Številka:	U-I-509/18-11
Datum:	19. 5. 2022

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Marije Goropevšek in Otmarja Goropevška, oba Griže, ki ju zastopa Boštjan Verstovšek, odvetnik v Celju, na seji 19. maja 2022

1. Člen 7 Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Žalec (Uradni list RS, št. 82/15, 59/17 in 3/21), kolikor kategorizira javno pot »Goropevšek–Cizej« v delu, ki poteka po nepremičninah parc. št. *125/2, *125/10 in 2136/4, vse k. o. Zabukovica, se razveljavi.

2. Občina Žalec mora pobudnikoma povrniti njune stroške postopka v višini 1306,60 EUR v 30 dneh po objavi te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

1. Pobudnika izpodbijata Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Žalec (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira javno pot v delu, ki naj bi potekal po njunih zemljiščih parc. št. *125/2, *125/10 in 2136/4, vse k. o. Zabukovica.¹ Zatrjujeta, da je Odlok v izpodbijanem delu v neskladju s 33. in 69. členom Ustave ter z Zakonom o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 46/15 in 10/18 – v nadaljevanju ZCes-1), ker Občina Žalec (v nadaljevanju Občina) z njima ni sklenila nobenega pravnega posla za pridobitev pravice do javne poti na navedenih nepremičninah, niti ni izvedla razlastitvenega postopka v zvezi s tem. Odlok naj bi bil tudi v neskladju z Uredbo o merilih za kategorizacijo javnih cest (Uradni list RS, št. 49/97 in 113/09) zaradi neustrezne širine trase kategorizirane poti in drugih predpisanih pogojev. Pobudnika navajata, da sta lastnika navedenih nepremičnin in da je Občina z Odlokom brez njunega soglasja kategorizirala javno pot »Goropevšek–Cizej«tudi po njunih navedenih nepremičninah. To naj bi ugotovila 12. 7. 2018 s prejemom zahteve za spremembo tožbe med tekom sodnega postopka, ki je potekal pred Okrajnim sodiščem v Žalcu, v katerem je tožnik (tretji) s tožbo zahteval ugotovitev služnosti hoje in vožnje po nepremičninah v njuni lasti in v postopku od Občine pridobil podatek, da naj bi preko zemljišč parc. št. *125/2 in *125/10 ter deloma po parc. št. 2136/4, vse k. o. Zabukovica, potekala javna pot. Pobudnika navajata, da cesta poteka dobesedno pred vrati in okni njune stanovanjske hiše, da sta cesto urejala in vzdrževala ves čas sama, skupaj s svojimi potomci, ter da del poti poteka tudi pod brajdami, tam zasajenimi že več kot 50 let. Poudarjata, da v nobenem primeru nista želela ali dovolila, da bi se vozili tretji preko njune nepremičnine, mimo stanovanjske hiše in pod brajdami. Sedaj pa naj bi investitorji na sosednjih nepremičninah začeli gradbena dela in pri tem uporabljali cesto. Pobudnika navajata tudi, da sta Občino z dopisom 24. 8. 2018 (v nadaljevanju poziv) pozvala, naj v roku 15 dni spremeni 7. člen Odloka, tako da njuna zemljišča izloči iz Odloka, kar pa naj bi Občina zavrnila. Občino naj bi opozorila, da bosta v primeru, če ne bo prostovoljno rešila situacije, podala pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti izpodbijane določbe. Občina bi glede na ustaljeno presojo Ustavnega sodišča lahko pričakovala, da bo predmetna pobuda uspešna. Tako naj bi Občina povzročila stroške v zvezi s tem postopkom. Pobudnika predlagata, naj Ustavno sodišče Občini naloži v plačilo stroške s pobudo.

2. Občina glede pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka odgovarja, da je po pregledu preteklih odlokov ugotovila, da je sporna javna pot imela status javne nekategorizirane ceste že z Odlokom o lokalnih in nekategoriziranih cestah (Uradni list SRS, št. 8-8. IV. 1987). Navaja, da je obravnavana cesta leta 1999 dobila kategorijo javne poti in številko, kot jo ima zdaj (JP 990921), da je bilo pridobljeno soglasje pristojnega ministrstva na predlog kategorizacije občinskih cest in da takrat lastništvo zemljišč ni bilo pogoj za to. Pojasnjuje, da so bili od 1. 6. 2011 dalje, odkar je začel veljati ZCes-1, na novo kategorizirani samo odseki cest, na katerih je lastništvo urejeno. Omenjena javna cesta je bila zavedena kot javna cesta tudi v prostorskih planskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Občine za območje Občine – »dopolnitev v letu 2000 (Uradni list RS, št. 94/02)«. Iz slednjega naj bi bilo razvidno, da je bila cesta »Goropevšek–Cizej«opredeljena kot javna pot JP 990921 že leta 2000. Občina navaja, da sta bila z Odlokom spremenjena samo ime in dolžina obravnavane ceste, ki je bila skrajšana do meje parcel zadnjega lastnika, ni pa bil spremenjen tudi potek ceste. Pojasnjuje dolgotrajnost in postopek spremembe kategorizacije občinskih cest in poudarja, da ukinitev sporne javne poti samo v tem delu ni možna. Navaja, da nepremičnine Migojnice, ki naj bi za dostop do omrežja javnih občinskih cest uporabljale to kategorizirano cesto, nimajo možnosti vožnje po drugih občinskih cestah, ker je obravnavana cesta slepa. Ustavnemu sodišču predlaga zavrnitev pobude, sama pa naj bi nadaljevala postopke pridobitve zemljišč.

3. Pobudnika v izjavi glede odgovora Občine navajata, da navedbe Občine o statusu poti, ki poteka po njunih nepremičninah, za predmetni postopek niso relevantne, ter vztrajata pri podanih navedbah in zahtevi za povrnitev nastalih stroškov.

4. Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes ob vložitvi pobude (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. Kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, se pobuda vloži v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (tretji odstavek 24. člena ZUstS). Po ustaljeni ustavnosodni presoji mora biti pravni interes neposreden in konkreten, morebitna ugoditev pobudnikovemu predlogu pa mora privesti do izboljšanja pobudnikovega pravnega položaja.

5. Iz zemljiškoknjižnih izpisov izhaja, da sta pobudnika solastnika zemljišč parc. št. *125/2, *125/10 in 2136/4, vse k. o. Zabukovica, po katerihje bila po njunih navedbah in navedbah nasprotne udeleženke kategorizirana javna pot.Pobudnika zato izkazujeta pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka, kolikor se nanaša na javno pot, ki poteka po njunem zemljišču. Pobudnika navajata, da sta za kategorizacijo sporne javne poti izvedela, ko jima je bila med tekom sodnega postopka ugotovitve stvarne služnosti po nepremičninah v njuni lasti 12. 7. 2018 vročena vloga tožeče stranke. Omenjeno vlogo prilagata. S temi navedbami se po vsebini sklicujeta na subjektivni rok iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS. Da je njuno sklicevanje na pravočasnost lahko uspešno, morata pobudnika izkazati, da sta za nastanek škodljivih posledic izvedela šele po uveljavitvi izpodbijanega predpisa in da sta pobudo za začetek postopka za oceno njegove ustavnosti in zakonitosti vložila v enem letu od dneva, ko sta za nastanek teh posledic izvedela (trditveno in dokazno breme je na strani pobudnikov).²Občinasicer navaja, da je bila sporna pot obravnavana kot javna pot že pred sprejetjem izpodbijanega Odloka, ne navaja pa okoliščin, ki bi nasprotovale trditvam pobudnikov, kdaj sta za kategorizacijo izvedela, in pravočasnosti pobude ne ugovarja. Pobudnika sta pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka vložila 11. 12. 2018, kar sega v rok pred potekom enega leta od dneva, ko sta (kot po presoji Ustavnega sodišča prepričljivo navajata in izkazujeta) v sodnem postopku izvedela za kategorizacijo sporne javne poti. Glede na navedeno je pobuda glede na subjektivni rok iz tretjega odstavka 24. člena ZUstS tudi pravočasna. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena ZUstS nadaljevalo odločanje o stvari sami.

6. Ustava v 69. členu določa, da je razlastitev (odvzem ali omejitev lastninske pravice v javno korist) mogoča le proti nadomestilu v naravi ali proti odškodnini in pod pogoji, ki jih določa zakon. S tem členom Ustava zaradi zagotovitve javne koristi kljub ustavnopravnemu varstvu lastninske pravice, ki jo zagotavlja 33. člen Ustave, omogoča odvzem ali omejitev lastninske pravice na nepremičnini. Ustava v 69. členu zahteva, naj zakon uredi pogoje za razlastitev, razlastitev pa se lahko opravi v postopku, v katerem se za konkretni primer ugotovi, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za razlastitev, in v katerem sta zagotovljeni tudi sodno varstvo ter nadomestilo v naravi ali odškodnina.

7. Pojem in status javnih cest ureja 3. člen ZCes-1. Javne ceste so prometne površine, ki so splošnega pomena za promet in jih lahko vsakdo prosto uporablja na način in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo ceste, in pravili cestnega prometa. V prvem odstavku 39. člena ZCes-1 je določeno, da so javne ceste državne in občinske. Po drugem odstavku 39. člena ZCes-1 so državne ceste v lasti Republike Slovenije, občinske pa v lasti občin. Enake določbe je imel tudi Zakon o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 42/09 in 109/09 – ZJC). Občina določeno cesto kategorizira, če je za takšno kategorizacijo izkazana javna korist in če cesta ustreza merilom za kategorizacijo javnih cest. Če so zemljišča, po katerih naj bi potekala javna cesta, ki jo občina namerava kategorizirati, v zasebni lasti, mora občina takšna zemljišča pred kategorizacijo pridobiti s pravnim poslom oziroma v postopku razlastitve.

8. Ustavno sodišče je že v številnih zadevah, v katerih so bili izpodbijani občinski odloki o kategorizaciji javnih cest, sprejelo vsebinsko enake odločitve in ponovilo stališče, da so takšni predpisi v neskladju z Ustavo, če občina z lastnikom ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč oziroma lastnika ni razlastila (npr. odločba št. U-I-289/12 z dne 24. 1. 2013, Uradni list RS, št. 16/13). Tudi v obravnavani zadevi Občina pred kategorizacijo sporne javne poti ni sklenila pravnega posla za pridobitev zemljišč, po katerih poteka javna pot, postopek razlastitve pa ni bil izveden. Zato je 7. člen Odloka v izpodbijanem delu v neskladju z 69. členom Ustave. Ker 7. člen Odloka v tem delu nedopustno posega v lastninsko pravico, je v neskladju tudi s 33. členom Ustave. Ustavno sodišče je zato 7. člen Odloka, kolikor kategorizira javno pot v delu, ki poteka po nepremičninah parc. št. *125/2, *125/10 in 2136/4, vse k. o. Zabukovica, razveljavilo (1. točka izreka). Ker je Ustavno sodišče ugotovilo neskladje Odloka z Ustavo že iz navedenih razlogov, se do drugih očitkov pobudnikov ni opredelilo.

9. Pobudnika predlagata, naj Ustavno sodišče njune stroške postopka s pobudo naloži v plačilo Občini. Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Po ustaljeni ustavnosodni presoji morajo obstajati posebno utemeljeni razlogi, da se stroški pobudnika naložijo v plačilo nasprotnemu udeležencu.³ V konkretnem primeru so takšni razlogi podani. Pobudnika sta Občino po pooblaščencu opozorila, da nista podala soglasja h kategorizaciji javne poti po njuni nepremičnini, jo pozvala k »izločitvi« iz Odloka in jo opozorila, da bosta v nasprotnem primeru vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 7. člena Odloka, kolikor kategorizira javno pot v delu, ki poteka po njunih zemljiščih parc. št. *125/2, *125/10 in 2136/4, vse k. o. Zabukovica. Občina priznava, da poteka po zemljiščih v lasti pobudnikov javna pot, zato je lahko utemeljeno pričakovala vsebinsko enako odločitev Ustavnega sodišča kot v drugih podobnih zadevah. Ustavno sodišče je zato odločilo, da je Občina v 30 dneh dolžna povrniti pobudnikoma stroške, ki sta jih imela z vložitvijo pobude, upoštevaje njeno zahtevnost (2. točka izreka).

10. Pobudnika sta pobudo vložila po pooblaščencu, ki je Ustavnemu sodišču predložil stroškovnik. Ustavno sodišče mu je priznalo odvetniške stroške za opravljene storitve po Odvetniški tarifi (Uradni list RS, št. 2/15 in 28/18 – v nadaljevanju Odvetniška tarifa), upoštevaje vrednost točke v višini 0,60 EUR (Sklep o spremembi vrednosti točke, Uradni list RS, št. 22/19), za izdelavo pobude z dne 11. 12. 2018 in za izjavo v zvezi z odgovorom Občine z dne 19. 1. 2021. Tako je po 1. točki Tarifne številke 7 za izdelavo pobude glede na zahtevnost obravnavane zadeve, upoštevaje 1000 točk, priznalo stroške v znesku 600,00 EUR, po 2. točki Tarifne številke 7 za izjavo v zvezi z odgovori Občine v znesku450,00EUR, za materialne stroške skladno s tretjim odstavkom 11. člena Odvetniške tarife v višini 2 % od priznane nagrade v znesku 21,00 EUR in upoštevaje DDV v višini 22 % v znesku 235,60EUR. Stroški zastopanja tako skupaj znašajo 1306,60 EUR.

11. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi tretjega odstavka 45. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Matej Accetto ter sodnici in sodniki dr. Rok Čeferin, Dr. Dr. Klemen Jaklič (Oxford ZK, Harvard ZDA), dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, dr. Rok Svetlič, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Odločbo je sprejelo soglasno.

¹ Javna pot »Goropevšek–Cizej« je v 7. členu Odloka navedena pod zap. št. 45.1.

² Prim. 11. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-368/18 z dne 7. 4. 2022 (Uradni list RS, št. 60/22).

³ Tako npr. v odločbah Ustavnega sodišča št. U-I-190/20 z dne 10. 3. 2022 (Uradni list RS, št. 41/22), 11. točka obrazložitve, št. U-I-116/17 z dne 30. 9. 2020 (Uradni list RS, št. 145/20), 11. točka obrazložitve, št. U-I-213/16 z dne 9. 1. 2020 (Uradni list RS, št. 4/20), 9. točka obrazložitve, št. U-I-166/14 z dne 21. 4. 2016 (Uradni list RS, št. 32/16), 7. točka obrazložitve, in št. U-I-198/14 z dne 23. 3. 2016 (Uradni list RS, št. 25/16), 9. točka obrazložitve.