Na podlagi četrtega odstavka 33. člena in četrtega odstavka 34. člena Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (Uradni list RS, št. 45/16 – uradno prečiščeno besedilo, 62/16 – popr. in 92/20 – ZPrCP-E) Vlada Republike Slovenije izdaja
o nadzoru izvajanja predpisov o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi
Ta uredba v skladu z Direktivo 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS (UL L št. 102 z dne 11. 4. 2006, str. 35), zadnjič spremenjeno z Direktivo (EU) 2020/1057 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o določitvi posebnih pravil v zvezi z Direktivo 96/71/ES in Direktivo 2014/67/EU za napotitev voznikov v sektorju cestnega prometa ter spremembi Direktive 2006/22/ES glede zahtev za izvrševanje in Uredbe (EU) št. 1024/2012 (UL L št. 249 z dne 31. 7. 2020, str. 49) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2006/22/ES), določa obseg in strukturo nadzora, način priprave programa nadzora, način izvajanja pooblastil, elemente nadzora na cesti in v prostorih prevoznikov, vsebino in način opravljanja nadzora nad delovnim časom, odmori in počitki oseb, ki opravljajo mobilno dejavnost, za katere veljata Uredba 561/2006/ES in Uredba 3821/85/EGS ali AETR, če se uporabljata na podlagi tretjega odstavka 2. člena Uredbe 561/2006/ES, in določa opravljanje nadzora nad delom pooblaščenih delavnic ter zbiranje in pošiljanje podatkov in poročil o opravljenih nadzorih.
(koordinacija izvajanja nadzora)
(1) Koordinacijo in načrtovanje stalnega nadzora v Republiki Sloveniji opravlja inšpektorat, pristojen za promet (v nadaljnjem besedilu: inšpektorat), ki glede na podatke o vozilih, voznikih in delovnih dneh voznikov določi letno obveznost nadzorov.
(2) Inšpektorat vsako leto do 31. marca obvesti Evropsko komisijo o ukrepih, izvedenih v prejšnjem koledarskem letu na podlagi 10.a člena Uredbe (ES) št. 1072/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o skupnih pravilih za dostop do trga mednarodnega cestnega prevoza blaga (UL L št. 300 z dne 14. 11. 2009, str. 72), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2020/1055 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o spremembi uredb (ES) št. 1071/2009, (ES) št. 1072/2009 in (EU) št. 1024/2012 za njihovo prilagoditev razvoju v sektorju cestnega prevoza (UL L št. 249 z dne 31. 7. 2020, str. 17), vključno s številom izvedenih preverjanj, kjer je to ustrezno, in številom preverjenih vozil.
(način izvajanja nadzora)
(1) Nadzorni organi delujejo usklajeno tako, da izvajajo primerna in redna preverjanja na cesti in v prostorih podjetij, s katerimi vsako leto zajamejo obsežen in reprezentativen delež voznikov, podjetij in vozil vseh kategorij prevoza, za katere veljata Uredba 561/2006/ES in Uredba 165/2014/ES ali AETR ter izvajajo nadzor nad delovnim časom in obveznimi počitki iz Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (Uradni list RS, št. 45/16 – uradno prečiščeno besedilo, 62/16 – popr. in 92/20 – ZPrCP-E; v nadaljnjem besedilu: zakon). Cestna preverjanja skladnosti delovnega časa in obveznih počitkov so omejena na vidike, ki jih je možno učinkovito nadzirati s tahografom in povezano zapisovalno napravo, pri čemer pa se celovit pregled skladnosti opravi v prostorih podjetja.
(2) Inšpektorat organizira preverjanje tako, da se preveri najmanj tri odstotke delovnih dni voznikov vozil, za katere veljata Uredba 561/2006/ES in Uredba 165/2014/ES ali AETR, pri čemer se najmanj 30 odstotkov skupnega števila preverjenih delovnih dni preveri na cesti in najmanj 50 odstotkov v prostorih podjetij.
(3) Podatke o številu prevoznikov, vozil in voznikov, potrebne za izračun obveznosti iz prejšnjega odstavka, inšpektoratu posreduje izdajatelj licence za izvajanje prevoza potnikov ali blaga v notranjem in mednarodnem cestnem prometu v skladu s predpisi, ki urejajo prevoze v cestnem prometu, izdajatelj voznikovih kartic in ministrstvo, ki je pristojno za vodenje evidence registriranih motornih vozil.
(4) Pri preverjanju skladnosti delovnega časa in obveznih počitkov se upošteva sistem ocenjevanja tveganja, določen v predpisu, ki ureja sistem ocenjevanja tveganja v zvezi s prevozi v cestnem prometu. Ta preverjanja so usmerjena v določeno podjetje takrat, ko eden ali več njegovih voznikov neprestano ali resno krši Uredbo 561/2006/ES ali Uredbo 165/2014/ES.
(5) Nadzorni organi za opravljanje nalog iz 4. in 7. člena te uredbe uporabljajo naslednjo standardno opremo:
– opremo, ki lahko prenaša podatke iz enote vozila in iz voznikove kartice digitalnega tahografa, bere in analizira podatke, oziroma pošilja ugotovitve v centralno zbirko podatkov za analizo;
– opremo za preverjanje tahografskih vložkov;
– posebno opremo za analizo z ustrezno programsko opremo, ki preveri in potrdi digitalni podpis, povezan s podatki, in posebno programsko opremo za analizo, ki izdela podroben profil hitrosti vozila pred pregledom tahografa.
(1) Cestna preverjanja se organizirajo v različnih krajih in ob vsakem času ter zajemajo tako obsežen del cestnega omrežja, da se je težko izogniti točkam preverjanja.
(2) Cestna preverjanja vključujejo elemente iz dela A Priloge, ki je sestavni del te uredbe.
(3) Če se na podlagi zakona oziroma Uredbe 561/2006/ES uporabljajo določbe AETR, so tudi te določbe elementi cestnih preverjanj.
(4) Med cestnim preverjanjem lahko voznik stopi v stik s sedežem podjetja, upravljavcem prevoza, drugo osebo ali subjektom, da bi pred koncem cestnega preverjanja zagotovil morebiten dokaz, za katerega ugotovi, da ga ni v vozilu v skladu z Uredbo (EU) 2020/1056 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2020 o elektronskih informacijah o prevozu blaga (UL L št. 249 z dne 31. 7. 2020, str. 33). To ne posega v obveznost voznika, da zagotovi pravilno uporabo tahografske opreme.
(poročanje o ugotovitvah)
(1) Če se na podlagi cestnega preverjanja ugotovi, da voznik domačega ali tujega prevoznika krši določbe o minimalni starosti, časih vožnje in počitka, uporabi zapisovalne opreme, tahografskih vložkov ali voznikovih kartic, nadzorni organ o tem obvesti inšpektorat. V obvestilu navede podatke o vozniku (osebno ime, EMŠO oziroma rojstni podatki, bivališče, številka voznikove kartice), prevozniku (firma in sedež), registrski številki vozila, času in kraju storitve prekrška, ugotovljenih kršitvah in ukrepih.
(2) Kadar nadzorni organ ugotovi kršitve delovnega časa, o tem obvesti tudi Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
(medsebojno obveščanje in sodelovanje)
(1) Če so na podlagi ugotovitev cestnega preverjanja pri vozniku prevoznika iz druge države podani razlogi, ki kažejo na to, da so bile storjene kršitve, ki pa jih ni mogoče odkriti med preverjanjem zaradi pomanjkanja potrebnih podatkov, nadzorni organ o tem sestavi poročilo in ga skupaj z obvestilom o kršitvi predloži inšpektoratu. Ta o tem obvesti državo, v kateri ima prevoznik svoj sedež.
(2) Če nadzorni organ v Republiki Sloveniji od nadzornega organa druge države prejme poročilo, zaprosilo ali zahtevo po nadaljnjem preverjanju, opravi nadzorni organ preverjanje v prostorih podjetja, rezultate tega preverjanja pa sporoči nadzornemu organu druge države, ki je za preverjanje zaprosil.
(preverjanje v podjetjih)
(1) Preverjanja v prostorih podjetja se načrtujejo ob upoštevanju predhodnih kršitev z upoštevanjem sistema ocenjevanja tveganja, določenega v predpisu, ki ureja sistem ocenjevanja tveganja v zvezi s prevozi v cestnem prometu, različnimi vrstami prevoza in podjetij.
(2) Preverjanja v prostorih podjetja se opravljajo, če se pri cestnem preverjanju ugotovijo hude kršitve zakona, Uredbe 561/2006/ES, Uredbe 165/2014/ES ali AETR.
(3) Preverjanja v prostorih podjetij vključujejo elemente iz Priloge te uredbe.
(4) Podjetja, odgovorna za voznike, hranijo zapise, poročila o rezultatih in druge pomembne podatke o pri njih izvedenih pregledih ter o preverjanjih njihovih voznikov na cesti, ki so jim jih predali nadzorni organi.
(5) V okviru preverjanj v prostorih podjetja se upoštevajo vsi podatki in dokumenti iz prejšnjega odstavka.
(6) Preverjanja so lahko izvedena tudi v prostorih nadzornih organov na podlagi ustreznih dokumentov in podatkov, ki jih podjetja izročijo na zahtevo nadzornih organov. Ta preverjanja so enakovredna preverjanjem, izvedenim v prostorih podjetij.
(pregled zapisovalne opreme in zapisov)
(1) Po vsakem pregledu ali preskusu zapisovalne opreme, oziroma naprave za omejevanje hitrosti se izda poročilo o opravljenem pregledu ali preskusu. V poročilu se navede datum, ura in kraj pregleda, podatke o vozniku, vozilu (kategorija vozila), morebitnem najemniku in lastniku vozila, rezultatih pregleda ali preskusa, pa tudi podatke o organu, ki je pregled oziroma preskus opravil, s podpisom pooblaščene osebe.
(2) Po vsakem pregledu tahografskega vložka, pri odvzemu tega iz zapisovalne opreme ali izpisa iz digitalnega tahografa, se vozniku izda poročilo iz prejšnjega odstavka, ali pa se na tahografski vložek ali izpis odtisne žig organa, s katerim voznik pri nadaljnjih nadzorih dokazuje, da je bila nadzorna naprava odprta in tahografski vložek, vzet iz naprave na zahtevo nadzornega organa.
(razgradnja zapisovalne opreme)
(1) V primeru okvare, popravila ali razgradnje zapisovalne opreme pooblaščena delavnica opravi prepis ali izpis podatkov iz naprave za zadnje tri mesece šteto od dneva, ko je prišlo do okvare.
(2) Če prepis ali izpis iz prejšnjega odstavka ni mogoč, delavnica tako zapisovalno opremo shrani in izda certifikat o neizvedljivosti prenosa ali izpisa podatkov. Certifikat o neizvedljivosti prenosa podatkov pošlje lastniku vozila ali trenutnemu najemniku oziroma uporabniku vozila. O neizvedljivosti prenosa ali izpisa podatkov delavnica obvesti inšpektorat.
(3) Inšpektorat lahko zapisovalno opremo iz prejšnjega odstavka začasno odvzame in jo pošlje v analizo drugi delavnici ali serviserju oziroma proizvajalcu. Če se ugotovi, da je prišlo do nepravilnosti in izdaje lažnega certifikata iz prejšnjega odstavka, inšpektorat o tem obvesti ministrstvo, pristojno za promet (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
(4) Če se ugotovi, da je prišlo do nepravilnosti in izdaje lažnega certifikata iz drugega odstavka tega člena, stroške pregleda nosi delavnica, ki je tak certifikat izdala.
(zbiranje podatkov o nadzorih)
(1) Nadzorni organi najpozneje do 15. februarja tekočega leta predložijo inšpektoratu statistične podatke o opravljenih nadzorih za preteklo leto na obrazcu iz Izvedbenega sklepa Komisije (EU) 2017/1013 z dne 30. marca 2017 o oblikovanju standardnega obrazca za poročanje iz člena 17 Uredbe (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 153 z dne 16. 6. 2017, str. 28).
(2) Inšpektorat vsakih šest mesecev obvesti pristojni nadzorni organ tiste države članice, kjer ima delodajalec voznika, pri katerem je bila ugotovljena kršitev, sedež o kršitvah tujih voznikov in prevoznikov storjenih, na območju Republike Slovenije ter na zahtevo pristojnega organa druge države članice tudi o ukrepih Republike Slovenije zoper državljane Republike Slovenije, ki so storili prekrške v drugih državah članicah na obrazcih iz Priloge Odločbe Komisije z dne 22. februarja 1993 o pripravi enotnega obrazca za poročanje iz člena 6 Direktive Sveta 88/599/EGS v zvezi s cestnim prevozom (UL L št. 72 z dne 25. 3. 1993, str. 30; v nadaljnjem besedilu: Odločba 93/172/EGS).
(3) Za potrebe obveščanja iz prejšnjega odstavka so podatke o opravljenih nadzorih in ugotovljenih kršitvah pristojni nadzorni organi dolžni predložiti inšpektoratu dvakrat letno na obrazcu iz Priloge Odločbe 93/172/EGS in sicer, prvič do 15. februarja za polletno obdobje preteklega leta, in drugič do 15. avgusta za polletno obdobje tekočega leta.
Inšpektorat zbrane statistične podatke iz prvega odstavka prejšnjega člena predloži ministrstvu za namen priprave poročila Evropski komisiji iz drugega odstavka 33. člena zakona.
(1) Z globo od 1.600 do 3.300 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki izda certifikat v nasprotju z drugim odstavkom 9. člena te uredbe.
(2) Z globo od 300 do 600 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 800 eurov se kaznuje za prekršek tehnik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(1) Z globo od 1.600 do 3.300 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ne obvesti inšpektorata o neizvedljivosti prenosa ali izpisa podatkov v skladu z drugim odstavkom 9. člena te uredbe.
(2) Z globo od 300 do 600 eurov se kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 400 do 800 eurov se kaznuje za prekršek tehnik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z dnem uveljavitve te uredbe preneha veljati Uredba o nadzoru izvajanja predpisov o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi (Uradni list RS, št. 34/06, 31/07 in 79/09).
Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-179/2022
Ljubljana, dne 18. maja 2022
EVA 2021-2430-0149
Vlada Republike Slovenije
