Na podlagi 115. in 119. ob upoštevanju 289. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17 in 199/21 – ZUreP-3) in 18. člena Statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 47/19) je Občinski svet Občine Škofljica na 16. redni seji dne 5. 5. 2022 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja urejanja 11-01 Pijavški hrib
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za del območja urejanja 11-01 Pijavski hrib (v nadaljevanju: OPPN).
(sestavni deli in priloge OPPN)
(1) OPPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.
(2) Tekstualni del OPPN vsebuje naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe
II. Opis prostorske ureditve
III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
IV. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
V. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
VI. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
VII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
VIII. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
IX. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
X. Končne določbe
(3) Grafični del OPPN vsebuje naslednje grafične načrte:
1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta Občine Škofljica s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
4. Zazidalna situacija
5. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – zasnova prometnih ureditev
6. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – zasnova komunalne in energetske infrastrukture
7. Načrt parcelacije
(4) OPPN ima naslednje spremljajoče gradivo:
– povzetek za javnost,
– izvleček iz občinskega prostorskega načrta Občine Škofljica,
– obrazložitev in utemeljitev OPPN,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage.
(1) Dvojček je stanovanjska stavba z dvema na zunaj enakima enostanovanjskima enotama, ki se z eno stranico stikata na parcelni meji. Tvori enoten volumen z dvema ločenima stanovanjskima enotama in dvema ločenima vhodoma.
(2) Frčade so namenjene osvetljevanju mansardne etaže. Frčade so lahko le enega tipa in velikosti na posamezni strešini. Dopustna je izvedba trikotnih frčad (z istim naklonom kot osnovna streha) in frčad ortogonalne oblike z ravno streho. Frčade ne smejo segati izven tlorisnih gabaritov osnovnega volumna. Zgornji rob frčade ne sme presegati 2/3 višine strehe. Širina vseh frčad ne sme presegati 1/3 dolžine strehe.
(3) Gradbena linija je regulacijska črta, na katero morajo biti delno ali v celoti s fasado postavljeni osnovni volumni stavb, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Pri tem se ne upoštevajo sekundarni elementi kot so izzidki, balkoni, nadstreški, napušči, strešni izzidki ipd. Gradbenih linij prav tako ni potrebno upoštevati pri umestitvi sekundarnih volumnov stavb (gl. tudi grafični del) in pomožnih objektov.
(4) Gradbena meja je regulacijska črta, katere stavbe (vključno s sekundarnimi elementi kot so balkoni, napušči, izzidki ipd.) ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost. Objekti, ki niso stavbe, so lahko postavljeni izven linije gradbene meje (npr. bazen, terase, zunanja ureditev, infrastrukturni objekti in priključki ipd.).
(5) Gradbena parcela stavbe je zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi te stavbe.
(6) Mansarda je del stavbe, katerega prostori se nahajajo nad zadnjim nadstropjem in neposredno pod poševno, praviloma dvokapno streho. Višina kolenčnega zidu v mansardi ne sme presegati 1,4 m merjeno v notranjosti prostora od gotovega poda do loma strehe. V primeru večje višine kolenčnega zidu se taka etaža šteje za polno etažo in ne mansardo.
(7) Odmik od parcelnih meja ali med posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih konstrukcijskih elementov stavbe ali objekta (upošteva se tlorisna projekcija).
(8) Oporni zidovi ne smejo presegati višine 2,0 m in morajo biti arhitekturno oblikovani (na vidnem delu obdelani s površinsko obdelanimi betoni – v naravni barvi in teksturi (peskana, prana površina betona) ali iz lokalnega lomljenca s poglobljenimi fugami) oziroma ozelenjeni. Pri premagovanju večjih višinskih razlik se oporni zidovi v tlorisu sestavljajo z zamiki z vmesnimi horizontalni pasovi, ki so široki vsaj 0,6 m in intenzivno ozelenjeni.
(9) Osnovni volumen stavbe je osrednji, najbolj zaznaven del stavbe z največjim volumnom. Lahko ima dodan sekundarni volumen in druge sekundarne elemente kot so manjši izzidki, utori, balkoni, terase, nadstreški, frčade ipd. Dimenzije osnovnega volumna z utori in izzidki ne smejo presegati v tolerancah določenih dovoljenih dimenzij. Stolpiči, trikotni, pet- ali večkotni in okrogli (krožni ali elipsasti ipd.) sekundarni volumni ali drugi sekundarni elementi niso dovoljeni.
(10) Pomožni objekti (stavbe) so spremljajoči objekti k osnovnim objektom (stavbam) in so namenjeni njihovemu delovanju. V prostor se jih umešča po tem, ko so osnovni objekti (stavbe) že zgrajeni ali sočasno z njimi. Izvedejo se v etaži na terenu (bodisi pritlični bodisi kletni). Pomožne stavbe ne smejo biti podkletene. Streha pomožnih stavb je ravna in se jo lahko uporablja za pohodno teraso. Zaradi nagnjenega terena je dovoljeno tudi, da je pomožna stavba delno ali v celoti vkopana.
(11) Pritlična etaža pri posameznih stavbah je razvidna iz grafičnega dela OPPN.
(12) Raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije.
(13) Sekundarni volumen stavbe je podrejen osnovnemu volumnu (gl. tudi določila devetega odstavka tega člena). Izvede se v etaži na terenu (bodisi pritlični bodisi kletni) in je konstrukcijsko povezan z osnovnim objektom. Sekundarni del volumna stavbe ne sme biti podkleten. Streha sekundarnega volumna je ravna in se jo lahko uporablja za pohodno teraso. Zaradi nagnjenega terena je dovoljeno tudi, da je sekundarni volumen delno ali v celoti vkopan.
(14) Zazidana površina je površina zemljišča, ki ga pokrivajo stavbe. Zazidano površino določa navpična projekcija zunanjih dimenzij stavb na zemljišču. V zazidano površino niso vključeni:
– stavbe ali deli stavb, ki ne segajo nad površino zemljišča, v kolikor je zemljišče nad njimi možno uporabljati kot funkcionalno zemljišče stavbe (npr. kot del dvorišča, zelenih površin ipd.);
– pomožni deli stavb: napušči, vodoravni sončni zasloni, stopnice na terenu in klančine na terenu.
Pri izračunu faktorja zazidanosti je potrebno v zazidano površino vključiti tudi površine pomožnih objektov, ki so stavbe.
(15) Uporabljeni izrazi, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
(1) S tem OPPN se načrtuje ureditev stanovanjskega območja v severovzhodnem delu Pijave Gorice. Območje se namenja gradnji sedmih prostostoječih enostanovanjskih stavb (gradbene parcele z oznakami A, B in C3), in dvojčka z dvema enostanovanjskima enotama (gradbeni parceli z oznakama C1 in C2) s pripadajočimi pomožnimi objekti in zunanjimi ureditvami ter prometnimi površinami in drugo komunalno opremo. Na parceli A3 je predhodno predvidena odstranitev obstoječe pomožne stavbe. Gradbena parcela I na jugu območja je namenjena objektom gospodarske javne infrastrukture (črpališče za vodovod in črpališče za kanalizacijo, možna je tudi gradnja drugih podobnih objektov) s pripadajočimi zunanjimi ureditvami ter prometnimi površinami in drugo komunalno opremo.
(2) Pozidava je zasnovana v dveh sklopih – v severozahodnem delu ob ulici Na Hrib je sklop treh stavb (gradbene parcele z oznako A), v jugovzhodnem delu med ulico Na Hrib in Srednjo ulico pa sklop petih stavb (gradbene parcele z oznako B ob ulici Na Hrib ter gradbene parcele z oznako C ob Srednji ulici). Vsak sklop se navezuje na obstoječo zazidalno strukturo v delu, kjer se nahaja. Na jugu je gradbena parcela z oznako I, namenjena objektom gospodarske javne infrastrukture. V kolikor se objekti gospodarske javne infrastrukture ne izvedejo ali se izvedejo le delno, se preostanek gradbene parcele I lahko priključi gradbeni parceli C3.
(območje urejanja z OPPN)
Območje OPPN zajema zemljišča parcelnih številk 1527/10 – del, 1620/7, 1620/8, 1620/9, 1626/2, 1637/4, 1637/5 in 1784/9 – del, vse k.o. Pijava Gorica (katastrsko stanje na dan 4. 9. 2019). Poleg navedenih zemljišč so predmet obravnave tudi robna zemljišča, potrebna za ureditev gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN se nahaja v severovzhodnem delu Pijave Gorice ob Srednji ulici (javni poti JP 904441) in ulici Na Hrib (javni poti JP 904431). Z vseh strani ga obkroža obstoječa prostostoječa stanovanjska pozidava, ki se ji predvidena gradnja na območju prilagaja v ključnih vsebinah in oblikovnih potezah (dejavnosti, umestitev stavb, orientacija slemen, tlorisni in višinski gabariti).
(2) Prometno se območje OPPN navezuje na ulico Na Hrib, ki se na jugu priključuje na Želimeljsko cesto (lokalna cesta LC 404051), ta pa na Kočevsko cesto (regionalna cesta R2 621 Škofljica–Rašica). Za zagotavljanje ustrezne prometne dostopnosti območja OPPN in obstoječe pozidave v njegovem zaledju je potrebno rekonstruirati obstoječe prometnice oziroma izvesti prometno tehnične ukrepe na obstoječem prometnem omrežju tako znotraj OPPN kot tudi izven njega. Rekonstrukcija oziroma preureditev prometnega omrežja izven območja OPPN se izvaja v dveh fazah. Prvo fazo predstavlja ureditev ulice Na Hrib med območjem OPPN in stavbo hišna številka Ulica na Hrib 20 (odsek JP 904431, stacionaža 125–221 m), drugo fazo pa ureditev oziroma izvedba ustreznih ukrepov na prometnicah južno od stavbe hišna številka ulica Na Hrib 20 do Želimeljske ceste. Prva faza se izvede v sklopu prve etape izvedbe OPPN.
(3) Na drugo gospodarsko javno infrastrukturo se območje priključuje preko rekonstruiranih in deloma dograjenih omrežij v naselju. Omrežji kanalizacije za odvod komunalne in padavinske odpadne vode se izgradita na novo v sklopu projekta za celovito ureditev kanalizacijskega omrežja v naselju. Vodovodno omrežje v Zagoriški ulici in Kočevski cesti se rekonstruira v delu, ki se v obstoječem stanju navezuje na obstoječe vodovodno omrežje na območju OPPN (gl. tudi določila 14. člena tega odloka).
(4) V jedru naselja ob gasilskem domu je urejeno otroško igrišče. Dostop do njega je omogočen preko obstoječih prometnic.
(vrste dopustnih gradenj ter namembnost in vrste posegov v prostor)
(1) Na celotnem območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj:
– gradnja novih objektov,
– vzdrževanje, rekonstrukcija in sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov,
– odstranitev objektov.
(2) Na celotnem območju OPPN so dopustne naslednje vrste objektov in ureditev:
– lokalne ceste in javne poti ter nekategorizirane ceste vključno s priključki in drugimi pomožnimi objekti prometne infrastrukture,
– daljinski vodovodi, lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja vključno s priključki in drugimi pomožnimi objekti,
– objekti in ureditve za začasno zadrževanje padavinskih voda,
– vodni zbiralniki in zadrževalniki,
– rezervoarji in cisterne za vodo,
– pojasnjevalne table, namenjene izobraževanju ali orientaciji v prostoru (npr. predstavitvi kulturnozgodovinskih znamenitosti),
– ograje,
– oporni zidovi,
– urbana oprema,
– ekološki otoki,
– zelenice in druge urejene zelene površine,
– objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih,
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– trajno reliefno preoblikovanje terena.
(3) Na gradbenih parcelah, namenjenih stanovanjski gradnji (oznake A, B in C), je poleg objektov iz prejšnjega odstavka dopustna še postavitev enostanovanjske stavbe s pripadajočimi pomožnimi stavbami ali deli stavb (nadstreški, vetrolov, garaža, lopa, nadstrešnica ipd.). Poleg tega so na gradbenih parcelah, namenjenih stanovanjski gradnji, dopustni še:
– zimski vrtovi, ute, senčnice, pergole, letne kuhinje, bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni, vendar le kot nezahtevni ali enostavni objekti v skladu s predpisom, ki ureja zahtevnost objektov (na gradbeno parcelo se lahko umestita še največ dva taka objekta, pri čemer morajo biti ti objekti umeščeni v prostor tako, da so vizualno čim manj zaznavni);
– ureditve dvorišča in vrta (parkirišča za lastne potrebe, dovozi, dostopi, druge zunanje grajene ureditve za dostop in neovirano rabo objekta, vrtne terase ipd.).
(4) Stanovanjska stavba mora biti pretežno namenjena bivanju. Dopustne so tudi mirne dopolnilne dejavnosti kot delo na domu (v obsegu do 30 m2 neto tlorisne površine), pri čemer je potrebno vse objekte in površine za potrebe izvajanja dejavnosti (npr. parkirna mesta v skladu z določili 10. člena tega odloka) zagotoviti v sklopu gradbene parcele stavbe, izvajanje dejavnosti pa ne sme poslabšati bivalnih in okoljskih razmer (tj. ne sme povzročati hrupa, onesnaženja zraka ali voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja ipd., ki presega predpisane standarde kakovosti okolja) na območju OPPN in v njegovi neposredni okolici. Dejavnost ne sme biti taka, da je za njo potrebna izvedba presoje vplivov na okolje ali predhodnega postopka v skladu s predpisi s področja varstva okolja.
(5) Pri gradnjah in drugih posegih v prostor je potrebno upoštevati omejitve, ki jih na posameznem območju določajo različni režimi, določeni s predpisi (varovanje zdravja ljudi, varstvo kulturne dediščine, varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture, varstvo voda, omejitve na ogroženih območjih, omejitve zaradi zračnega prometa ipd.). Veljavni režimi so razvidni iz prikaza stanja prostora, prostorskega informacijskega sistema in veljavnih področnih predpisov. Pogoj za poseganje na zemljišča ali v objekte, na katerih veljajo določeni režimi, za vse vrste objektov je pridobitev mnenja oziroma soglasja pristojnega organa oziroma službe.
(6) K rešitvam omrežij in objektov gospodarske javne infrastrukture je potrebno pridobiti mnenje pristojnih upravljavcev. Za priključevanje stavb na omrežja gospodarske javne infrastrukture je potrebno predložiti izvedbeno dokumentacijo in pridobiti soglasje pristojnega upravljavca na priključitev.
(1) Lega stavb na zemljišču je določena s potekom gradbenih mej in gradbenih linij ter orientacijo stavb, ki so razvidni iz grafičnega dela OPPN.
(2) Ograje (razen ograj ob javnih cestah) se lahko postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednja zemljišča. Za umestitev ograje v varovalni pas javne ceste je potrebno pridobiti soglasje upravljalca javne ceste. Umestitev ograj v varovalni pas ob javni cesti je možna pod pogojem, da je zagotovljen ustrezen profil ceste v skladu z drugimi določili tega odloka in predpisi, ki urejajo gradnjo cest, ter omogočena preglednost priključkov na javno cesto.
(3) Oporni zidovi, ki so visoki od 1 do 2 m, morajo biti od sosednjih zemljišč odmaknjeni vsaj 0,5 m. V primeru manjšega odmika je potrebno pridobiti soglasje lastnika sosednjega zemljišča. Oporni zidovi, ki so nižji od 1 m, se lahko postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednja zemljišča.
(4) Parterne ureditve (dvorišča, parkirišča, manipulacijske površine ipd.) se lahko postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednja zemljišča. Objekti iz tega odstavka se lahko gradijo tudi na meji, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo, o tem sporazumejo (soglasja lastnikov sosednjih zemljišč).
(5) Pri umestitvi objektov gospodarske javne infrastrukture ni omejitev glede odmikov od sosednjih zemljišč.
(velikost in oblikovanje objektov)
(1) Faktor zazidanosti na posamezni gradbeni parceli stanovanjske stavbe je lahko največ 0,5. Minimalni delež zelenih raščenih površin na gradbeni parceli stanovanjske stavbe je 25 %.
(2) Tlorisni gabarit osnovnega volumna stavbe tipov 1 in 2 je 12,0 × 8,0 m, osnovnega volumna stavbe tipa 3 (enota dvojčka) pa 9,0 × 10,0 m, pri čemer je potek daljše stranice razviden iz grafičnega dela. Izven teh gabaritov je v pritlični ali kletni etaži možno urediti enoetažne sekundarne volumne ali pomožne objekte s teraso na strehi ali ravno streho, (npr. terase, pergole, nadstrešnice, lope ipd.). Postavitev sekundarnih volumnov stavbe (ali pomožnih stavb) je omejena glede na potek gradbene meje v grafičnem delu in maksimalni dovoljen faktor zazidanosti.
(3) Maksimalni vertikalni gabarit osnovnega volumna stavbe pri stavbah tipov 1a, 1b, 2a in 3 je (K) + P + 1 + M, pri stavbah tipov 2b pa (K) + P + M (gl. tudi grafični del OPPN). Kota slemena ne sme presegati 12,0 m nad najnižjo točko urejenega terena ob stavbi (gl. tudi grafični del OPPN). Ureditev kletne etaže ni obvezna. Izvede se lahko na celotni površini osnovnega volumna ali le na njenem delu pod pogojem, da njeno izvedbo omogočajo značilnosti terena na posamezni gradbeni parceli. Dopustno višino lahko presegajo deli stavbe, ki so sestavni deli inštalacij (komunikacije, ogrevanje, strojne in elektro inštalacije ipd.), in sicer za največ 2 m.
(4) Kote pritličnih etaž (gl. tudi grafični del OPPN) znašajo:
– za gradbeno parcelo A1: 355,30 m,
– za gradbeno parcelo A2: 355,00 m,
– za gradbeno parcelo A3: 354,50 m,
– za gradbeno parcelo B1: 352,55 m,
– za gradbeno parcelo B2: 351,25 m,
– za gradbeno parcelo B3: 349,35 m,
– za gradbeni parceli C1 in C2: 342,80 m,
– za gradbeno parcelo C3: 343,00 m in
– za gradbeno parcelo I: 345,00 m.
(5) Streha osnovnega volumna stavbe je dvokapnica z naklonom v razponu od 35° do 40° (naklon obeh strešin mora biti enak) in slemenom v smeri daljše stranice. Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. Streha sekundarnih volumnov in pomožnih stavb je ravna.
(6) Strešna kritina je lahko v odtenkih opečne, sive ali rjave barve in ne sme biti trajno bleščeča. Pri sekundarnem volumnu oziroma pomožni stavbi se dopušča tudi ureditev zelene strehe (z vegetacijskim slojem), strehe iz brezbarvnega stekla ali brezbarvnih materialov, barvane pločevine ipd., pri čemer tudi v tem primeru kritina ne sme biti trajno bleščeča. Nadstrešnica se lahko izvede tudi kot pergola. V primeru postavitve sončnih zbiralnikov na streho morajo le-ti biti postavljeni na strešino oziroma integrirani s strešino in vzporedno z naklonom strehe.
(7) Fasade so v beli barvi, v zemeljskih barvnih tonih ali v pastelnih tonih, dopustne so tudi neizrazite barve ter barve s primešano hladno belo. Dopustna je tudi uporaba fasadnih elementov naravnih materialov – les, kamen, steklo. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic ali opeke iz umetnih snovi niso dovoljene.
(8) Ograje ne smejo presegati višine 1,5 m (višine ograj ob prometnicah morajo zagotavljati pregledni trikotnik). V okolju ne smejo vizualno izstopati – predvidene so transparentne (žična, kovinska ali lesena izvedba) ograje z možnostjo izvedbe polnega parapeta maksimalne višine 30 cm. V kolikor se predvidijo vstopna in uvozna vrata na gradbeno parcelo, se morajo odpirati proti gradbeni parceli in ne proti cesti oziroma so lahko drsna.
(9) Urbana oprema mora biti v območju oblikovana enotno ob upoštevanju značilne opreme v naselju.
(1) Parterne ureditve se oblikujejo čim bolj enotno na vseh gradbenih parcelah stanovanjskih stavb. Prikaz zunanjih ureditev v grafičnem delu OPPN je le shematski, dejanske rešitve lahko od njega odstopajo.
(2) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Višinske razlike na zemljišču morajo biti urejene s travnatimi brežinami. Dopustna je tudi izvedba opornih zidov, kadar je to potrebno zaradi izvedbe načrtovanih stavb in parternih ureditev.
(3) Ob stanovanjskih stavbah se uredijo parkirne in druge utrjene površine ter dvorišča. Za tlakovanje teh površin se uporabljajo materiali, usklajeni z arhitekturnim oblikovanjem stavb. Na gradbeni parceli stavb je potrebno zagotoviti minimalno tri parkirna mesta za motorna vozila na stanovanjsko enoto in dodatna parkirna mesta glede na morebitno dodatno dejavnost v objektu, in sicer:
– eno parkirno mesto v kolikor podjetje posluje s strankami,
– eno parkirno mesto na vsako zaposleno osebo, ki se vozi na delo z druge lokacije.
(4) Zbiralniki za kapnico oziroma rezervoarji za vodo morajo biti postavljeni na delu gradbene parcele, ki se ne nahaja ob javni cesti in v prostor umeščeni tako, da so vizualno čim manj zaznavni.
(pogoji in merila za parcelacijo)
(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom iz grafičnega dela OPPN in pripadajočimi zakoličbenimi točkami, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo.
(2) Gradbeno parcelo, za katero se pridobiva gradbeno dovoljenje za gradnjo stavb, je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostaviti kot eno zemljiško parcelo.
(3) Parcele, namenjene gradnji gospodarske javne infrastrukture, se lahko oblikujejo (združujejo in delijo) poljubno.
(4) Parcela z oznako I, ki je namenjena umestitvi objektov gospodarske javne infrastrukture, se lahko v primeru, da ti niso potrebni, delno ali v celoti pripoji gradbeni parceli z oznako C3. V kolikor se izkaže, da so za izvedbo gospodarske javne infrastrukture potrebne večje površine, se lahko del gradbene parcele z oznako C3 pripoji parceli z oznako I, pri čemer velikost gradbene parcele z oznako C3 ne sme biti manjša od minimalne površine, določene v 28. členu tega odloka.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(skupne določbe glede gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra)
(1) Potek infrastrukturnih omrežij mora biti medsebojno usklajen. Objekti gospodarske javne infrastrukture, razen prometnega omrežja, morajo biti praviloma izvedeni podzemno (nadzemna izvedba je možna le v primerih, ko je to potrebno zaradi varstva voda ali arheoloških ostalin ter v primerih, ko je nadzemna izvedba potrebna zaradi priključevanja na obstoječe omrežje) in v okviru prostorskih možnosti (razen tam, kjer je drugačna izvedba bolj smiselna zaradi racionalnosti, gradbenotehničnih ali okoljevarstvenih vidikov ter prostorskih omejitev) urejeni v sklopu javnih površin (cestnega telesa). Površine za ureditev prometnic in druge gospodarske javne infrastrukture se lahko zagotovijo tudi izven območja OPPN.
(2) Elektroenergetske vode, vode javne razsvetljave in telekomunikacijske vode je pod asfaltnimi in drugimi povoznimi, utrjenimi oziroma težko dostopnimi površinami z namenom njihove zaščite potrebno položiti v kabelsko kanalizacijo in po potrebi rekonstruirati. V primeru rekonstrukcije ceste je potrebno zagotoviti zaščito ali prestavitev obstoječih vodov. Vsi jaški v sklopu asfaltnih in drugih povoznih površin se izvedejo kot povozni.
(3) Pri umeščanju vseh vodov je potrebno upoštevati minimalne zahtevane odmike med komunalnimi vodi v skladu s tehničnimi navodili upravljavca vodovodnega omrežja in kanalizacijskega omrežja za odvod komunalne odpadne vode.
(4) Med izvajanjem posegov na območju OPPN je potrebno zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostope do vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter jih takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani.
(5) Pri posegih na prometnicah je potrebno zagotoviti varen promet oziroma zagotoviti, da med gradnjo prometna varnost ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju.
(6) Vse stanovanjske stavbe je potrebno obvezno priključiti na prometno, vodovodno in elektroenergetsko omrežje ter kanalizacijo za odvod komunalne odpadne vode (ko bo zagotovljena možnost priključevanja) in za njih zagotoviti odvoz odpadkov. Priključevanje na kanalizacijo za odvod padavinske odpadne vode (ko bo zagotovljena možnost priključevanja) praviloma ni obvezno, razen pri izjemah kot jih določa 15. člen tega odloka.
(1) Predvidena je rekonstrukcija obstoječih prometnic (Srednja ulica – cesta C in ulica Na Hrib – cesta B) na katere se priključuje večina načrtovanih stavb (ena stavba sklopa A ter vse stavbe sklopov B in C). Za južni dve stavbi sklopa A v severozahodnem delu območja se uredi skupna dostopna pot A, ki se z ulice Na Hrib odcepi pri objektu ulica Na Hrib 30. Na območju OPPN se nahaja tudi nekategorizirana cesta D, preko katere se na javno prometno omrežje priključujejo stavbe h. št. Na Hrib 35, 37 in 41. Za zagotavljanje ustrezne dostopnosti območja OPPN je potrebno rekonstruirati tudi del prometnega omrežja izven območja OPPN v skladu z določili 6. člena tega odloka. Ob rekonstrukciji je potrebno zagotoviti minimalni prečni profil cestnega telesa širine 4,0 m.
(2) Cestno telo obstoječih in novih prometnic na območju OPPN se uredi v minimalnem prečnem profilu širine 4,5 m (izjema je dostopna pot A, ki mora imeti minimalni prečni profil 4,0 m) – sestavljeno je iz vozišča minimalne širine 3,5 m in obojestranskih bankin. Dovozi na gradbene parcele morajo imeti širino najmanj 3,5 m. Gradbena parcela ima praviloma en priključek na javno cesto. Izjemoma se lahko izvedeta dva priključka, kadar je taka rešitev potrebna zaradi značilnosti gradbene parcele, razmestitve parkirnih mest na gradbeni parceli oziroma izvedbe dodatnega parkirnega mesta za potrebe dejavnosti, pri čemer je za tako rešitev potrebno pridobiti soglasje pristojnega upravljavca.
(3) Nosilni sloji morajo biti dimenzionirani glede na kvaliteto tal. Vozišče mora biti urejeno v asfaltni izvedbi.
(4) Obračanje vozil se praviloma zagotavlja v okviru gradbene parcele, s čimer se prepreči vzvratno vključevanje na cesto. Izjemoma, kadar je taka rešitev možna glede na značilnosti prometne ureditve na lokaciji, je dovoljeno tudi vzvratno priključevanje na cesto, za kar je potrebno pridobiti soglasje pristojnega upravljalca ceste.
(5) Pred oziroma ob gradnji stavb na območju gradbenih parcel z oznakama A2 in A3 mora biti zagotovljen dostop do kmetijskih zemljišč na parc. št. 1637/3 k.o. Pijava Gorica (katastrsko stanje na dan 4. 9. 2019). Dostop se lahko zagotavlja preko dostopne poti A, navedenih gradbenih parcel ali izven območja urejanja z OPPN.
(oskrba z vodo in hidrantno omrežje)
(1) Obstoječe vodovodno omrežje na območju Pijave Gorice (napaja se iz vodarne Brezova noga preko vodohrana Pijava Gorica) ne zagotavlja ustrezne oskrbe s pitno vodo in požarne zaščite. Predvidena je rekonstrukcija celotnega vodovodnega omrežja. Obstoječi vodi na območju OPPN se v celoti opustijo in nadomestijo z novimi. Pogoj za izvedbo novega omrežja je predhodna rekonstrukcija vodovodnega omrežja v Zagoriški ulici in Kočevski cesti v delu, ki se v obstoječem stanju navezuje na obstoječe vodovodno omrežje na območju OPPN. Do rekonstrukcije vodovodnega omrežja gradnja stavb na območju OPPN ni možna.
(2) Novi vodi se na vodovodno omrežje naselja priključujejo pri stavbi hišna številka 24 Na Hrib. Predvidoma bodo potekali v sklopu obstoječih in načrtovanih prometnih površin. Na rekonstruirano vodovodno omrežje na območju OPPN se bodo priključevale tudi stavbe v severnem delu ulic Na Hrib in Srednja ulica ter stavbi ulica Na Hrib 9 in 11. Pri pripravi projektne dokumentacije za gradnjo vodovodnega omrežja je potrebno smiselno upoštevati (morebitna odstopanja se uskladijo s pristojnim upravljavcem) projektno nalogo Ureditev javnega vodovoda zaradi gradnje objektov v območju 11-01 Pijavski hrib in postavitev hidropostaje Pijavski hrib, PN za DGD in PZI, ki jo je pod št. projekta: 2843V v juliju 2020 izdelalo JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o..
(3) Na območju OPPN (gradbena parcela z oznako I) je rezerviran prostor za ureditev hidropostaje (črpališča), v kolikor bi bila taka rešitev potrebna za nemoteno delovanje vodovodnega omrežja.
(4) Hidranti na območju OPPN morajo biti razporejeni tako, da bo zagotovljena ustrezna požarna varnost v skladu z veljavnimi predpisi. Predvidena je umestitev vsaj dveh hidrantov.
(5) Stavbe se na javno vodovodno omrežje priključujejo preko samostojnih priključkov s tipskim vodomernim jaškom na gradbeni parceli stavbe. Na mestu priključitve na javni vodovod mora imeti priključek vgrajen zaporni element.
(odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda)
(1) Na območju še ni urejenega kanalizacijskega omrežja. Ob cesti je trenutno urejen požiralnik padavinskih voda, ki se po potrebi lahko ukine.
(2) Novo kanalizacijsko omrežje se uredi v ločenem sistemu v tesni izvedbi, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja v skladu z veljavnimi predpisi. Omrežji javne kanalizacije za odvod komunalne in padavinske odpadne vode se praviloma uredita v sklopu obstoječih in načrtovanih prometnic, v kolikor to ni možno (iz tehničnih, ekonomskih in drugih podobnih razlogov oziroma zaradi prostorskih omejitev), pa lahko potekata tudi po gradbenih parcelah stavb. Navezujeta se na načrtovano kanalizacijsko omrežje naselja s predvideno čistilno napravo ob bencinskem servisu. Do izgradnje kanalizacijskega omrežja je dopustna izvedba malih čistilnih naprav na gradbenih parcelah stavb. Pri pripravi projektne dokumentacije za gradnjo omrežja javne kanalizacije za odvod komunalne odpadne vode je potrebno smiselno upoštevati (morebitna odstopanja se uskladijo s pristojnim upravljavcem) PGD projekt Kanalizacija s čistilno napravo in črpališči za naselje Pijava Gorica, ki jo je pod št. projekta P-12-05 v juniju 2012 izdelal GAL d.o.o. Jesenice ter projektno nalogo Ureditev javnega vodovoda zaradi gradnje objektov v območju 11-01 Pijavski hrib in postavitev hidropostaje Pijavski hrib, PN za DGD in PZI, ki jo je pod št. projekta: 2843V v juliju 2020 izdelalo JAVNO PODJETJE VODOVOD KANALIZACIJA SNAGA d.o.o..
(3) Na območju OPPN (gradbena parcela z oznako I) je rezerviran prostor za ureditev črpališča za komunalno odpadno vodo, v kolikor bi bila taka rešitev potrebna za nemoteno delovanje kanalizacijskega omrežja.
(4) Padavinske vode z gradbenih parcel se prednostno ponikajo. Pri tem se smiselno upoštevajo ugotovitve študije Preliminarno geološko geomehansko poročilo in preliminarno hidrogeološko poročilo (TerraLike – Miha Lubi s.p., geotehnični in okoljski inženiring, št. projekta GM+HG 2302-2021-03-19, maj 2021), ki je na vpogled na sedežu pripravljavca. Priporoča se ponovna uporaba padavinskih voda.
(5) Po njeni izgradnji se lahko stavbe priključijo na javno kanalizacijo za odvod padavinske odpadne vode, in sicer tako, da se padavinska odpadna voda odvaja v interno padavinsko kanalizacijo in pred izpustom v javno kanalizacijo za odvod padavinske odpadne vode zadržijo individualno na vsaki gradbeni parceli. V primeru, da upravljavec oziroma lokalna skupnost oceni, da s ponikanjem ni možno zagotoviti varnosti nižje ležečih stavb, je priključitev objektov na območju tega OPPN na javno kanalizacijo za padavinske odpadne vode po njeni izgradnji obvezna. Priporoča se ponovna uporaba padavinskih vod. Padavinske vode s cest se po njeni izgradnji odvajajo v javno kanalizacijo za padavinske odpadne vode. Padavinske odpadne vode je potrebno pred izpustom in ponikanjem ustrezno očistiti (izvedba peskolovov, lovilcev olj ipd.).
(1) Za priključitev načrtovanih stavb na območju na nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje je predvidena ureditev novega nizkonapetostnega kablovoda, ki se priključuje na obstoječo transformatorsko postajo 20/0,4 kV Pijava Gorica – Čot. Vod lahko poteka v sklopu prometnic ali po gradbenih parcelah stavb.
(2) Nizkonapetostno omrežje se izvede do priključnih merilnih omaric (lahko so individualne ali skupne za več stavb), ki se jih postavi na stalno dostopna mesta.
(3) Obstoječi nizkonapetostni vodi na območju se ohranjajo.
(4) Ogrevanje stavb se izvaja individualno, pri čemer se priporoča uporaba obnovljivih virov energije. Dopustna je tudi izvedba sistemov daljinskega ogrevanja (plinovod, toplovod ipd.).
(omrežje javne razsvetljave)
(1) Omrežje javne razsvetljave se praviloma izvede ob rekonstrukciji in izgradnji cestnega omrežja. Pri tem se nadzemno omrežje nadomesti s podzemnim.
(2) Ob prenovi se javna razsvetljava izvede enotno za celotno območje, z enako visokimi kandelabri tipske oblike ob upoštevanju tipizacije urbane opreme v naselju. Svetilke se zaradi zagotavljanja ustreznega profila prometnih površin praviloma umeščajo na gradbene parcele stanovanjskih stavb ali izjemoma (iz tehničnih, ekonomskih in drugih podobnih razlogov oziroma zaradi prostorskih omejitev) na nepozidana zemljišča zunaj območja OPPN (ob njegovem zahodnem robu).
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Območje se priključuje na obstoječe telekomunikacijsko omrežje, ki poteka vzdolž Ulice na Hrib v dveh točkah – ob objektu ulica Na Hrib 30 v severozahodnem delu območja in ob objektu ulica Na Hrib 24 v južnem delu območja. Za stavbe sklopa C je treba urediti nov priključni vod vzdolž Srednje ulice.
(2) V sklopu rekonstrukcije ceste se praviloma predvidi rekonstrukcija in po potrebi prestavitev obstoječih vodov.
(1) Na območju se izvaja gospodarska javna služba odvoza komunalnih odpadkov. Komunalne odpadke je potrebno zbirati v ustrezno dimenzioniranih zabojnikih za odpadke na zbirnem mestu. Zbirno mesto mora biti v stavbi ali na pripadajoči gradbeni parceli. Zabojniki na zbirnem mestu morajo biti zavarovani pred vremenskimi vplivi. Prevzemno mesto je začasno mesto, praviloma na najbližji možni javni površini, lahko pa tudi na gradbeni parceli neposredno ob javni površini. Določeno mora biti tako, da je dostopno vozilom za odvoz.
(2) Ekološki otok (zbiralnica ločenih frakcij komunalnih odpadkov) za območje je urejen ob gasilskem domu v osrednjem delu naselja.
(3) V času gradnje se na območju OPPN zagotovi ločeno zbiranje odpadkov tako za gradbene kot za komunalne odpadke. Komunalne odpadke se zbira ločeno v za to namenjenih zabojnikih ter se pri komunalnem podjetju uredi odvoz ločeno zbranih odpadkov. Odvečni gradbeni material in gradbeni odpadki se odpeljejo na ustrezno deponijo oziroma se predajo pooblaščenemu zbiralcu gradbenih odpadkov.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.
(2) Ne glede na prejšnjo točko velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.
(3) Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da so prizadete čim manjše površine tal. Rodovitna zemljina se odstrani in deponira ter uporabi za urejanje zelenih površin na območju OPPN, ali pa se odpelje na ustrezno deponijo.
(2) Tla pod delovnimi stroji za časa gradnje objektov morajo biti ustrezno utrjena in zaščitena, tako da ne obstaja možnost izliva nevarnih snovi iz strojev direktno v tla. Skladiščenje in ravnanje z nevarnimi in vnetljivimi snovmi (goriva, olja, kemikalije, barve, laki, topila) je v pokritih prostorih ter urejeno tako, da se ob morebitnem razlitju snovi celotna vsebina prestreže in zadrži.
(3) Po končanih zemeljskih delih je potrebno takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli na razgaljenih površinah.
(4) Po zaključku del je potrebno odstraniti vse začasne objekte, odvečni gradbeni in izkopani material pa odpeljati na ustrezno deponijo oziroma zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov.
(varstvo in zaščita voda)
(1) Območje se nahaja na vodovarstvenem območju vodnega zajetja Brezova noga 2. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati varstveni režim, ki izhaja iz predpisa o zavarovanju tega vodovarstvenega območja.
(2) Z gradnjo stavb se ne sme posegati v območje nihanja podzemne vode v vodonosniku. Zagotoviti je potrebno ustrezno varstvo podzemnih voda (gl. tudi četrti odstavek 26. člena tega odloka).
(1) Območje OPPN se uvršča med območja III. stopnje varstva pred hrupom.
(2) V času gradenj na območju je potrebno predvideti vse ukrepe, da bo obremenitev okolja s hrupom čim manjša. Gradbena dela naj potekajo le med delovnikom med 7. uro in 19. uro ter v soboto med 7. in 17. uro.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Območje OPPN se uvršča med območja I. stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem.
V času gradnje se v okolici gradbišča prepreči preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu).
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(rešitve in ukrepi za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom)
(1) Prometnice na območju omogočajo dostop za interventna vozila, za razmeščanje opreme za gasilce ter pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
(2) Vse ureditve in objekti morajo upoštevati odmike od meje parcel in med objekti oziroma predpisane protipožarne ločitve, da se prepreči širjenje požara na sosednje objekte. Zadostne količine požarne vode se zagotavljajo preko hidrantnega omrežja, ki se napaja iz vodovodnega omrežja.
(3) Predvideti je potrebno potresno varen način gradnje ob upoštevanju projektnega pospeška tal kot je opredeljen v karti potresne nevarnosti Slovenije.
(4) Smiselno je potrebno upoštevati ugotovitve študije Preliminarno geološko geomehansko poročilo in preliminarno hidrogeološko poročilo (TerraLike – Miha Lubi s.p., geotehnični in okoljski inženiring, št. projekta GM+HG 2302-2021-03-19, maj 2021). V fazi gradnje se izvede obvezni geomehanski nadzor.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) OPPN se lahko izvaja etapno. Gradnjo stanovanjskih stavb je možno izvajati sočasno ali pa ločeno po posameznih gradbenih parcelah. V prvi etapi je potrebno izvesti rekonstrukcijo javnih cest znotraj območja OPPN in prvo fazo ureditve napajalnih cest izven območja OPPN v skladu z določili 6. in 13. člena tega odloka ter urediti drugo nujno gospodarsko javno infrastrukturo (vodovodno in elektroenergetsko omrežje). Rekonstrukcija in gradnja ostale gospodarske javne infrastrukture ter druga faza ureditve napajalnih cest izven območja OPPN v skladu z določili 6. člena tega odloka se lahko izvajajo tudi po gradnji stavb.
(2) Po izvedbi gradenj mora biti na javnih prometnih površinah vzpostavljeno vsaj enako stanje kot je bilo pred gradnjo.
(3) Pred oziroma ob gradnji stavb na območju gradbenih parcel z oznakama A2 in A3 mora biti zagotovljen dostop do kmetijskih zemljišč na parc. št. 1637/3 k.o. Pijava Gorica (gl. tudi 13. člen tega odloka).
VIII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Dopustna so odstopanja od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev v skladu s tolerancami, ki jih dopušča ta odlok, kar je potrebno prikazati v projektni dokumentaciji.
(2) Dopustna so odstopanja za osnovne volumne objektov do ±2,0 m v tlorisnem gabaritu in do ±1,0 m pri višinski koti pritličja, pri čemer pa je potrebno upoštevati gradbene linije in meje ter možnost priključevanja na komunalno opremo.
(3) Dopustna so odstopanja od rešitev gradbenoinženirskih objektov (prometnice ter druga omrežja in vodi gospodarske javne infrastrukture vključno s priključki posameznih objektov ter črpališči) vključno z rešitvami, določenimi v že izdelanih strokovnih podlagah in projektni dokumentaciji iz 14. in 15. člena tega odloka, če se poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbenotehničnega, okoljevarstvenega ali ekonomskega (možnost pridobivanja zemljišč za gradnjo) vidika. Ta odstopanja ne smejo bistveno spreminjati načrtovanega videza območja in prometne sheme, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. K spremenjenim rešitvam je potrebno pridobiti soglasja pristojnih upravljavcev.
(4) Za meje gradbenih parcel so dovoljena odstopanja do +/–1,0 m. V primeru uporabe teh toleranc se smiselno prilagodi tudi lega zakoličbenih točk, prikazanih na grafičnem načrtu »7. Načrt parcelacije«. Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna tudi, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih podatkov (v tem primeru so odstopanja lahko tudi večja). Pri tem nobena gradbena parcela, namenjena gradnji stanovanjske stavbe s pripadajočimi objekti in ureditvami, tudi ob upoštevanju dopustnih toleranc ne sme biti manjša od 400 m2, pri posamezni enoti dvojčka pa ne manjša od 350 m2.
IX. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
Po prenehanju veljavnosti OPPN ob realizaciji načrtovanih ureditev je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne konceptualne usmeritve, ki zagotavljajo načelno kontinuiteto urbanističnega urejanja prostora, in sicer potek prometnic, postavitev stavb ter značilne tlorisne in višinske gabarite.
OPPN je na vpogled na Občini Škofljica.
(inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem OPPN)
Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Identifikacijska številka prostorskega akta: 1542
Št. 007-14/2019(3)
Škofljica, dne 5. maja 2022
