Na podlagi 123. in 268. člena v zvezi z drugo alinejo 4. točke 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 31/21 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 32. seji 16. 5. 2022 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o zazidalnem načrtu za severni del območja urejanja VP 3/2 – Brdo
V Odloku o zazidalnem načrtu za severni del območja urejanja VP 3/2 – Brdo (Uradni list RS, št. 18/02, 64/05, 100/07, 78/10, 63/12, 24/15 – obvezna razlaga, 42/18 in 71/18) se v 1. členu pika na koncu nadomesti z vejico in doda besedilo »in spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta za severni del območja urejanja VP 3/2 – Brdo, ki jih je izdelal LUZ, d.d., Ljubljana, Verovškova ulica 64, pod št. projekta 8270 v februarju 2022.«.
2. člen se spremeni tako, da se glasi:
Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
Grafični del odloka obsega naslednje načrte:
– 1/5 Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora /5 | M 1:2500 |
– 2/5 Izsek iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana – izvedbeni del (v nadaljnjem besedilu: OPN MOL ID) /5 | M 1:5000 |
– 6/5 Načrt obodne parcelacije in gradbenih parcel funkcionalnih enot na katastrskemu načrtu z usklajeno mejo po OPN MOL ID /5 | M 1:1000 |
– 7/5 Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin /5 | M 1:1000 |
– 9/5 Zbirni načrt komunalnih napeljav /5 | M 1:1000 |
– 10/5 Načrt urgence /5 | M 1:1000 |
– 11/5 Načrt rušitev /5 | M 1:1000 |
– 13/5 Prerezi skozi območje /5 | M 1:1000 |
– 14/5 Prometno-tehnična situacija /5 | M 1:1000 |
Spremljajoče gradivo zazidalnega načrta je:
1. izvleček iz Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Ljubljana,
2. izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta (v posebni mapi),
3. prikaz stanja prostora,
4. strokovne podlage (v posebnih mapah),
5. smernice, soglasja in mnenja pristojnih organov, organizacij in nosilcev urejanja prostora,
6. obrazložitev in utemeljitev zazidalnega načrta ter sprememb zazidalnega načrta,
7. potrebne investicije v komunalno opremo in družbeno infrastrukturo v povezavi z izdelavo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta,
8. okvirni roki za izvedbo postopka sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta in načrtovanih investicij,
9. povzetek za javnost.«.
4. člen se spremeni tako, da se glasi:
Območje je razdeljeno na 22 funkcionalnih enot, enajst je predvidenih za pozidavo (F1, 2, 3, 4, 5, 6, 7/8/16, 9/10, 11, 12, 13), pet je namenjenih skupnim parkovnim površinam (F14, 15, 17, 18, 19), šest je namenjenih ureditvi cestne infrastrukture (C1, C2, C3, C4, C5a, C5b).
Funkcionalne enote F1, 2, 3, 4, 5, 6, 7/8/16, 9/10, 11, 12, 13 obsegajo stavbna zemljišča, ki jih sestavlja ena ali več gradbenih parcel.«.
V 5. členu v drugem odstavku se šesta alineja spremeni tako, da se glasi:
»– h – je maksimalna višina objekta od kote terena ob glavnem vhodu do zgornje točke zadnje plošče, nad to koto je dovoljena izvedba strehe, zaključnega venca, tehničnih naprav, strojnih instalacij in telekomunikacijskih naprav, ni pa dovoljena ureditev mansarde. Ureditev terasne etaže je možna, če je tako določeno v 10. členu tega odloka.«.
V 6. členu se pod podnaslovom »Tehnološko podjetništvo« v prvem stavku prvega odstavka številki »7, 8« nadomestita s številko »7/8/16«.
V drugem stavku prvega odstavka se za dvanajsto alinejo doda nova trinajsta alineja, ki se glasi:
» – zdravstvena dejavnost«.
Pod podnaslovom »Javni programi« se v prvem odstavku številka »7« nadomesti s številko »7/8/16«.
Doda se nov četrti odstavek, ki se glasi:
»V objektu je v okviru zasnove poslovnega objekta namesto dovoljenih rab začasno dopustno urediti površine za parkiranje vozil.«.
Pod podnaslovom »Šport in rekreacija« se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Funkcionalne enote 14, 15, 17, 18 in 19 so namenjene parkovnim površinam«.
V 7. členu se v prvem odstavku številki »7, 8« nadomestita s številko »7/8/16«.
V drugem odstavku se črtata številka »16« in vejica. V četrti alineji se za vejico doda besedilo »v F14 in F18 je po zahodni meji funkcionalne enote dovoljen poseg za ureditev intervencijske poti,«.
Tretji odstavek se črta.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
Dosedanji peti odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»V vseh funkcionalnih enotah je dopustno postaviti urbano opremo, kolesarnice kot nadstrešnice ali zaprte objekte, ostalih enostavnih in nezahtevnih objektov, razen v 8. členu navedenih ograj, ni dopustno postavljati.«.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane peti odstavek, se na koncu stavka doda besedilo: »ter v F11 tudi dozidava ali nadzidava obstoječih objektov pri kateri se BTP obstoječega objekta lahko poveča za največ 20 %.«.
V dosedanjem sedmem odstavku, ki postane šesti odstavek, se v prvem stavku številki »7, 8« nadomestita s številko »7/8/16« in črtata številka »16« in vejica.
V 8. členu se za prvim odstavkom dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»Fasada objektov v F7/8/16 mora biti členjena z uporabo različnih materialov, manjšim zamikom fasade ali transparentnostjo preko celotne globine pritlične etaže stavbe.
Fasada objektov v F9/10 mora z dopustno povezavo objektov ohraniti členjenost objektov.«.
Dosedanji drugi odstavek postane četrti odstavek.
V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane peti odstavek, se številka »7« nadomesti s številko »7/8/16«.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane šesti odstavek, se v prvem stavku številki »7, 8« nadomestita s številko »7/8/16« ter številki »9, 10« nadomestita s številko »9/10«.
Dosedanji peti odstavek postane sedmi odstavek.
V dosedanjem šestem odstavku, ki postane osmi odstavek, se v drugem stavku črtata številka »16« in vejica.
Dosedanja sedmi in osmi odstavek postaneta deveti in deseti odstavek.
V 9. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»V funkcionalnih enotah, namenjenih pozidavi (F1, 2, 3, 4, 5, 6, 7/8/16, 9/10, 11, 12, 13), se dopušča postavitev pergol in nadstrešnic na gradbenih parcelah objektov. Nadstrešnice so dopustne tudi v funkcionalni enoti F14, vendar samo nad urejenimi prostori za druženje. V funkcionalnih enotah F7/8/16 in F9/10 je možno izven GM objektov, na gradbenih parcelah objektov, graditi objekte za zbiranje komunalnih odpadkov za potrebe osnovnih objektov, uvoze/izvoze iz kletnih etaž, objekte za komunalno opremo ter naprave in objekte za označevanje in obveščanje, skulpture in inštalacije.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Višinske terenske razlike naj se premoščajo s travnatimi površinami z naklonom najmanj 1:2 ali terasasto preoblikovanim terenom s škarpami oziroma stopnicami. Brežine so lahko izjemoma tudi bolj strme, pod pogojem, da se zagotovi ukrepe za varovanje brežin pred zdrsom zemljine. Dovoljeni so tudi oporni zidovi. Če so višji od 0,5 m, morajo biti ozelenjeni in izdelani iz naravnih materialov.«.
V 10. členu se pod podnaslovom »Funkcionalna enota 5« celotno besedilo spremeni tako, da se glasi:
»Kota terena: 301.00–302.00 m.n.v.
Višina objekta (h): objekt A, B in C: do 17,00 m, objekt D: do 11,00 m, višine so podane od kote 302,00 m.n.v.
Priporoča se, da se arhitekturni projekt pridobi z arhitekturnim natečajem.
Objekt D: možna je 40 % pozidava strešne plošče (terase, javni program na strehi objekta).
V zasnovo objekta se lahko vgradi javni prehod nad cesto C2 v funkcionalno enoto F14.
Na strehi objektov A, B in C je dopustno izvesti terasno etažo. Umik od roba objekta mora biti najmanj 4,00 m. Višina etaže je omejena z največ 3,00 m svetle višine prostorov v notranjosti. Na strehi terasne etaže je dopustna namestitev tehničnih naprav, strojnic, sončnih kolektorjev/elektrarn ipd.«.
Podnaslov »Funkcionalna enota 7« in celotno besedilo pod njim se spremenita tako, da se glasita:
»Funkcionalna enota 7/8/16
Kota terena: 301,00–302,50 m.n.v.
Višina objekta (h): do 17,00 m (velja od glavnega vhoda).
Vse naštete dejavnosti iz poglavja Javni programi v 6. členu tega odloka so dopustne tudi v severovzhodnem delu 1. kletne etaže, ki ni vkopana.
Na strehi objekta je dopustno izvesti terasno etažo. Umik od roba objekta mora biti najmanj 4,00 m. Višina etaže je omejena z največ 3,00 m svetle višine prostorov v notranjosti. Na strehi terasne etaže je dopustna namestitev tehničnih naprav, strojnic, sončnih kolektorjev/elektrarn ipd.
Površine med objektom in cesto C3 se nameni površinam trga, protokolarnemu dovozu ter zunanjim površinam programov v objektu.«.
Podnaslov »Funkcionalna enota 8« in celotno besedilo pod njim se črtata.
Pod podnaslovom »Funkcionalna enota 9/10« se v četrtem odstavku drugi stavek spremeni tako, da se glasi: »Objekte je dopustno povezovati, pri čemer mora biti povezovalni del objekta zamaknjen od linije fasade v notranjost in lahko obsega največ 1/3 širine osnovnega objekta.«.
Pod podnaslovom »Funkcionalna enota 12« se:
– v tretji alineji prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »obstoječa prizidka oziroma nadstrešnica na vzhodni in zahodni strani proizvodne hale ob Cesti na Brdo se lahko za namen tehnološke posodobitve povečata ali nadomestita z dozidavo ob upoštevanju GM na vsaki strani tako, da se dozidava po celi dolžini daljše stranice dotika proizvodne hale.« in da se pika na koncu drugega stavka nadomesti z vejico,
– za spremenjeno tretjo alinejo doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– na strehi je dopustna namestitev tehničnih naprav, strojnic, sončnih kolektorjev/elektrarn ipd.«.
Pod podnaslovom »Funkcionalna enota 14« se:
– prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– sistem peš poti naj smiselno vključi v omrežje peš poti javni prehod preko ceste C2 v funkcionalno enoto 5«,
– druga in tretja alineja črtata,
– četrta alineja postane druga alineja.
V 11. členu se pod podnaslovom »Sistem cest«:
– za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Cesto C3 se predvidi kot dvopasovno cesto, pri čemer se dodaten vozni pas za levo zavijanje predvidi na območju severnega križišča s cesto C2. Na območju južnega križišča s cesto C1 oziroma na območju posameznih priključkov, ki se navezujejo na cesto C3, dodatni vozni pasovi za levo zavijanje niso predvideni.«,
– dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek,
– dosedanja četrti in peti odstavek se črtata.
Pod podnaslovom »Normalni prečni profili« se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Elementi prečnega profila zbirne ceste C3:
– vozišče 6,50 m (2 x 3,25 m)
– pas za vzdolžno parkiranje vzdolž meje F5 2,50 m
– skupne površine za pešce in kolesarje 4,00–5,00 m (2 x 2,00–2,50 m)
SKUPAJ (v delu z enostranskim parkiranjem): 14,00 m«.
Pod podnaslovom »Peš površine in kolesarske steze« se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Po celotni dolžini ceste C2 se uredijo dvostranski hodniki za pešce in kolesarske steze. Ob cesti C3 se uredijo dvostranske nivojsko ločene skupne prometne površine za kolesarje in pešce.«.
Pod podnaslovom »Parkiranje«:
– se v četrtem odstavku tretji stavek spremeni tako, da se glasi: »Namesto nivojskih parkirnih mest je dopustno urediti parkirna mesta za kratkotrajno parkiranje na nivoju 1. kletne etaže.«,
– se za spremenjenim četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Ob cesti C3 se vzdolž meje F5 uredijo javna parkirna mesta za vzdolžno parkiranje vozil ob vozišču. Parkirne površine se predvidijo enostransko, pri čemer je predvidena ureditev 12 parkirnih mest dolžine 6,00 m in širine 2,50 m.«,
– dosedanji peti odstavek postane šesti odstavek,
– v dosedanjem šestem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se besedilo »Prometne politike MOL« nadomesti z besedilom »strateških ciljev in ukrepov, ki jih določata Prometna politika Mestne občine Ljubljana in Celostna prometna strategija Mestne občine Ljubljana (CPS MOL)«,
– se za sedmim odstavkom doda nov osmi odstavek, ki se glasi:
»Način izvajanja ukrepov iz mobilnostnega načrta za celotno območje urejanja ali ločeno za posamezno dejavnost na območju urejanja je treba pred uporabo objektov opredeliti v akcijskem načrtu, pri čemer morajo posamezni akcijski načrti učinkovati enovito za celotno območje.«.
12. člen se spremeni tako, da se glasi:
Splošni pogoji za urejanje okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture
Splošni pogoji za potek ter gradnjo okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture v območju zazidalnega načrta so:
– načrtovane stavbe morajo biti priključene na obstoječe in načrtovano vodovodno, kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje. Poleg tega so načrtovane stavbe lahko priključene še na plinovodno omrežje in elektronska komunikacijska omrežja. Priključitev je treba izvesti pod pogoji posameznih upravljavcev posamezne infrastrukture,
– praviloma morajo vsi primarni in sekundarni vodi potekati v javnih (prometnih in intervencijskih) površinah oziroma površinah v javni rabi tako, da je omogočeno njihovo vzdrževanje,
– kadar potek v javnih površinah ni mogoč, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih vodov na svojem zemljišču, upravljavec posameznega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,
– trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur,
– gradnja okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture mora potekati usklajeno,
– dopustne so naknadne in usklajene spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora,
– dopustne so delne in začasne ureditve, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev vodov okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture in morajo biti izvedene tako, da jih bo mogoče vključiti v končno etapo ureditve posameznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za območje zazidalnega načrta,
– obstoječo okoljsko, energetsko in elektronsko komunikacijsko infrastrukturo v območju zazidalnega načrta je dopustno zaščititi, rekonstruirati, prestavljati, dograjevati in ji povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju predpisov s teh področij in pod pogojem, da so posegi v soglasju z njihovimi upravljavci,
– kadar izvajalec del pri izvajanju del opazi neznano okoljsko, energetsko ali elektronsko komunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih vodov,
– pri projektiranju stavb v območju zazidalnega načrta je treba upoštevati predpise, ki urejajo učinkovito rabo energije in varstvo pred elektromagnetnim sevanjem.
Ureditev okoljske, energetske in elektronske komunikacijske infrastrukture je določena v grafičnem načrtu št. 9/5 Zbirni načrt komunalnih napeljav /5.
Vodovod
Stavbe na območju zazidalnega načrta je treba za oskrbo s pitno, sanitarno in požarno vodo priključiti na centralni vodovodni sistem Ljubljane.
Na območju zazidalnega načrta je treba v cesti C3 zgraditi nov javni vodovod dimenzije 150 mm, ki se naveže na obstoječi javni vodovod dimenzije 150 mm v južnem odseku ceste C3.
Stavbe na območju zazidalnega načrta je treba priključiti na obstoječe in načrtovano javno vodovodno omrežje, ki poteka po cestah C1, C2 in C3. Ob rušitvi obstoječih objektov in gradnji načrtovanega objekta v funkcionalni enoti F11 je treba ukiniti obstoječe javno vodovodno omrežje, ki poteka na območju funkcionalnih enot F11 in F19, na mestu navezave ukinjenega omrežja na javni vodovod v cesti C1 pa je treba izvesti hidrant.
Pri projektiranju vodovoda na obravnavanem območju je treba upoštevati projektno nalogo Ureditev Vodovoda za severni del območja urejanja VP 3/2 Brdo (EUP RD – 488), Javno podjetje Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o., št. 2834V, maj 2020.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju vodovodov je treba upoštevati vse predpise, ki urejajo oskrbo s pitno vodo, ter interni dokument Javno podjetje Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o.: Tehnična navodila za vodovod.
Pred priključitvijo na javno vodovodno omrežje je treba zaprositi upravljavca javnega vodovoda za soglasje k priključitvi objekta in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
Kanalizacija za komunalno odpadno vodo
Komunalno odpadno vodo iz območja zazidalnega načrta je treba preko centralnega kanalizacijskega sistema Ljubljane odvajati na centralno čistilno napravo v Zalogu.
Stavbe na območju zazidalnega načrta je treba priključiti na obstoječe javno kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo, ki poteka po cestah C1, C2 in C3.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije je treba upoštevati vse predpise, ki urejajo odvajanje komunalnih odpadnih vod, ter interni dokument Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o.: Tehnična navodila za kanalizacijo.
Pred priključitvijo na javno kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje k priključitvi objekta in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
Kanalizacija za padavinsko odpadno vodo
Padavinsko odpadno vodo iz območja zazidalnega načrta je treba preko obstoječega kanalizacijskega omrežja za padavinsko odpadno vodo, ki poteka po cestah C2 in C3, odvajati v smeri proti severu v desni pritok Glinščice ali preko internih priključkov v odvodni jarek na območju funkcionalne enote F19.
Pred odvodom padavinske odpadne vode v kanalizacijsko omrežje ali odvodni jarek mora biti zagotovljeno zadrževanje padavinskih odpadnih vod in čiščenje ter nevtraliziranje onesnaženih požarnih voda ob intervenciji. Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest, parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, je treba izvajati v skladu s predpisi s področja odvajanja in čiščenja odpadnih vod.
Na območju funkcionalnih enot F14 in F19 je predvidena izvedba dveh zadrževalnikov, ki se izvedeta kot naravna biotopa. V zadrževalniku znotraj funkcionalne enote F14 je predvideno zadrževanje zalednih voda iz območja Brda in padavinskih odpadnih vod iz območij F3, F14 in F18. V zadrževalniku znotraj funkcionalne enote F19 je predvideno zadrževanje padavinskih odpadnih vod iz območij F9/10, F11, F12 in F19.
Za zadrževanje padavinske odpadne vode iz območja funkcionalne enote F7/8/16 je treba na območju funkcionalne enote F7/8/16 zgraditi zadrževalnik s prostornino 51 m3.
Za zadrževanje padavinske odpadne vode iz območja funkcionalne enote F5 je treba na območju funkcionalne enote F5 zgraditi zadrževalnik s prostornino 45 m3.
Za zadrževanje padavinske odpadne vode iz območja funkcionalne enote F9/10 je treba na območju funkcionalne enote F9/10 zgraditi zadrževalnik s prostornino 138 m3 ali zagotoviti zadrževanje tega volumna vode v sklopu ureditev na območju funkcionalne enote F19.
Za zadrževanje padavinske odpadne vode iz območja funkcionalne enote F11 je treba na območju funkcionalne enote F11 zgraditi zadrževalnik s prostornino 29 m3 ali zagotoviti zadrževanje tega volumna vode v sklopu ureditev na območju funkcionalne enote F19.
Pri projektiranju objektov za zadrževanje in odvajanje padavinske odpadne vode iz območja zazidalnega načrta je treba upoštevati Strokovno podlago za odvajanje padavinske odpadne vode za območje ZN za severni del območja urejanja VP 3/2 – Brdo, IZVO – Vodar d.o.o., št. IV-106/20, april 2020, in strokovno podlago Hidravlična presoja zmogljivosti kanalizacije za padavinsko vodo, KONO-B d.o.o., št. 1851/20, junij 2020.
Pri načrtovanju, gradnji ter obratovanju in vzdrževanju kanalizacije morajo biti upoštevani vsi predpisi in pravilniki, ki urejajo odvajanje odpadnih padavinskih voda, ter interni dokument Javnega podjetja Vodovod Kanalizacija Snaga d.o.o.: Tehnična navodila za kanalizacijo.
Pred priključitvijo posameznih stavb na javno kanalizacijsko omrežje za padavinsko odpadno vodo je treba zaprositi upravljavca javne kanalizacije za soglasje za priključitev posameznih objektov in predložiti izvedbeno dokumentacijo.
Elektrika
Stavbe na območju zazidalnega načrta se za potrebe oskrbe z električno energijo lahko priključijo na obstoječe in načrtovano distribucijsko omrežje električne energije, ki poteka po cestah C1, C2 in C3. Za priključitev stavb na javni distribucijski sistem električne energije je treba na območju zazidalnega načrta zgraditi tri nove transformatorske postaje ter povečati moč obstoječe transformatorske postaje TP 0936 – Kemofarmacija Cesta na Brdo 100 iz 630 kVA na 1000 kVA.
Nove transformatorske postaje je treba zgraditi na območju funkcionalnih enot F7/8/16, F5 in F9/10. Nove transformatorske postaje se lahko izvedejo kot samostojni objekti ali v sklopu načrtovanih objektov na območju funkcionalnih enot F7/8/16, F5 in F9/10.
V območju funkcionalne enote F12 je dopustna gradnja nove transformatorske postaje internega značaja za potrebe vključitve kogeneracijskih in obnovljivih proizvodnih virov v elektroenergetski sistem. Transformatorska postaja v območju funkcionalne enote F12 mora biti izvedena v sklopu drugega obstoječega oziroma načrtovanega objekta ali neposredno ob njem.
Za vključitev novih transformatorskih postaj v srednjenapetostno omrežje je treba dograditi srednjenapetostno omrežje v cesti C3 med obstoječo transformatorsko postajo TP1042 – Tehnološki park Brdo in obstoječim srednjenapetostnim omrežjem v cesti C1. Novo srednjenapetostno omrežje je treba izvesti v podzemni izvedbi v kabelski kanalizaciji.
Ob gradnji načrtovanega objekta v funkcionalni enoti F11 je treba obstoječe nadzemno nizkonapetostno omrežje na območju funkcionalne enote F11 odstraniti in nadomestiti z novo nizkonapetostno kabelsko povezavo, ki bo potekala po obstoječi in novi kabelski kanalizaciji na območju funkcionalne enote F11 in po cestah C1 in C3. Načrtovani objekt na območju funkcionalne enote F11 se bo z električno energijo oskrboval preko nizkonapetostnega omrežja iz nove transformatorske postaje TP Tehnološki park.
Ob gradnji načrtovanega objekta v funkcionalni enoti F7/8/16 je treba prestaviti in pokabliti del obstoječega 10 kV daljnovoda, ki ga tangira gradnja načrtovanega objekta v F7/18/16. Obstoječi 10 kV daljnovod je treba prestaviti in pokabliti med novim drogom z oznako SM 38 in obstoječim podzemnim srednjenapetostnim omrežjem, ki poteka severno od območja funkcionalne enote F15.
Pri projektiranju distribucijskega omrežja električne energije na obravnavanem območju je treba upoštevati strokovno podlago EE napajanje za območje urejanja VP3/2-Brdo, Elektro Ljubljana, Podjetje za distribucijo električne energije d.d., št. 10/20, julij 2020.
Pred izdelavo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja mora investitor pridobiti soglasje za priključitev, v katerem bodo natančno določeni tehnični pogoji in parametri priklopa.
Plin
Stavbe na območju zazidalnega načrta je treba za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne tople vode priključiti na distribucijsko omrežje zemeljskega plina, razen v primeru, če se za ogrevanje stavb uporabijo drugi energenti za ogrevanje, ki so skladni s predpisom o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana.
Na območju zazidalnega načrta je treba v cesti C3 zgraditi nov srednjetlačni distribucijski plinovod dimenzije DN100, ki se naveže na obstoječi srednjetlačni distribucijski plinovod S1011 DN100 v križišču cest C2 in C3.
Stavbe na območju zazidalnega načrta je treba priključiti na obstoječe in načrtovano srednjetlačno distribucijsko plinovodno omrežje v cestah C2 in C3 ter nizkotlačno distribucijsko plinovodno omrežje v cesti C1.
Za priključitev stavb na plinovodno omrežje je treba izvesti priključne plinovode do objektov. Priključni plinovodi se zaključijo z glavno plinsko zaporno pipo v omarici, nameščeni v ali na fasadi objekta.
Plinovodno omrežje in notranje napeljave morajo biti izvedeni v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijske sisteme zemeljskega plina za geografska območja Mestne občine Ljubljana, Občine Brezovica, Občine Dobrova - Polhov Gradec, Občine Dol pri Ljubljani, Občine Ig, Občine Medvode, Občine Škofljica in Občine Log - Dragomer (Uradni list RS, št. 102/20), Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02, 54/02 in 17/14 – EZ-1), Tehničnimi zahtevami za graditev glavnih in priključnih plinovodov ter notranjih plinskih napeljav (Javno podjetje Energetika Ljubljana d.o.o.) in Odlokom o prioritetni uporabi energentov za ogrevanje na območju Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 41/16).
Elektronske komunikacije
Stavbe na območju zazidalnega načrta se za potrebe oskrbe z elektronskimi komunikacijami lahko priključijo na obstoječa in načrtovana elektronska komunikacijska omrežja, ki potekajo po cestah C1, C2 in C3, pod pogoji upravljavcev teh omrežij.
Na območju zazidalnega načrta je treba v cesti C3 zgraditi novo kabelsko kanalizacijo, ki se na jugu naveže na obstoječo kabelsko kanalizacijo upravljavca Telekom Slovenije, d.d., v jašku z oznako kjC in na severu na kabelsko kanalizacijo upravljavca Gratel d.o.o. v kabelskem jašku z oznako kjA. V novo kabelsko kanalizacijo se prestavijo obstoječa elektronska komunikacijska omrežja, ki potekajo na širšem območju ceste C3, ter po potrebi uvlečejo tudi nove elektronsko komunikacijske povezave.
Ob gradnji načrtovanega objekta v funkcionalni enoti F11 se obstoječe elektronsko komunikacijsko omrežje na območju funkcionalne enote F11 odstrani.
Pri projektiranju elektronskega komunikacijskega omrežja na obravnavanem območju je treba upoštevati strokovno podlago Načrt telekomunikacij, Novera projekt d.o.o., št. 20-016/TK, april 2020.
Javna razsvetljava
Na območju zazidalnega načrta je treba dograditi omrežje javne razsvetljave na območju ceste C3, ki se na severu naveže na obstoječe omrežje javne razsvetljave v cesti C2 in na jugu na obstoječe omrežje javne razsvetljave v cesti C1.
Za izvedbo javne razsvetljave je treba uporabiti tipske elemente, uporabljane na območju Mestne občine Ljubljana. Razsvetljava mora izpolnjevati zahteve glede zastrtosti bleščanja in svetlobnega onesnaževanja v skladu s predpisi.
Razsvetljava funkcionalnih površin ob objektih in njihovih funkcionalnih površinah bo internega značaja in ne bo povezana s sistemom javne razsvetljave.
Pri projektiranju javne razsvetljave na obravnavanem območju je treba upoštevati Idejno rešitev cestne razsvetljave po cesti C3 (cesta Tehnološki park / Za opekarno), Javna razsvetljava d.d., št. 04-30-2781/2851, april 2020.«.
V 13. členu se pod podnaslovom »Varstvo voda«:
– za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Območje se nahaja v vplivnem območju zadrževalnika Brdnikova na območju Glinščice, na katerega vpliva odtok padavinskih voda iz območja, ki se v vodotok odvajajo preko lokalnih zadrževalnikov in padavinske kanalizacije.«,
– dosedanji drugi do peti odstavek postanejo tretji do šesti odstavek,
– črta dosedanji šesti odstavek.
Pod podnaslovom »Odstranjevanje odpadkov« se:
– prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Zbirna in prevzemna mesta za zabojnike za komunalne odpadke morajo biti na funkcionalnem zemljišču povzročitelja, locirana v objektu ali na tlakovani površini, zaščitena z nadstrešnico ter opremljena z vodo za občasno čiščenje in z odtokom z lovilcem olj in maščob. Prevzemno mesto zabojnikov za komunalne odpadke mora biti prometno dostopno, pot med prevzemnim mestom in mestom praznjenja zabojnikov za komunalne odpadke mora biti brez ovir.«,
– v drugem odstavku črta drugi stavek,
– šesti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Pri načrtovanju prostorskih in gradbenih ureditev je potrebno v zvezi z ravnanjem z odpadki, urejenostjo zbirnih in prevzemnih mest ter dostopnostjo prevzemnih mest upoštevati vsakokratne določbe veljavnega odloka s področja zbiranja odpadkov in veljavnega zakona o varstvu okolja.«.
V 14. členu se pod podnaslovom »Splošne določbe« drugi in tretji odstavek spremenita tako, da se glasita:
»Za območje funkcionalnih enot F5, F7/8/16, F9/10 in F12 je treba pri izdelavi projektne dokumentacije upoštevati Smernice požarne varnosti, ki jih je izdelalo podjetje FOJKARFIRE d.o.o., Golnik 6a, 4204 Golnik, št. 35/2020, februar 2020.
Za zagotovitev požarne varnosti je v skladu z določili tega člena z elaboratom požarne varnosti intervencijske poti dopustno urediti tudi drugače kot je prikazano v načrtu 10/5 »Načrt urgence/5«.«.
V 15. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»V soglasju s pristojno službo je dopustno izvesti javne prometne površine in priključke na javno prometno površino tudi drugače kot je določeno na načrtih 7/5 »Zazidalna situacija z načrtom zelenih površin/5« in 14/5 »Prometno-tehnična situacija /5«, če je drugačna rešitev primernejša in racionalnejša.«.
V 16. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Pred pričetkom oziroma sočasno z gradnjo objektov visoke gradnje v funkcionalnih enotah F5, F7/8/16, F9/10 in F11 je treba realizirati komunalno in prometno infrastrukturo v funkcionalni enoti C3, vodnogospodarske ureditve ter pričeti z rekonstrukcijo ceste v funkcionalni enoti C1.
V tretjem odstavku se v prvem stavku črta besedilo »(2. faza prometne ureditve)«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»V funkcionalnih enotah F5 in F9/10 predstavlja skupno fazo stavb izgradnja podzemnega objekta ter ureditev komunalne in prometne infrastrukture v posamezni funkcionalni enoti. Stavbe nad koto terena se lahko izvajajo časovno neodvisno. Zunanje ureditve se dokončno uredijo, ko so končane vse stavbe v funkcionalni enoti. V primeru večjega časovnega zamika gradnje stavb se ploščad nad kletnimi etažami lahko uporabi tudi za parkirno površino.«.
V 17. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»V primeru interesa investitorjev je za potrebe gradnje objektov in ureditve zunanjih površin tehnološkega parka potrebno rušiti objekte na parcelah 1710/2, 1804/78, 1810/9, 1810/10, 1810/12 v katastrski občini 2682 Brdo in 1226/3, 1226/4, 1224, 1220, 1227, 1228/7, 1228/8, v katastrski občini 1723 Vič. Vsi posegi v zemeljske plasti morajo potekati pod arheološkim nadzorom.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov, četrti odstavek, ki se glasi:
»Investitor je dolžan poravnati sorazmerni delež stroška urejanja grajene javne infrastrukture, ki neposredno vpliva na njegovo zemljišče. K stroškom sodi tudi 41 % delež stroška izvedbe zadrževalnika visokih voda na Brdnikovi in rekonstrukcija odseka Ceste na Brdo od Poti Rdečega križa do Poklukarjeve ulice.«.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-12/2019-181
Ljubljana, dne 16. maja 2022
