikor gre za ustreznejšo tehnologijo izvedbe in tehnično rešitev ter če te spremembe ne spreminjajo funkcionalnega in vsebinskega koncepta OPPN.
9. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
(usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN)
(1) OPPN za enoto urejanja prostora KRŽ 10 velja do izvedbe vseh prostorskih ureditev, načrtovanih s tem odlokom.
(2) Po prenehanju veljavnosti OPPN za enoto urejanja prostora KRŽ 10 se območje ureja z veljavnim občinskim prostorskim načrtom.
III. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE
OPPN se v analogni in digitalni obliki hrani na sedežu Upravne enote Tržič in na sedežu Občine Tržič, kjer je tudi na vpogled. V primeru odstopanj med analogno in digitalno obliko velja analogna oblika.
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe za posamezna področja.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3503-4/2020
Tržič, dne 14. aprila 2022
