Na podlagi tretjega odstavka 110. člena in devetega odstavka 151. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22) Vlada Republike Slovenije izdaja
o vrsti dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije
(1) Ta uredba v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (prenovitev) (UL L št. 334 z dne 17. 12. 2010, str. 17), popravljeno s Popravkom (UL L št. 158 z dne 19. junija 2012, str. 22), določa:
– vrsto dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije in za katere morajo njihovi upravljavci pridobiti okoljevarstveno dovoljenje;
– podrobnejšo vsebino in sestavine vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja;
– podrobnejšo vsebino okoljevarstvenega dovoljenja;
– uporabo zaključkov o BAT;
– merila za določanje najboljših razpoložljivih tehnik;
– ukrepe za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode;
– merila za določitev nevarnih snovi, ki lahko povzročajo onesnaženje tal in podzemne vode;
– podrobnejšo vsebino izhodiščnega poročila;
– zavezance za zagotavljanje izvajanja obratovalnega monitoringa in njegov obseg.
(2) Ta uredba se ne uporablja za naprave, ki se uporabljajo samo za raziskave, razvoj in preizkušanje novih izdelkov ter procesov.
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, imajo naslednji pomen:
1. naprava, ki povzroča industrijske emisije (v nadaljnjem besedilu: naprava), je ena ali več nepremičnih tehnoloških enot, v katerih poteka ena ali več dejavnosti iz Priloge 1, ki je sestavni del te uredbe, in dosegajo prag proizvodne zmogljivosti iz Priloge 1 te uredbe, če je ta določen, ter katera koli druga z napravo neposredno tehnično povezana dejavnost na istem območju, ki lahko povzroča emisije, onesnaževanje okolja, tveganje za okolje ali okoljsko škodo;
2. druga z napravo neposredno tehnično povezana dejavnost je dejavnost, nujno potrebna za delovanje naprave, ali pa je delovanje naprave pogoj ali vzrok obstoja te dejavnosti tudi, če ta dejavnost ne poteka na istem območju, kjer je naprava. Druge z napravo neposredno tehnično povezane dejavnosti so zlasti:
– vhodne dejavnosti, potrebne za to, da se lahko začne opravljati dejavnost v napravi, kot so na primer skladiščenje in drugo ravnanje s snovmi ter priprava surovin, vhodnih materialov in obdelovancev;
– vmesne dejavnosti, povezane s skladiščenjem in pripravo polizdelkov med opravljanjem dejavnosti v napravi;
– zaključne dejavnosti, povezane s končno obdelavo, dodelavo ali nadaljnjo predelavo proizvodov naprave, pakiranjem in skladiščenjem izdelkov ali odpadkov ali njihovo obdelavo (vključno z obdelavo živinskih gnojil) ter čiščenjem emisij;
3. tehnične značilnosti naprave pomenijo način izvedbe in obratovanja naprave, zaradi katerih lahko naprava dosega zanjo specifično okoljsko učinkovitost, ki se izraža z ravnjo emisij, ki jo naprava lahko dosega;
4. območje naprave so zemljiške parcele, na katerih se nahaja naprava in se opravljajo druge z napravo neposredno tehnično povezane dejavnosti;
5. okoljske značilnosti območja naprave zajemajo lokalne značilnosti, kot so prevetrenost območja, prevladujoče smeri vetra, pojavljanje temperaturnega obrata, vodovarstvena območja, stanje kakovosti voda in degradirana območja;
6. industrijski kompleks je celotno območje, na katerem pravna oseba ali fizična oseba, ki izvaja dejavnost, upravlja napravo in eno ali več drugih naprav ali dejavnosti na istem kraju, vključno z manipulativnimi in drugimi površinami;
7. perutnina pomeni perutnino, kot je opredeljena v Uredbi (EU) 2016/429 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o prenosljivih boleznih živali in o spremembi ter razveljavitvi določenih aktov na področju zdravja živali (»Pravila o zdravju živali«) (UL L št. 84 z dne 31. 3. 2016, str. 1);
8. istovrstna dejavnost je dejavnost z isto oznako dejavnosti iz Priloge 1 te uredbe, ki ne dosega proizvodnih zmogljivosti iz te Priloge 1 te uredbe;
9. letna prisotnost zadevne nevarne snovi je največja letna količina zadevne nevarne snovi, uporabljena, proizvedena, skladiščena ali izpuščena v okolje na območju naprave v enem koledarskem letu;
10. izpuščanje zadevnih nevarnih snovi v okolje je emisija zadevnih nevarnih snovi v tla ali podzemne vode, ki je lahko posledica izrednih dogodkov ali postopkov normalnega obratovanja kot so dostava, prečrpavanje, vzdrževanje talnih površin, in vključuje tudi odvajanje, izpiranje, izcejanje, razlitje ali razsutje zadevnih nevarnih snovi v ali na nezaščitena tla ali v vode ali pronicanje skozi poškodovane talne površine v tla ali v vode;
11. pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja je njegova izdaja ali sprememba, razen če je izrecno določeno drugače;
12. obratovanje naprave v izrednih razmerah pomeni obratovanje naprave ob zagonu, okvari ali trenutni zaustavitvi naprave in puščanju snovi;
13. raven okoljske učinkovitosti je raven emisij, raven porabe surovin, vode in energije ter druge ravni (npr. učinkovitost zmanjševanja emisij, količine nastalih odpadkov), povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami;
14. talne površine so površine, po katerih lahko odtekajo ali na katerih se dlje zadržujejo zadevne nevarne snovi in s katerih je mogoče razlite zadevne nevarne snovi odstraniti, površine pa očistiti, pregledati in po potrebi sanirati;
15. brezhibnost ukrepov za preprečevanje onesnaženja tal in podzemne vode pomeni za talne površine neprepustnost ter kemijsko in mehansko obstojnost na delovanje zadevnih nevarnih snovi, za opremo pa ustrezno zanesljivost in razpoložljivost.
(2) Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, ki niso opredeljeni v prejšnjem odstavku, imajo pomen, kot ga določa zakon, ki ureja varstvo okolja.
(1) Proizvodna zmogljivost ene ali več dejavnosti, ki potekajo v napravi, se določi na podlagi podatkov, izračunov in grafičnih prikazov o tehničnih značilnostih naprave in tehnoloških procesov, ki potekajo v njej, na podlagi:
– tehnične dokumentacije o napravi in proizvodni zmogljivosti ali njenih nepremičnih tehnoloških enot;
– podatkov o tehnoloških procesih, ki potekajo v napravi;
– podatkov o snoveh, ki vstopajo v napravo in izstopajo iz nje;
– tehnične ocene ali izračunov proizvodne zmogljivosti naprave ali njenih nepremičnih tehnoloških enot;
– primerjave z obstoječimi, po vrsti dejavnosti primerljivimi napravami.
(2) Če se v napravi opravlja več dejavnosti, zajetih v istem opisu dejavnosti, ki imajo v Prilogi 1 te uredbe določen prag proizvodne zmogljivosti, se proizvodne zmogljivosti teh dejavnosti seštevajo. Pri ravnanju z odpadki velja tako seštevanje za dejavnosti iz istega opisa dejavnosti v sklopu točk 5.1, 5.3 pod a in 5.3 pod b Priloge 1 te uredbe.
(3) Podrobni opisi naprave v referenčnih dokumentih BAT se upoštevajo pri določanju proizvodne zmogljivosti in obsega naprave.
(združevanje istovrstnih dejavnosti in pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja)
(1) Upravljavec mora za obratovanje naprave, v kateri se izvaja ena ali več dejavnosti iz Priloge 1 te uredbe, pridobiti okoljevarstveno dovoljenje.
(2) Če isti upravljavec na istem območju naprave upravlja več istovrstnih dejavnosti iz Priloge 1 te uredbe, se njihova proizvodna zmogljivost sešteva.
(3) Če seštevek proizvodnih zmogljivosti iz prejšnjega odstavka doseže prag, če je ta določen za posamezno dejavnost iz Priloge 1 te uredbe, se te istovrstne dejavnosti štejejo za napravo.
II. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA
(uporaba najboljših razpoložljivih tehnik)
Upravljavec mora pri načrtovanju naprave ali njene spremembe izbrati najboljšo razpoložljivo tehniko iz zaključkov o BAT ali tehniko za preprečevanje in zmanjševanje emisij, ki je njej enakovredna.
(obveznosti v zvezi z obratovalnim monitoringom)
(1) Upravljavec izvaja obratovalni monitoring emisij v skladu s 16., 17., 18. in 24. členom te uredbe.
(2) Upravljavec, ki mora izdelati izhodiščno poročilo iz 13. člena te uredbe, izvaja obratovalni monitoring stanja tal in podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja tal, in s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemne vode.
(3) Skladno s predpisi iz prvega in drugega odstavka 16. člena te uredbe upravljavec vsaj enkrat letno predloži poročila o obratovalnem monitoringu emisij snovi v zrak ali poročila o opravljenih meritvah emisij snovi in toplote v vode ministrstvu, pristojnemu za varstvo okolja (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(4) Poročilo o obratovalnem monitoringu emisij za primere iz šestega odstavka 17. člena te uredbe mora vsebovati primerjavo rezultatov obratovalnega monitoringa z ravnmi emisij, določenimi v okoljevarstvenem dovoljenju.
(5) Poročilo o obratovalnem monitoringu iz drugega odstavka tega člena predloži upravljavec v skladu s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja tal, in predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemne vode.
(tehnični ukrepi za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode)
(1) Upravljavec, ki v napravi uporablja, proizvaja in skladišči ali izpušča zadevne nevarne snovi na območju naprave:
– zagotovi brezhibno in zanesljivo obratovanje naprave, tako da pri njenem načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju naprave zagotovi preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode v skladu s 1. delom Priloge 2, ki je sestavni del te uredbe;
– izvaja tehnične ukrepe za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode iz prejšnje alineje;
– vodi vzdrževalni dnevnik o izvajanju tehničnih ukrepov iz prejšnje alineje ter
– zagotovi izvedbo rednih pregledov tehničnih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode vsakih pet let.
(2) Tehnični ukrepi za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode iz druge alineje prejšnjega odstavka so zlasti:
– vgradnja neprepustnih in kemijsko odpornih gradbenih materialov v talne površine na območju naprave, s katerimi zadevne nevarne snovi lahko pridejo v stik;
– preprečevanje uhajanja zadevnih nevarnih snovi s talnih površin v tla in podzemne vode;
– gradnja talnih površin, tako da lahko zadržijo celoten volumen zadevnih nevarnih snovi, če bi se razlile, oziroma mora biti pri talnih površinah v zadrževalnih sistemih, ki so skupni več nepremičnim skladiščnim posodam, izvedba glede zadrževalnega volumna skladna z zahtevami iz predpisa, ki ureja skladiščenje nevarnih tekočin;
– uporaba neprepustnih in kemijsko odpornih materialov za cevovode, jaške, kinete, kanale, bazene in rezervoarje, v katerih so lahko zadevne nevarne snovi;
– izvedba cevovodov iz prejšnje alineje, ki potekajo pod zemljo, tako da so brez razstavljivih povezav ter zavarovani pred mehanskimi poškodbami in korozijo;
– izvedba cevovodov iz prejšnje alineje, tako da se ob iztekanju zadevnih nevarnih snovi preprečita njihovo razlivanje in pronicanje v tla in podzemno vodo, in
– vzdrževanje vgrajenih gradbenih materialov in proizvodov po navodilih proizvajalca ter pravilih stroke in dobre inženirske prakse, ob upoštevanju in uporabi standardov za posamezne gradbene proizvode.
(3) Pregled tehničnih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode se izvede po pravilih stroke, kot je podrobneje navedeno v 1. delu Priloge 2 te uredbe.
(4) S pregledom tehničnih ukrepov iz prejšnjega odstavka se zberejo zlasti informacije o:
– morebitnih razpokah ali poškodbah na objektih in talnih površinah v bližini mest, na katerih bi bile mogoče emisije ali razlitje zadevnih nevarnih snovi;
– znakih kemičnih poškodb na talnih površinah in površinah zadrževalnih sistemov;
– stanju odtočnih in odvodnih kanalov in jaškov;
– poteku drenažnih poti in napeljav;
– mestih na območju naprave, na katerih so se v preteklosti zgodili vnosi zadevnih nevarnih snovi v tla in podzemne vode, ter
– posrednih in neposrednih emisijah snovi v tla in podzemne vode, ki se lahko pojavljajo na območju naprave.
(5) Pregled tehničnih ukrepov iz tretjega odstavka tega člena izvede skrbnik varstva okolja iz zakona, ki ureja varstvo okolja.
(6) Skrbnik varstva okolja iz prejšnjega odstavka o pregledu iz tretjega odstavka tega člena izdela poročilo, ki obsega podatke in ugotovitve o izvajanju in stanju ukrepov za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode ter njihovi brezhibnosti. Poročilo je v skladu z drugim odstavkom 11. člena te uredbe sestavni del ocene možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode.
(7) Podrobnejša vsebina poročila iz prejšnjega odstavka je določena v 2. delu Priloge 2 te uredbe.
(izdelava ocene možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode ter izhodiščnega poročila)
Če dejavnost iz Priloge 1 te uredbe vključuje uporabo, proizvodnjo ali z njima povezano skladiščenje ali izpust zadevnih nevarnih snovi, upravljavec izdela:
– oceno možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode iz 9. člena te uredbe ali
– izhodiščno poročilo iz 13. člena te uredbe, če so izpolnjeni pogoji iz 12. člena te uredbe.
(ocena možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode)
(1) Ocena možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode vsebuje:
1. seznam nevarnih snovi;
2. seznam zadevnih nevarnih snovi, izdelan na podlagi drugega odstavka 10. člena te uredbe, pri uporabi, proizvajanju, skladiščenju ali izpuščanju posamezne zadevne nevarne snovi, ki vključuje:
– podatke o največji letni prisotnosti posamezne zadevne nevarne snovi;
– podatke o količinah posamezne zadevne nevarne snovi na območju naprave ali njenih delov in
– ugotovitev, ali največja letna prisotnost posamezne zadevne nevarne snovi presega pragove iz Priloge 3, ki je sestavni del te uredbe;
3. ugotovitve in opis možnosti onesnaženja tal in podzemne vode z zadevnimi nevarnimi snovmi iz prejšnje točke v skladu z 11. členom te uredbe.
(2) Seznam nevarnih snovi in določitev seznama zadevnih nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka se izdelata z upoštevanjem 10. člena in kriterijev iz Priloge 3 te uredbe ter vključujeta tudi obrazložitev razlogov za vključitev nevarnih snovi na seznam zadevnih nevarnih snovi oziroma za njihovo izključitev s seznama.
(seznam nevarnih in zadevnih nevarnih snovi)
(1) Seznam nevarnih snovi iz 1. točke prvega odstavka prejšnjega člena se izdela na podlagi podatkov o surovinah, pomožnih materialih, izdelkih in stranskih produktih z vsebnostjo nevarnih snovi, ki se uporabljajo, skladiščijo ali proizvajajo v napravi ali jih ta izpušča na območju naprave zaradi izvajanja dejavnosti iz Priloge 1 te uredbe.
(2) Seznam zadevnih nevarnih snovi iz 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena se izdela na podlagi seznama nevarnih snovi iz prejšnjega odstavka. Pri tem se upoštevajo njihove lastnosti, kot so sestava, agregatno stanje (trdno, tekoče in plinasto), topnost, strupenost, nevarnost, mobilnost, obstojnost in biorazgradljivost, ter njihova količina, ki se skladišči, uporablja ali proizvaja v napravi ali izpušča na območju naprave.
(ugotovitve in opis možnosti onesnaženja tal in podzemne vode z zadevnimi nevarnimi snovmi)
(1) Ugotovitve in opis možnosti onesnaženja tal in podzemne vode z zadevnimi nevarnimi snovmi iz 3. točke prvega odstavka 9. člena te uredbe obsegajo:
1. navedbo območja naprave ali njenih delov, na katerem se posamezna zadevna nevarna snov uporablja, proizvaja, skladišči ali izpušča;
2. podatke o zmogljivosti skladišč za posamezne zadevne nevarne snovi iz drugega odstavka 10. člena te uredbe;
3. opis načina skladiščenja in uporabe, vključno z navedbo vseh transportnih poti vsake od zadevnih nevarnih snovi na območju naprave, in opis nastajanja ali izpuščanja teh snovi na območju naprave;
4. navedbo območja naprave in njenih delov ter opis okoliščin ali dogodkov, ki lahko povzročijo nenadzorovan ali nadzorovan izpust zadevnih nevarnih snovi in so lahko posledica nesreč, izrednih dogodkov, rutinskih postopkov ali normalnega obratovanja;
5. opis načrtovanih ukrepov za preprečitev onesnaženja tal ali podzemne vode ali opis izpolnjevanja zahtev in ukrepov za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode iz prvega in drugega odstavka 7. člena te uredbe, če gre za obstoječo napravo;
6. sklepno ugotovitev in oceno možnosti onesnaženja tal in podzemne vode z zadevnimi nevarnimi snovmi glede na ukrepe iz prejšnje točke in okoljske danosti območja naprave ter opredelitev glede obveznosti predložitve izhodiščnega poročila.
(2) Ugotovitve in opis možnosti onesnaženja tal in podzemne vode z zadevnimi nevarnimi snovmi za obstoječe naprave obsegajo, poleg zahtev iz prejšnjega odstavka, tudi poročilo iz šestega odstavka 7. člena te uredbe, za nove naprave pa opredelitev načrtovanih ukrepov, sprejetih za preprečitev onesnaženja tal ali podzemne vode, izdelano s smiselno uporabo določb iz 7. člena te uredbe, ter ugotovitev, ali in kje bi lahko prišlo do njihovega namernega ali nenamernega izpusta ob upoštevanju lastnosti tal in podzemne vode na območju naprave.
(3) Če iz ugotovitev ocene možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode izhaja, da zaradi lastnosti tal in podtalnice na lokaciji ali ukrepov za preprečitev onesnaženja tal ali podzemne vode v zvezi s talnimi površinami in odvajanjem industrijske odpadne vode, s katero se izpuščajo posamezne zadevne nevarne snovi, ni velike možnosti za onesnaženje tal ali podzemne vode, tako da izhodiščno poročilo ni potrebno, so sestavni del ocene možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode dokazila iz 12. člena te uredbe.
(obveznost izdelave izhodiščnega poročila)
(1) Če količine posameznih zadevnih nevarnih snovi iz drugega odstavka 10. člena te uredbe presegajo pragove letne prisotnosti iz tabele 1 Priloge 3 te uredbe, upravljavec izdela izhodiščno poročilo iz 13. člena te uredbe.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek izhodiščno poročilo ni potrebno, če iz ocene možnosti onesnaženja tal in podtalnice z zadevnimi nevarnimi snovmi izhaja, da zaradi lastnosti tal in podtalnice na lokaciji ali ukrepov za preprečitev onesnaženja tal ali podzemne vode v zvezi s talnimi površinami in odvajanjem industrijske odpadne vode, s katero se izpuščajo posamezne zadevne nevarne snovi, ni velike možnosti za onesnaženje tal ali podzemne vode, ker:
1. je naprava na območju, ki ima slabo prepustne in enotne geotehnične lastnosti na površini in v podtalju ter ne gre za območje karbonatnih kamnin z razpoklinsko in kraško poroznostjo s slabo določljivimi tokovi podzemne vode, ali pa so ti na globini, ki je večja od 30 m;
2. so površine notranjosti objektov naprave in zunanja okolica objektov naprave izvedene iz slabo prepustnih materialov za zadevne nevarne snovi, kot so asfalt ali beton, po potrebi s polnili ali dodatki za zmanjšanje vodoprepustnosti ali površinske poroznosti ali v kombinaciji z zaščitnimi premazi, tako da je onemogočeno pronicanje zadevnih nevarnih snovi v tla in podzemno vodo;
3. so jaški padavinske vode s streh objektov ter odpadne padavinske vode in odpadne industrijske vode, ki se odvaja v vode, na območjih naprave, kjer so lahko prisotne zadevne nevarne snovi, izvedeni tesno, tako da se prepreči transport razlitij zadevnih nevarnih snovi v zunanje okolje;
4. je kanalizacija, po kateri se izpuščajo posamezne zadevne nevarne snovi z industrijsko odpadno vodo, izvedena vodotesno;
5. se odvajanje industrijske odpadne vode, s katero se izpuščajo posamezne zadevne nevarne snovi, ne izvaja z neposrednim ali posrednim odvajanjem v podzemne vode, in
6. je naprava na območju, ki ni vodovarstveno območje po predpisih o vodah.
(3) Pogoj iz 1. točke prejšnjega odstavka se dokazuje s hidrogeološko raziskavo, ki jo izdela strokovnjak geološke stroke.
(4) Pogoja iz 2. in 3. točke drugega odstavka tega člena se dokazujeta z mnenjem, ki ga izdela organizacija s pridobljeno akreditacijo po standardu, ki določa splošne zahteve za usposobljenost preskuševalnih in kalibracijskih laboratorijev, ter v obsegu, ki se nanaša na mehansko in fizikalno preskušanje gradbenih proizvodov in materialov.
(5) Pogoj iz 4. točke drugega odstavka tega člena se dokazuje s poročilom o izvedenem pregledu kanalizacije z video kamero, ki ga izvede izvajalec občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode ali drugo podjetje, ki izvaja to storitev. Ne glede na prejšnji stavek se v primeru, ko se industrijska odpadna voda odvaja po vodotesnem cevovodu iz polivinilklorida, ki ni starejši od 25 let, predloži dokazilo o vgradnji takega cevovoda.
(6) Če gre v primerih iz četrtega in prejšnjega odstavka za napravo, ki jo bo upravljavec šele gradil, se pogoji iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka tega člena dokazujejo s projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja ali z rudarskim projektom za izvedbo del, če gre za graditev objektov v rudniškem prostoru, ki so v neposredni povezavi z izkoriščanjem mineralnih surovin.
(7) Za napravo, ki je obratovala na podlagi pravnomočnega okoljevarstvenega dovoljenja pred 7. januarjem 2013, izhodiščno poročilo ni potrebno, če so bili zanjo sprejeti ukrepi, zaradi katerih iz ocene možnosti onesnaženja tal in podzemne vode izhaja, da je onesnaženje tal ali podtalnice praktično nemogoče. Pogoj iz prejšnjega stavka je izpolnjen, če so tehnični ukrepi za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode iz 7. člena te uredbe brezhibni in upravljavec predloži dokazila, da so izpolnjeni pogoji iz 2. do 5. točke drugega odstavka tega člena.
(vsebina izhodiščnega poročila)
(1) Izhodiščno poročilo obsega:
1. oceno možnosti onesnaženja tal in podzemne vode iz 9. člena te uredbe, v katero so vključene vsebine tehničnega poročila iz 7. člena te uredbe;
2. opis zgodovine območja naprave v skladu s Prilogo 4, ki je sestavni del te uredbe;
3. opis stanja okolja na območju naprave v skladu s Prilogo 4 te uredbe;
4. vrednotenje informacij iz 1. do 3. točke tega odstavka v skladu s Prilogo 4 te uredbe;
5. posnetek ničelnega stanja tal in podzemne vode skladno s predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja tal, in predpisom, ki ureja obratovalni monitoring stanja podzemne vode;
6. opredelitev onesnaženosti tal in podzemne vode z zadevnimi nevarnimi snovmi s sklepnimi ugotovitvami.
(2) Izhodiščno poročilo iz prejšnjega odstavka se izdela v skladu s postopkom iz zakona, ki ureja varstvo okolja, in 21. členom te uredbe, kot delno izhodiščno poročilo ter po pridobitvi sklepa ministrstva o potrditvi delnega izhodiščnega poročila kot izhodiščno poročilo.
(3) Delno izhodiščno poročilo obsega vsebine iz 1., 2., 3., in 4. točke prvega odstavka tega člena ter predlog vzorčnih in merilnih mest za tla in podzemne vode, predlog parametrov, s katerimi se bo kot ničelno stanje ugotavljala kakovost tal in podzemne vode v povezavi z zadevnimi nevarnimi snovmi, ter merilnih metod za oceno stanja njihovega onesnaženja.
(4) Ne glede na 5. točko prvega odstavka tega člena lahko upravljavec uporabi kot posnetek ničelnega stanja rezultate predhodnih meritev koncentracij snovi ter raziskav podzemne vode, starejših od pet let, in raziskav tal, starejših od deset let, če rezultati teh meritev omogočajo enako zanesljivost in primerljivost kot rezultati obratovalnega monitoringa stanja tal in podzemne vode, izdelani v skladu s predpisi, ki urejajo obratovalni monitoring stanja tal in podzemne vode.
(5) Podrobnejša vsebina izhodiščnega poročila je določena v Prilogi 4 te uredbe.
(6) Če se pri izvedbi meritev na predlaganih vzorčnih in merilnih mestih iz sklepa iz drugega odstavka tega člena ugotovi, da ta niso primerna za vzorčenje tal in podzemne vode, mora poročilo o izvedbi posnetka ničelnega stanja vključevati izvedbo meritev na novih vzorčnih in merilnih mestih, ki jih na podlagi na novo dobljenih dejstev pri izvedbi meritev na merilnih mestih določita izvajalec obratovalnega monitoringa stanja tal in izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, ki imata pridobljeno pooblastilo iz predpisov iz petega odstavka 16. člena te uredbe. Če v primeru iz prejšnjega stavka izvedba meritev na novih merilnih mestih za vzorčenje podzemne vode ni mogoča, pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode strokovno utemelji, da dostopne podzemne vode na lokaciji naprave ni.
(1) Upravljavec hrani oceno možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode iz 9. člena te uredbe ali izhodiščno poročilo iz prejšnjega člena ves čas obratovanja naprave. Če je upravljavcu izdana odločba za izvedbo ukrepov ob prenehanju obratovanja naprave skladno z zakonom, ki ureja varstvo okolja, hrani oceno možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode ter izhodiščno poročilo do konca izvedbe teh ukrepov.
(2) Upravljavec mora zagotavljati tudi hrambo dopolnjene ocene možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode ali dopolnjenega izhodiščnega poročila na način iz prejšnjega odstavka, če je moral izdelati dopolnjeno oceno možnosti onesnaženja tal in podzemne vode ali dopolnjeno izhodiščno poročilo iz 22. člena te uredbe.
III. POGOJI ZA IZDAJO OKOLJEVARSTVENEGA DOVOLJENJA IN UPORABA ZAKLJUČKOV O BAT
(pogoji za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja)
(1) Okoljevarstveno dovoljenje za napravo ali njegova sprememba se izda, če naprava obratuje v skladu s splošnimi zahtevami za obratovanje naprave iz zakona, ki ureja varstvo okolja, s to uredbo, zaključki o BAT in drugimi predpisi, ki urejajo okoljevarstvene zahteve za obratovanje naprave.
(2) Ministrstvo izvede preverjanje skladnosti naprave z zaključki o BAT v skladu z navodili iz Priloge 7 te uredbe.
(3) Ministrstvo v postopku spremembe okoljevarstvenega dovoljenja preverja skladnost obratovanja obstoječe naprave s pogoji iz okoljevarstvenega dovoljenja na podlagi poročil iz tretjega in četrtega odstavka 6. člena te uredbe ali ugotovitev izrednega inšpekcijskega pregleda v skladu z zakonom, ki ureja varstvo okolja.
(uporaba drugih predpisov)
(1) Za vprašanja o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadne vode, ki niso urejena z zaključki o BAT, se uporablja predpis, ki ureja emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo. Za vprašanja obratovalnega monitoringa odpadnih voda, ki niso urejena z zaključki o BAT, se uporablja predpis, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda.
(2) Za vprašanja o emisiji snovi v zrak, ki niso urejena z zaključki o BAT, se uporablja predpis, ki ureja emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Za vprašanja obratovalnega monitoringa emisije snovi v zrak, ki niso urejena z zaključki o BAT, se uporablja predpis, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja ter pogoje za njegovo izvajanje.
(3) Za vprašanja glede ravnanja z odpadki, ki niso urejena z zaključki o BAT, se uporablja predpis, ki ureja odpadke.
(4) Za vprašanja glede mejnih vrednosti kazalcev hrupa v okolju in druga vprašanja v povezavi z emisijo hrupa, ki niso urejena z zaključki o BAT, se uporablja predpis, ki ureja mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju. Za vprašanja obratovalnega monitoringa za vire hrupa, ki niso urejena z zaključki o BAT, se uporablja predpis, ki ureja prvo ocenjevanje in obratovalni monitoring za vire hrupa ter pogoje za njegovo izvajanje.
(5) Za vprašanja obratovalnega monitoringa stanja tal ter podzemnih in površinskih voda, ki niso urejena z zaključki o BAT, se uporabljajo predpisi, ki urejajo obratovalni monitoring stanja tal, obratovalni monitoring stanja površinske vode in obratovalni monitoring stanja podzemne vode.
(6) Pri pripravi projekta nameravanega posega v okolje in poročila o vplivih na okolje iz zakona, ki ureja varstvo okolja in izdajo okoljevarstvenega soglasja, se glede mejnih vrednosti in obratovalnega monitoringa upoštevajo določbe tega in 17. člena te uredbe.
(določanje mejnih vrednosti onesnaževal in obratovalni monitoring)
(1) Pri določanju mejnih vrednosti za onesnaževala iz Priloge 5, ki je sestavni del te uredbe, in za druga onesnaževala, za katera je verjetno, da jih posamezna naprava izpušča, je treba upoštevati njihovo vrsto in zmožnost prenašanja onesnaženja iz enega dela okolja v drugega. Mejna vrednost emisij za onesnaževala iz prejšnjega stavka se določi ob upoštevanju najboljših razpoložljivih tehnik, brez predpisovanja uporabe katere koli metode ali določenega tehnološkega postopka, in velja na mestu izpusta emisije iz naprave. Pri določanju emisije iz naprave se morebitno razredčenje pred mestom izpusta emisije iz naprave ne upošteva. V primeru odvajanja odpadnih industrijskih voda iz naprave se lahko pri določanju mejne vrednosti emisij za napravo pri posrednih izpustih onesnaževal v vodo upošteva učinek čistilne naprave, če je s tem zagotovljeno enako varstvo okolja kot celote in če to ne vodi k večjemu onesnaženju okolja.
(2) Mejne vrednosti emisij se določijo specifično za vsako napravo posebej, pri čemer ne smejo presegati vrednosti emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami iz zaključkov o BAT, in so izražene za enaka ali krajša časovna obdobja in pod enakimi referenčnimi pogoji kot vrednosti emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami iz zaključkov o BAT.
(3) Pri določitvi mejnih vrednosti iz prvega in prejšnjega odstavka se upoštevajo tudi tehnične značilnosti naprave, okoljske značilnosti območja naprave in možnost prehajanja emisij iz enega dela okolja v drugega.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena se lahko mejne vrednosti emisij določijo tudi drugače v smislu njihove vrednosti, časovnih obdobij oziroma pogostosti vzorčenja in referenčnih pogojev, kot so računska vsebnost kisika, vrsta enote parametra v odpadnih plinih ali odpadni industrijski vodi, temperatura in tlak odpadnih plinov ter pretok odpadne industrijske vode, povezan z najboljšo razpoložljivo tehniko, pri čemer emisije pri običajnih pogojih obratovanja ne smejo presegati ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami.
(5) Če je mejna vrednost emisij iz predpisov iz prejšnjega člena strožja od ravni emisij iz zaključkov o BAT, se glede mejnih vrednosti in referenčnih pogojev uporabljajo določbe teh predpisov, glede pogostosti vzorčenja pa zahteve iz zaključkov o BAT, razen če so zahteve glede pogostosti vzorčenja iz predpisov iz prejšnjega člena strožje.
(6) Če so mejne vrednosti emisij v okoljevarstvenem dovoljenju določene v skladu s četrtim in prejšnjim odstavkom, ministrstvo na podlagi poročil iz četrtega odstavka 6. člena te uredbe pregleda rezultate obratovalnih monitoringov vsaj vsako leto, da preveri, ali emisije pri običajnih pogojih obratovanja naprave ne presegajo ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, kot so določene v zaključkih o BAT.
(7) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov se lahko mejne vrednosti emisij dopolnijo ali nadomestijo z enakovrednimi parametri in tehničnimi ukrepi, ki zagotavljajo enako raven varstva okolja, kot bi bila dosežena z določitvijo mejnih vrednosti emisij v skladu z zaključki o BAT in brez predpisovanja uporabe katere koli metode ali določenega tehnološkega postopka.
(8) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko ministrstvo določi manj stroge mejne vrednosti emisij, kot se določijo na podlagi ravni emisij iz zaključkov o BAT, če se ne povzroči znatno onesnaženje in se ohranja visoka raven varstva okolja kot celote ter če bi doseganje ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami, kot so opisane v zaključkih o BAT, povzročilo nesorazmerno višje stroške v primerjavi s koristmi za okolje zaradi tehničnih značilnosti naprave ali geografskega položaja ali lokalnih okoljskih pogojev območja, na katerem se nahaja naprava, pri čemer ta mejna vrednost, kjer je primerno, ne sme presegati mejnih vrednosti emisij iz predpisa EU, ki določa pravila o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja, ki je posledica industrijskih dejavnosti.
(9) V primeru iz prejšnjega odstavka se lahko manj stroge mejne vrednosti določijo, če je iz ocene upravljavca naprave razvidno, da bi doseganje ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, kot so opisane v zaključkih o BAT, povzročilo nesorazmerno višje stroške v primerjavi s koristmi za okolje zaradi geografskega položaja ali lokalnih okoljskih pogojev naprave ali njenih tehničnih značilnosti. Ocena mora biti izdelana v skladu z referenčnimi dokumenti o BAT in drugimi dokumenti, ki jih v zvezi z določanjem mejnih vrednosti emisij in tehničnih ukrepov objavi Evropska komisija.
(10) Manj strogih mejnih vrednosti emisij iz osmega odstavka tega člena ni mogoče določiti, če bi bilo s tem ogroženo doseganje standardov kakovosti okolja ali če je naprava na območju, ki ga Vlada Republike Slovenije s predpisom, izdanim na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, določi kot degradirano okolje.
(trajne in dnevne meritve emisij iz zaključkov o BAT)
V primerih, ko so z zaključki o BAT za obratovalni monitoring enega ali več parametrov v industrijski odpadni vodi zahtevane trajne ali dnevne meritve emisij, jih lahko izvaja upravljavec na način in pod pogoji iz predpisa, ki ureja prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih voda.
(vrednotenje izmerjenih vrednosti in določanje drugih pogojev v okoljevarstvenem dovoljenju)
(1) Izmerjene emisije v odpadnih plinih in vodah, za katere so mejne vrednosti določene v skladu z zaključki o BAT, se vrednotijo v skladu s predpisi iz 16. člena te uredbe, pri čemer se v primerih, ko je mejna vrednost emisije posameznega parametra določena kot dnevno, tedensko, mesečno ali letno povprečje, ta povprečja upoštevajo kot tiste vrednosti, za katere se izvede vrednotenje.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek se ocenjene ravni hrupa in izmerjene emisije v odpadnih plinih in vodah, ki niso določene z zaključki o BAT, vrednotijo v skladu s predpisi iz 16. člena uredbe.
(3) Ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju poleg zahtev iz prejšnjega odstavka in prejšnjih členov določi tudi druge pogoje in ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje emisij iz zaključkov o BAT in predpisov iz 16. člena te uredbe.
(tehnika, ki ni opisana v zaključkih o BAT)
(1) Če tehnika ni opisana v zaključkih o BAT, ministrstvo v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja z uporabo meril iz Priloge 6, ki je sestavni del te uredbe, ugotovi, ali je tehnika, ki jo je predlagal upravljavec, najboljša razpoložljiva tehnika.
(2) Za tehniko iz prejšnjega odstavka določi ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju tudi mejne vrednosti emisij ali enakovredne parametre in tehnične ukrepe skladno s 17. členom te uredbe, tako da je zagotovljena raven varstva okolja, ki je enaka najboljši razpoložljivi tehniki, opisani v zaključkih o BAT.
(3) Če dejavnost naprave ali vrsta tehnološkega postopka, ki se izvaja v napravi, nista zajeta v zaključkih o BAT ali če navedeni zaključki ne obravnavajo vseh možnih vplivov dejavnosti na okolje, ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju določi pogoje na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenih na podlagi meril iz Priloge 6 te uredbe.
IV. VLOGA ZA PRIDOBITEV OKOLJEVARSTVENEGA DOVOLJENJA
(podrobnejša vsebina vloge)
(1) Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja vsebuje:
1. opis naprave in dejavnosti, ki obsega zlasti:
– naslov in ime podjetja upravljavca naprave;
– naslov naprave;
– podatke o dejavnostih, ki potekajo v napravi;
– podatke o proizvodni zmogljivosti dejavnosti, ki potekajo v napravi;
– navedbo zemljiških parcel in katastrske občine, na katerih obratuje upravljavec, ter navedbo zemljiških parcel in katastrske občine območja naprave, če je to manjše od območja industrijskega kompleksa, za katerega upravljavec pridobiva okoljevarstveno dovoljenje;
– podatke o nepremičnih tehnoloških enotah naprave in drugih z napravo neposredno tehnično povezanih dejavnostih;
– dokazilo o posesti naprave, če upravljavec ni njen lastnik, za napravo z dejavnostjo iz poglavja 5 iz Priloge 1 te uredbe pa dokazilo o lastništvu nepremičnin in premičnin;
– grafični prikaz naprave, tehnoloških enot in infrastrukture na območju naprave;
2. opis značilnosti območja naprave;
3. podatke o vrsti, količini in lastnostih surovin in pomožnih materialov, drugih snovi, vode in energije, uporabljenih, proizvedenih ali skladiščenih v napravi;
4. podatke o vrsti in količini predvidenih emisij snovi iz naprave v dele okolja ter opredelitev virov emisij znotraj naprave in pomembnih vplivov teh emisij na okolje, zlasti:
– podatke o vrsti in količini predvidenih emisij v odpadnih plinih in v primeru njihovega čiščenja podatke o učinkovitosti čiščenja;
– podatke o vrsti in količini predvidenih emisij snovi iz naprave v površinske ali podzemne vode ali javno kanalizacijo;
– podatke o virih hrupa iz naprave;
5. predlog tehnoloških postopkov in drugih tehnologij ter ukrepov za preprečevanje onesnaževanja ali, če to ni mogoče, zmanjševanje emisij iz naprave;
6. oceno vrste, količine in virov emisij pri obratovanju naprave v izrednih razmerah;
7. predlog ukrepov za preprečevanje in nadzor nad izrednimi razmerami v obratovanju naprave in za zmanjševanje njihovih posledic;
8. predlog ukrepov za preprečevanje nesreč in zmanjševanje njihovih posledic;
9. podatke o usklajenosti naprave z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, predpisanimi v zaključkih o BAT, izdelane z uporabo navodil iz Priloge 7 te uredbe, ali podatke o tem, da so predlagani tehnološki postopki in druge tehnologije enakovredni najboljšim razpoložljivim tehnikam, izdelane z upoštevanjem meril iz Priloge 6 te uredbe;
10. glavne preučene alternative predlaganim tehnološkim postopkom, tehnologijam in ukrepom, ki jih je preučil vlagatelj;
11. predvidene vrste odpadkov, ki nastajajo pri obratovanju naprave, in podatke glede upoštevanje pravil hierarhije ravnanja z odpadki v skladu z določbami zakona, ki ureja varstvo okolja;
12. predlog ukrepov za preprečevanje nastajanja odpadkov in pripravo za ponovno uporabo, recikliranje ali predelavo odpadkov, nastalih v napravi;
13. predlog programa obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak in predlog programa obratovalnega monitoringa odpadnih voda, izdelana v skladu s predpisi iz prvega in drugega odstavka 16. člena te uredbe;
14. strokovna ocena iz devetega odstavka 17. člena te uredbe, če upravljavec predlaga manj stroge mejne vrednosti emisij, kot se določijo na podlagi ravni emisij iz zaključkov o BAT;
15. vsebine, ki niso zajete v prejšnjih točkah tega odstavka, v skladu s predpisi iz 16. člena te uredbe;
16. poljuden povzetek vloge.
(2) Predlog programa obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak in predlog programa obratovalnega monitoringa odpadnih voda iz 13. točke prejšnjega odstavka morata vsebovati tudi podatke o vrednostih emisij, ki jih naprava lahko dosega pri obratovanju v normalnih razmerah, primerjavo za posamezna onesnaževala med ravnmi emisij iz zaključkov o BAT in mejnimi vrednostmi emisij iz predpisov iz 16. člena te uredbe ter predlog mejnih vrednosti emisij in referenčnih pogojev, določenih v skladu s 17. členom te uredbe. V predlogu programov obratovalnega monitoringa iz 13. točke prejšnjega odstavka je treba utemeljiti predlagane mejne vrednosti na podlagi tehničnih značilnosti naprave, še zlasti v primeru predloga mejnih vrednosti, višjih od najnižje ravni emisij iz zaključkov o BAT, ter na podlagi okoljskih značilnosti območja naprave in vrste ter možnosti prehajanja emisij iz enega dela okolja v drugega. V primeru iz prejšnjega stavka okoljske značilnosti območja naprave ne smejo zvišati mejne vrednosti onesnaževal glede na raven okoljske učinkovitosti, ki jo lahko naprava dosega glede na svoje tehnične značilnosti. Določba iz prejšnjega stavka se ne uporablja za primere iz osmega odstavka 17. člena te uredbe.
(3) Vloga za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja vsebuje tudi oceno možnosti onesnaženja tal in podzemne vode iz 9. člena te uredbe ali delno izhodiščno poročilo iz 13. člena te uredbe glede na 8. člen te uredbe. Ministrstvo lahko pozove upravljavca k dopolnitvi vloge za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja z delnim izhodiščnim poročilom iz prejšnjega stavka, če po pregledu ocene možnosti onesnaženja tal in podzemne vode ugotovi, da je izpolnjen pogoj za izdelavo izhodiščnega poročila iz 12. člena te uredbe.
(4) Če mora upravljavec k vlogi predložiti delno izhodiščno poročilo, predloži tudi osnutek predloga programa obratovalnega monitoringa stanja tal in osnutek predloga programa obratovalnega monitoringa podzemne vode, ki ju izdelata izvajalec obratovalnega monitoringa stanja tal in izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, ki imata pridobljeno pooblastilo iz predpisov iz petega odstavka 16. člena te uredbe.
(5) Osnutek predloga programa obratovalnega monitoringa tal in osnutek predloga programa obratovalnega monitoringa podzemne vode iz prejšnjega odstavka morata vsebovati vse vsebine, predpisane za predlog programa obratovalnega monitoringa stanja tal in predlog programa obratovalnega monitoringa podzemne vode v predpisih iz petega odstavka 16. člena te uredbe, razen tistih podatkov in vsebin, ki izhajajo iz izvedbe meritev. Pri izdelavi osnutkov se uporabijo opisi tal in podzemne vode na podlagi dostopnih podatkov.
(6) Ministrstvo potrdi delno izhodiščno poročilo iz tretjega odstavka tega člena najkasneje šest tednov po vložitvi vloge iz prvega odstavka tega člena s sklepom. Če ministrstvo oceni, da se s predlaganimi merilnimi in vzorčnimi mesti za tla in podzemne vode, parametri, s katerimi se bo ugotavljala kakovost tal in podzemne vode v povezavi z zadevnimi nevarnimi snovmi, ter s predlaganimi merilnimi metodami za oceno stanja njihovega onesnaženja iz delnega izhodiščnega poročila ne bo odrazilo dejansko stanje tal in podtalnice, najkasneje šest tednov po vložitvi vloge iz prvega odstavka tega člena upravljavca pozove, naj predlog dopolni. Po prejemu delnega izhodiščnega poročila, dopolnjenega z dopolnitvami iz prejšnjega stavka, ministrstvo s sklepom potrdi delno izhodiščno poročilo.
(7) Vlagatelj po prejemu sklepa iz prejšnjega odstavka vlogo iz prvega odstavka tega člena dopolni s predložitvijo izhodiščnega poročila iz prvega odstavka 13. člena te uredbe, ki vsebuje tudi podatke o kakovosti tal in podzemne vode na območju naprave, ki odražajo stanje tal in podzemne vode v času priprave poročila, ob upoštevanju možnosti onesnaženja tal in podtalnice z zadevnimi nevarnimi snovmi, ki se uporabljajo, skladiščijo ali nastajajo v napravi ali jih ta izpušča, skupaj s sklepnimi ugotovitvami.
(8) Če mora upravljavec k vlogi predložiti izhodiščno poročilo, predloži tudi predlog programa obratovalnega monitoringa stanja tal in predlog programa obratovalnega monitoringa podzemne vode, izdelana v skladu s predpisi iz petega odstavka 16. člena te uredbe.
(9) Določbe tega člena se uporabljajo tudi, če dva ali več upravljavcev pridobiva eno okoljevarstveno dovoljenje za eno ali več naprav ali njenih delov, ki so na istem kraju.
(10) Vloga iz prvega odstavka tega člena mora vključevati še druge vsebine v skladu s predpisi iz prvega odstavka 127. člena zakona, ki ureja varstvo okolja, ki niso zajete v prvem odstavku tega člena, če se v teh predpisih zahtevajo za posamezno dejavnost ali vir emisij ali vrsto emisij.
(vloga za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja)
(1) Vloga za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja vsebuje vsebine iz prejšnjega člena, ki se nanašajo na zadevno spremembo obratovanja naprave.
(2) Če je predmet zadevne spremembe obratovanja naprave tudi sprememba zadevnih nevarnih snovi, je sestavni del vloge iz prejšnjega odstavka tudi dopolnjena ocena možnosti onesnaženja tal in podzemne vode.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek je sestavni del vloge izhodiščno poročilo iz 13. člena te uredbe, če se pri izdelavi dopolnjene ocene možnosti onesnaženja tal in podzemne vode iz prejšnjega odstavka izkaže, da je treba izdelati tudi izhodiščno poročilo.
(4) Ne glede na drugi in prejšnji odstavek tega člena je sestavni del vloge dopolnjeno izhodiščno poročilo iz 13. člena te uredbe, če je predmet zadevne spremembe obratovanja naprave tako povečanje območja naprave, zaradi katerega merilna in vzorčna mesta za spremljanje stanja tal in podzemne vode niso več zadostna.
(5) V primeru iz tretjega odstavka tega člena upravljavec predloži delno izhodiščno poročilo iz 13. člena te uredbe, v primeru iz prejšnjega odstavka pa za razširjeno območje naprave predloži izhodiščno poročilo, dopolnjeno z vsebinami iz 1. do 4. točke prvega odstavka in tretjega odstavka 13. člena. V primerih iz prejšnjega stavka sta sestavni del vloge tudi osnutek predloga programa obratovalnega monitoringa stanja tal in osnutek predloga programa obratovalnega monitoringa podzemne vode iz petega odstavka prejšnjega člena. Če v primeru iz prejšnjega odstavka izvajalec obratovalnega monitoringa stanja tal in izvajalec obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, ki imata pridobljeno pooblastilo iz predpisov iz petega odstavka 16. člena te uredbe, izdelata osnutek predloga programa obratovalnega monitoringa stanja tal ter osnutek predloga programa obratovalnega monitoringa podzemne vode kot dopolnjeni predlog programa obratovalnega monitoringa stanja tal in dopolnjeni predlog programa obratovalnega monitoringa podzemne vode iz osmega odstavka prejšnjega člena, morata zagotoviti sledljivost dopolnjenih vsebin na spremenjenih ali dopolnjenih delih teh dokumentov.
(6) Ministrstvo v skladu s petim odstavkom prejšnjega člena s sklepom potrdi delno izhodiščno poročilo iz tretjega odstavka tega člena ali z vsebinami iz 1. do 4. točke prvega odstavka in tretjega odstavka 13. člena dopolnjeno izhodiščno poročilo iz prejšnjega odstavka, upravljavec pa na podlagi sklepa predloži izhodiščno poročilo ali dopolnjeno izhodiščno poročilo iz 13. člena te uredbe.
(7) Če gre za spremembo mesta ali globine vzorčnih mest za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja tal oziroma za spremembo mesta ali dodatna merilna mesta za izvajanje obratovalnega monitoringa stanja podzemne vode, vloga iz prvega odstavka tega člena vsebuje tudi strokovne utemeljitve in obrazložitve, ki jih izdela pooblaščeni izvajalec obratovalnega monitoringa stanja tal oziroma podzemne vode.
(podatki v vlogi, ki so poslovna skrivnost)
Če so v vlogi podatki, ki štejejo za poslovno skrivnost, mora upravljavec:
1. priložiti dokument, s katerim pooblaščeni organ upravljavca v skladu z zakonom, ki ureja poslovno skrivnost, določi, kateri podatki štejejo za poslovno skrivnost;
2. ustrezno označiti podatke v vlogi, ki štejejo za poslovno skrivnost, in
3. priložiti nadomestne vsebine za podatke v vlogi, ki štejejo za poslovno skrivnost, in so dostopne javnosti.
V. VSEBINA OKOLJEVARSTVENEGA DOVOLJENJA
(podrobnejša vsebina okoljevarstvenega dovoljenja)
(1) Okoljevarstveno dovoljenje za napravo z eno ali več dejavnostmi iz Priloge 1 te uredbe vsebuje:
1. ime podjetja upravljavca in naslov sedeža;
2. naslov naprave ali podatke o zemljiških parcelah, če naprava nima naslova, ali poligon območja odlagalnega polja, opredeljenega s koordinatami v državnem koordinatnem sistemu za raven merila 1 : 5000, in identifikacijske znake, s katerimi so zemljiške parcele, na katerih je odlagališče odpadkov, vpisane v zemljiško knjigo, če gre za odlagališče odpadkov iz Priloge 1 te uredbe;
3. opis naprave z navedbo vrst dejavnosti glede na Prilogo 1 te uredbe;
4. podatek glede zmogljivosti naprave, določen v skladu s 3. členom te uredbe;
5. mejne vrednosti emisij za onesnaževala iz Priloge 5 te uredbe in za druga onesnaževala, za katera je verjetno, da jih posamezna naprava izpušča, določene v skladu s 17. členom te uredbe;
6. mejne vrednosti kazalcev hrupa in ukrepe za zmanjševanje hrupa v skladu s 16. členom te uredbe;
7. mesta vzorčenja emisij, metodologijo in pogostost vzorčenja, merjenja in analiziranja, vključno s standardom za določitev emisije onesnaževal, če je za posamezni parameter monitoringa, določenega v skladu s 17. členom te uredbe, predpisan v zaključkih o BAT;
8. zahteve za obratovalni monitoring stanja tal in podzemne vode: metodologija in mesta vzorčenja, merjenja in analiziranja ter pogostost v skladu s predpisi, ki urejajo obratovalni monitoring stanja tal in podzemne vode;
9. pogoje in način vrednotenja ocenjevanja rezultatov monitoringa z mejnimi vrednostmi emisij v skladu z 19. členom te uredbe ter ugotavljanja čezmerne obremenitve glede na mejne vrednosti emisij iz 17. člena te uredbe;
10. obveznost letnega poročanja in predložitve poročil o rezultatih obratovalnega monitoringa iz 6. člena te uredbe;
11. obveznost, da so rezultati obratovalnega monitoringa emisij, določeni na podlagi drugega odstavka 17. člena te uredbe, na voljo za enaka ali krajša časovna obdobja in določitev referenčnih pogojev kot za ravni emisij, povezanih z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami;
12. zahteve v zvezi s poročanjem v Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 166/2006 z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ter spremembi direktiv Sveta 91/689/EGS in 96/61/ES (UL L št. 33 z dne 4. 2. 2006, str. 1), zadnjič spremenjeno z Uredbo (ES) št. 2019/1243 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019, str. 241);
13. parametre in tehnične ukrepe, če gre za primer enakovredne nadomestitve ali dopolnitve mejnih vrednosti emisij iz sedmega odstavka 17. člena te uredbe;
14. določitev pogojev na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik, določenih na podlagi meril iz Priloge 6 te uredbe, če dejavnost naprave ali vrsta tehnološkega postopka, ki se izvaja v napravi, ni zajeta v zaključkih o BAT ali če navedeni zaključki ne obravnavajo vseh možnih vplivov dejavnosti na okolje;
15. ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje emisij iz naprave;
16. ukrepe za spremljanje odpadkov, nastalih pri opravljanju dejavnosti v napravi, in ravnanje z njimi;
17. bistvene tehnične ukrepe in zahteve za redno vzdrževanje in nadzor nad ukrepi za preprečevanje emisij v tla in podtalnico in zagotavljanje varstva tal in podzemne vode iz ugotovitev in opisov iz 11. člena te uredbe;
18. ukrepe za preprečevanje in nadzor nad izrednimi razmerami pri obratovanju naprave ter za zmanjševanje njihovih posledic ter omejitve glede časovnega trajanja, če so za posamezno napravo predpisane v predpisih iz 18., 21. in 24. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22; v nadaljnjem besedilu: ZVO-2);
19. obveznost upravljavca, da nemudoma izvede ukrepe, s katerimi zagotovi skladnost delovanja naprave z okoljevarstvenim dovoljenjem, če je kršeno, in pristojno inšpekcijo obvesti o tej kršitvi;
20. obveznost ustavitve naprave ali njenega dela, če ukrepov iz prejšnje alineje ni mogoče izvesti ali če zaradi kršitve pogojev iz okoljevarstvenega dovoljenja grozi neposredna nevarnost za zdravje ljudi ali povzročitev znatnega škodljivega vpliva na okolje;
21. določitev drugih ukrepov za čim višjo stopnjo varstva okolja kot celote skladno s tretjim odstavkom 19. člena te uredbe, vključno z zahtevami v zvezi s kakovostjo okolja, če se to za posamezno napravo zahteva v skladu s predpisi iz 16. člena te uredbe.
(2) Če se okoljevarstveno dovoljenje izdaja tudi za drugo napravo iz 126. člena ZVO-2, se vsebina okoljevarstvenega dovoljenja za drugo napravo določi v skladu s 129. členom ZVO-2.
(3) Če dva ali več upravljavcev pridobiva eno okoljevarstveno dovoljenje za eno ali več naprav ali njenih delov, ki so na istem kraju, okoljevarstveno dovoljenje vsebuje pogoje, ki jih mora izpolnjevati vsaka naprava ali njen del, in obveznosti vsakega upravljavca.
(4) Okoljevarstveno dovoljenje iz prvega odstavka tega člena mora v obrazložitvi poleg drugih vsebin, predpisanih z zakonom, ki ureja upravni postopek, vsebovati tudi:
1. navedbo zemljiških parcel in katastrske občine, na katerih obratuje upravljavec, in navedbo zemljiških parcel in katastrske občine območja naprave, če je to manjše od območja industrijskega kompleksa, za katerega upravljavec pridobiva okoljevarstveno dovoljenje;
2. podatke o lastništvu nepremičnin in premičnin, če gre za upravljavca, ki izvaja dejavnost ravnanja z odpadki iz 5. poglavja Priloge 1 te uredbe;
3. seznam nepremičnih tehnoloških enot naprave, ki povzročajo emisije;
4. navedbo zaključkov o BAT, ki se uporabljajo za dejavnosti, ki potekajo v napravi;
5. pojasnila, kako so bili določeni pogoji in mejne vrednosti emisij glede na najboljše razpoložljive tehnologije in ravni emisij, povezane z najboljšimi razpoložljivimi tehnologijami;
6. če so v okoljevarstvenem dovoljenju določeni parametri in tehnični ukrepi, s katerimi se enakovredno nadomestijo ali dopolnijo mejne vrednosti emisij, pojasnilo, kateri parametri in mejne vrednosti so bili nadomeščeni z enakovrednimi parametri in tehničnimi ukrepi, s katerimi bo zagotovljena enaka raven varstva okolja, kot bi bila dosežena z določitvijo mejnih vrednosti emisij v skladu z zaključki o BAT;
7. če so v okoljevarstvenem dovoljenju določene manj stroge mejne vrednosti emisij, kot se določijo na podlagi ravni emisij iz zaključkov o BAT, se v obrazložitvi navedejo razlogi in utemeljitve pogojev ter rezultati ocene stroškov v primerjavi s koristmi za okolje.
(5) Ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju potrdi prejem ocene možnosti onesnaženja tal in podzemne vode iz 9. člena te uredbe ali izhodiščnega poročila iz 13. člena te uredbe.
(6) Ministrstvo v okoljevarstvenem dovoljenju, ki se spreminja zaradi prilagoditve obratovanja naprave zaključkom o BAT, določi rok za uskladitev obratovanja naprave, ki ne sme biti daljši od štirih let od objave zaključkov o BAT.
(7) Glede vprašanj o obsegu in vsebini okoljevarstvenega dovoljenja, ki niso urejena s to uredbo, se uporabljajo določbe predpisov iz 16. člena te uredbe, ki urejajo okoljevarstvene zahteve za obratovanje naprave.
(8) Ne glede na določbe predpisov, ki urejajo zaščito živali, se za naprave iz 6.6 točke Priloge 1 te uredbe v okoljevarstvenem dovoljenju določijo zahteve iz tega člena.
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja inšpekcija, pristojna za varstvo okolja.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(uskladitev okoljevarstvenih dovoljenj)
(1) Za napravo, za katero je bilo ob uveljavitvi te uredbe že izdano dokončno ali pravnomočno okoljevarstveno dovoljenje, s katerim je ministrstvo potrdilo usklajenost naprave z zaključki o BAT na podlagi Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni list RS, št. 57/15), mora upravljavec do 30. junija 2026 vložiti vlogo zaradi ponovnega preverjanja in uskladitve z mejnimi vrednostmi iz zaključkov o BAT, določenimi na podlagi 17. člena te uredbe. Vloga iz prejšnjega stavka mora vsebovati predlog programa obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak in predlog programa obratovalnega monitoringa odpadnih voda iz 13. točke prvega odstavka 21. člena te uredbe, izdelan na način iz drugega odstavka 21. člena te uredbe.
(2) Upravljavec naprave iz prejšnjega odstavka, ki ne vloži vloge za spremembo okoljevarstvenega dovoljenja zaradi ponovnega preverjanja in uskladitve z mejnimi vrednostmi iz zaključkov o BAT, določenimi na podlagi 17. člena te uredbe, do roka iz prejšnjega odstavka, se kaznuje:
1. pravna oseba z globo od 25.000 do 50.000 eurov;
2. samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 15.000 do 35.000 eurov.
(vsebina okoljevarstvenega dovoljenja glede na oceno možnosti in izhodiščno poročilo)
V okoljevarstvenem dovoljenju se za obstoječe naprave zahteve iz 8. in 17. točke prvega odstavka 24. člena te uredbe določijo, ko nastopi obveznost predložitve ocene možnosti iz 9. člena te uredbe ali izhodiščnega poročila iz 13. člena te uredbe skladno z ZVO-2.
(uporaba predpisov do izdaje zaključkov o BAT)
Pogoji iz 15. in tretjega odstavka 19. člena te uredbe se v okoljevarstvenem dovoljenju do izdaje zaključkov o BAT določajo na podlagi predpisov, ki urejajo emisije snovi v vode in zrak, predpisa, ki ureja vire hrupa, ter predpisov, ki urejajo ravnanje z odpadki in na podlagi BAT iz referenčnega dokumenta o BAT.
(1) Postopki, začeti na podlagi Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni list RS, št. 57/15) pred uveljavitvijo ZVO-2, se končajo v skladu z Uredbo o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni list RS, št. 57/15).
(2) Postopki, začeti na podlagi Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni list RS, št. 57/15) po uveljavitvi ZVO-2, se končajo v skladu s to uredbo.
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (Uradni list RS, št. 57/15).
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-176/2022
Ljubljana, dne 10. maja 2022
EVA 2022-2550-0004
Vlada Republike Slovenije
predsednik
