Na podlagi 8. točke prvega odstavka 157. člena in 2. točke prvega odstavka 501. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15, 9/19 in 102/20) Agencija za zavarovalni nadzor izdaja
o spremembah in dopolnitvah Sklepa o podrobnejših navodilih za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij
V Sklepu o podrobnejših navodilih za vrednotenje zavarovalno-tehničnih rezervacij (Uradni list RS, št. 4/16; v nadaljnjem besedilu: Sklep) se na začetku 1. člena pred besedo »Ta« doda besedilo, ki se glasi: »(1)« in dodata drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Ta sklep predpisuje tudi način izračuna matematične rezerve pogodbe, ki jo v 973., 974. in 976. členu določa Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631; v nadaljnem besedilu: OZ) ter matematičnih rezervacij, ki so osnova za udeležbo pri dobičku v skladu s 7. točko prvega odstavka 521. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15, 9/19 in 102/20); v nadaljnjem besedilu: ZZavar-1).
(3) Ta sklep se v delu, ki se nanaša na način izračuna matematične rezerve pogodbe oziroma matematičnih rezervacij iz prejšnjega odstavka tega sklepa, ne uporablja za zavarovanja, za katere je določena posebna ureditev v drugih predpisih.«
V 2. členu se na začetku odstavka pred besedo »Pojem« doda besedilo, ki se glasi: »(1)« in črta besedilo »Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 93/15; v nadaljnjem besedilu« ter zadnji oklepaj in dodata drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) V tem sklepu se pojmi zavarovalno-tehnične rezervacije, najboljša ocena in dodatek za tveganje nanašajo na izračun rezervacij za potrebe izračuna kapitalskih zahtev.
(3) Pojma matematična rezerva pogodbe in matematične rezervacije se uporabljata za ugotavljanje obveznosti po OZ oziroma pogodbenih upravičenj za pripis dobička bodisi na podlagi premijskih predpostavk bodisi na podlagi zavarovalno-tehničnega rezultata.«
V 62. členu se na koncu zadnjega stavka doda besedilo, ki se glasi: »brez utemeljenega razloga«.
Pred besedilo »7. KONČNE DOLOČBE« se doda besedilo, ki se glasi:
»7. RAČUNOVODSKA MATEMATIČNA REZERVACIJA
(računovodska matematična rezervacija)
Računovodske matematične rezervacije so matematične rezervacije, ki jih zavarovalnice oblikujejo, oziroma so jih oblikovale, v skladu z računovodskimi standardi veljavnimi pred 1. 1. 2023.
(1) Vrednotenje računovodske matematične rezervacije se izvaja po aktuarskih načelih, ki temeljijo na razumnih pričakovanjih zavarovalcev in obveznostih zavarovalnice. Računovodske matematične rezervacije se izračuna na osnovi predpostavk, ki so bile ob sklenitvi zavarovanj dovolj previdne in konzervativne, da zaradi negotovosti ni obstajalo pomembno predvidljivo tveganje, da bodoče obveznosti do zavarovancev/zavarovalcev ne bi bile poplačane ob zapadlosti.
(2) Vrednotenje računovodske matematične rezervacije upošteva vse bodoče obveznosti zavarovatelja, nastale v prihodnosti, ki so določene s splošnimi in posebnimi pogoji za vsako posamezno pogodbo posebej na osnovi prospektivne računske metode, upoštevajoč premije, ki bodo še plačane.
(3) Ne glede na določilo prejšnjega odstavka tega člena lahko zavarovalnica uporabi retrospektivno računsko metodo za izračun računovodskih matematičnih rezervacij, kadar zaradi narave zavarovalne pogodbe prospektivne računske metode ni mogoče uporabiti, ali kjer je mogoče dokazati, da vrednost izračunanih računovodskih matematičnih rezervacij ni manjša od računovodskih matematičnih rezervacij, izračunanih z uporabo prospektivne računske metode.
(4) Uporaba ustreznih približkov je dovoljena samo, kadar je gotovo, da bo izračunana računovodska matematična rezervacija, dobljena z njihovo uporabo, vsaj tako visoka, kot bi bila, če bi uporabljali izračun po posameznih zavarovalnih pogodbah.
(5) Kadar ima zavarovalec/zavarovanec z zavarovalno pogodbo določeno pravico do izplačila odkupne vrednosti, morajo biti računovodske matematične rezervacije v vsakem trenutku oblikovane vsaj v višini odkupne vrednosti zavarovanja.
(6) V izračunu višine računovodskih matematičnih rezervacij se ne sme samovoljno spreminjati načina izračuna, hkrati pa mora biti na primeren način omogočeno nedvoumno ugotavljanje višine dobička, ki je nastala s trajanjem pogodbe.
(7) Dolgoročna upravičenja zavarovalcev/zavarovancev do udeležbe na dobičku, se ugotavljajo glede na višino premije in višino naložb, ki krijejo ta upravičenja, upoštevajoč dosedanjo prakso zavarovalnice glede časa in načina delitve dobička ali drugih ugodnosti, ki jih zavarovalnica po pogodbi nudi zavarovalcem/zavarovancem.
(8) Vrednost računovodskih matematičnih rezervacij se določi v skladu z določili 94. do 101. člena tega sklepa tako, da se med drugim upošteva:
1. vsa zajamčena izplačila, do katerih je zavarovalec/zavarovanec upravičen, vključno z zajamčeno odkupno vrednostjo;
2. vse bonuse oziroma dobičke, do katerih je zavarovalec/zavarovanec upravičen, bodisi samostojno bodisi skupaj z drugimi zavarovalci/zavarovanci, ne glede na to, v kakšni obliki so izraženi;
3. vsa upravičenja, med katerimi lahko zavarovalec/zavarovanec izbira na podlagi zavarovalne pogodbe;
4. stroške, vključno s provizijo za sklepanje pogodb.
(vrednotenje bodočih premij)
(1) V izračunu računovodskih matematičnih rezervacij ne sme biti v nobenem letu upoštevana vrednost bodoče premije večja, kot je dejanska višina obračunane premije.
(i) Premija se v obdobju trajanja pogodbe spreminja po enotni stopnji.
V izračunu upoštevana vrednost bodoče premije ne sme biti večja, kot je premija (v nadaljevanju: enotna premija), ki bi bila ob sklenitvi pogodbe zadostna za pokritje obveznosti iz te pogodbe, ne upoštevajoč stroškov in morebitnih dodatkov iz naslova dobička. Pri izračunu enotne premije upoštevamo isti čas plačevanja premij, obrestno mero, tablice smrtnosti, tablice obolevnosti, incidence, stopnje invalidnosti in morebitne druge tablice, ki so uporabljene v izračunu obveznosti zavarovatelja po tej pogodbi.
(ii) Premija se v obdobju trajanja pogodbe spreminja, vendar ne po enotni stopnji.
V izračunu upoštevana vrednost premije ne sme biti večja od premije, ki jo določimo po postopku, opisanem v točki (i), ustrezno modificiranem tako, da upošteva nihanja v višini premije, ki jo zavarovalec plača v posameznem letu.
(2) V primeru, če med trajanjem pogodbe z aneksom k zavarovalni pogodbi zavarovalec/zavarovanec izkoristi možnost izbire, ki je opredeljena v splošnih pogojih, se v skladu s prvim odstavkom tega člena predpostavi, da so bile te spremembe pravilno ovrednotene že v trenutku izdaje police.
(3) Za pogodbe, kjer:
– koristi zavarovalca rastejo s plačilom posamezne premije ali
– vrednost premije ni znana do trenutka plačila premije,
bodoče premije ni nujno upoštevati toliko časa, dokler je rezervacija, ki krije nevarnost povečanja obveznosti zavarovalnice zaradi plačila bodočih premij, večja od zneska vplačanih premij.
(4) Alternativne metode vrednotenja, različne od metod, ki so določene v prvem, drugem in tretjem odstavku tega člena, so dopustne, če je z uporabo alternativne metode zagotovljeno, da bodo matematične rezervacije pogodbe večje, kot bi bile z uporabo metod, opisanih v prejšnjih odstavkih.
(stroški pridobivanja zavarovanj)
(1) Stroški pridobivanja zavarovanj se pri vrednotenju računovodskih matematičnih rezervacij upoštevajo z dodatkom k neto premiji. Višina dodatka k neto premiji iz naslova stroškov pridobivanja zavarovanja je omejena navzgor, tako da ne presega manjše od naslednjih dveh vrednosti:
– 3,5 % pogodbene zavarovalne vsote življenjskega zavarovanja, enakomerno razdeljene na vse bodoče premije, ki bodo plačane v pogodbenem obdobju trajanja zavarovanja, ter
– dejanskih, v premijo vračunanih stroškov pridobivanja zavarovanj (brez davka), enakomerno razdeljenih na vse bodoče premije, ki bodo plačane v pogodbenem obdobju trajanja zavarovanja.
(2) Povečanje, dovoljeno v prvem odstavku tega člena, ne sme nikoli preseči dejansko obračunane premije zavarovanja.
(3) Izrazi, ki so uporabljeni v tem členu, pomenijo:
– »neto premija« je premija, ki zadošča za kritje obveznosti zavarovalnice iz naslova zavarovalne pogodbe,
– »pogodbena zavarovalna vsota življenjskega zavarovanja« za posamezna življenjska zavarovanja je:
a) za doživljenjsko zavarovanje nevarnosti smrti – zavarovalna vsota;
b) za police, kjer se zavarovalna vsota izplača ob doživetju, vključno mešana življenjska zavarovanja – zavarovalna vsota ob doživetju;
c) za časovno omejeno zavarovanje nevarnosti smrti je ustrezna zavarovalna vsota definirana kot zavarovalna vsota na dan vrednotenja;
d) za odložena rentna zavarovanja – kapitalizirana vrednost anuitet ob začetku izplačil (ali v primeru denarne opcije – izplačilo v denarju, če je večje);
e) za zavarovanja z določenim rokom izplačila (term fix; 23. točka drugega odstavka 7. člena ZZavar-1) – vsota, izplačana na koncu pogodbenega roka;
f) za zavarovanja, kjer zavarovanci/zavarovalci prevzemajo naložbeno tveganje (naložbeno tveganje; 21. točka drugega odstavka 7. člena ZZavar-1), kljub točkam a) do d), manjša od:
– zneska, ki ga bo zavarovalnica izplačala v primeru smrti in
– skupne vrednosti enot, ki pripadajo posamezni pogodbi, in skupnega zneska preostalih premij.
Obrestna mera, ki se upošteva v izračunu sedanje vrednosti bodočih izplačil in vplačil za potrebe vrednotenja računovodskih matematičnih rezervacij, ne sme presegati tehnične obrestne mere uporabljene pri izračunu zavarovalne premije, oziroma vrednosti, določene s previdno ugotovitvijo donosnosti naložb, ki krijejo te obveznosti, in donosnosti, ki jo pričakujemo od bodočih naložb.
(tablice smrtnosti in ostale tablice)
Računovodske matematične rezervacije morajo biti določene na osnovi previdno izbranih tablic smrtnosti in ostalih tablic.
(1) V izračunu računovodskih matematičnih rezervacij se upošteva stroške, povezane z izplačevanjem obveznosti iz naslova zavarovalne pogodbe, pri čemer morajo stroški, upoštevani na nivoju vsake posamezne police, kriti vse obveznosti po tej polici.
(2) V izračunu, omenjenem v prvem odstavku tega člena, se upoštevajo dejanski stroški zavarovalnice, povezani s poravnavanjem obveznosti iz naslova dolgoročnih zavarovalnih pogodb v preteklem letu, kot tudi vpliv inflacije na bodoče stroške, porast cen in zaslužkov, vendar ne nižji, kot so bili predpostavljeni ob izračunu zavarovalnih premij.
(upravičenja, med katerimi lahko zavarovanec izbira na podlagi zavarovalne pogodbe)
Računovodske matematične rezervacije morajo vključevati tudi možen porast obveznosti zavarovalnice zaradi odločitve zavarovalcev/zavarovancev, da izkoristijo dopustne spremembe v okviru zavarovalne pogodbe.
Izračunane negativne računovodske matematične rezervacije mora zavarovalnica postaviti na vrednost nič.
(samovoljne spremembe načina izračunavanja računovodskih matematičnih rezervacij)
Samovoljno spreminjanje načina izračunavanja računovodskih matematičnih rezervacij ni dovoljeno, če bi se s tem zmanjšala izkazana obveznost zavarovalnice.
8. MATEMATIČNA REZERVA POGODBE IN MATEMATIČNE REZERVACIJE ZA PRIPIS DOBIČKA NA PODLAGI PREMIJSKIH PREDPOSTAVK
(premijska matematična rezervacija)
(1) Matematična rezervacija za pripis dobička na podlagi premijskih predpostavk (v nadaljnjem besedilu: premijska matematična rezervacija) se določi za vsako pogodbo posebej.
(2) Vrednost premijske matematične rezervacije se določi z uporabo aktuarskih metod.
(3) Predpostavke, upoštevane v izračunu premijske matematične rezervacije (na primer, tablice smrtnosti in ostale tablice, obrestna mera stroški) za vsako posamezno polico, so enake predpostavkam, ki so bile upoštevane v premijskem izračunu oziroma v izračunu višine premije za prevzeta tveganja po tej polici. V izračunu premijske matematične rezervacije se upošteva enaka upravičenja in obveznosti, kot so upoštevana v premijskem izračunu.
(4) Vrednost premije je v izračunu premijske matematične rezervacije po polici enaka premiji po tej polici. V primeru, ko so stroški pridobivanja zavarovanj večji od 3,5 % zavarovalne vsote, se pri vrednotenju dolgoročnih obveznosti strošek pridobivanja zavarovanj upoštevajo kot dodatek k neto premiji. Višina dodatka k neto premiji iz naslova stroškov pridobivanja zavarovanja je omejena navzgor tako, kot to določa prvi odstavek 95. člena tega sklepa.
(5) Način izračuna premijske matematične rezervacije se za posamezno polico ne sme spremeniti. Zavarovalnice lahko spremenijo način zaokroževanja, ali poenostavijo formulo, če je razlika v izračunu nematerialna in če se odkupne vrednosti zaradi te spremembe ne znižajo.
(6) Zavarovalnica v izračunu premijske matematične rezervacije za posamezno polico upošteva že pripisane dobičke tej polici.
(matematična rezerva pogodbe)
(1) Višina matematične rezerve pogodbe, ki jo v 973., 974. in 976. členu določa OZ, ne sme biti manjša od premijske matematične rezervacije, določene v prejšnjem členu.
(2) Višina matematične rezerve pogodbe je osnova, ki določa minimalne odkupne vrednosti pogodbe oziroma minimalne kapitalizirane vrednosti pogodbe iz 7. točke prvega odstavka 521. člena ZZavar-1.
(pripis dobička zavarovalcem/zavarovancem)
(1) V primeru zavarovalnih pogodb, sklenjenih pred 1. 1. 2023, kjer so zavarovalci/zavarovanci upravičeni do dela dobička zavarovalnice, pri čemer se pri izračunu dobička uporabljajo bodisi zavarovalno-tehnični rezultat, zavarovalno tehnične rezervacije, ali matematične rezervacije, lahko zavarovalnica za izračun upravičenja do dela dobička zavarovalnice uporabi enak način izračuna, kot pred 1. 1. 2023.
(2) Za namen finančnega poročanja se zneski iz prvega odstavka obravnavajo v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja.
(3) V primeru, ko zavarovalno-tehnične podlage določajo parametre za izračun višine matematične rezervacije za potrebe pripisa dobička, lahko zavarovalnica ne glede na določbe tega sklepa o načinu izračuna premijske matematične rezervacije oziroma izračuna računovodske matematične rezervacije upošteva parametre, ki jih določajo zavarovalno-tehnične podlage.
(odkupna vrednost oziroma minimalna kapitalizirana vrednost pogodbe)
Določba 103. člena tega sklepa se ne uporablja za pogodbe, sklenjene pred 1. 1. 2023.«
Besedilo »7. končne določbe« se spremeni tako, da se glasi »10. KONČNE DOLOČBE«
Člen 92 se preštevilči v 106. člen.
Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00701-4/2022-5
Ljubljana, dne 5. maja 2022
EVA 2022-1611-0033
Predsednik strokovnega sveta
Agencije za zavarovalni nadzor
