Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 116. do 119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) ter 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15, 20/17 in 61/19) je Občinski svet Občine Kamnik na 24. seji dne 18. 5. 2022 sprejel

S tem odlokom se v skladu z odlokom, ki ureja občinski prostorski načrt Občine Kamnik (v nadaljevanju: OPN Občine Kamnik) sprejme Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu KA-104 (v nadaljevanju: OPPN), ki vsebuje:

– območje OPPN,

– arhitekturne oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

– etapnost izvedbe prostorske ureditve,

– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,

– pogoje glede priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

– vplive in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora,

– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,

– druge pogoje in zahteve za izvajanje OPPN.

Z OPPN se znotraj ureditvenega območja predvidi celostna ureditev območja s prometno in infrastrukturno ureditvijo z navezavo na obstoječo infrastrukturo. Izven območja OPPN se predvidi prometna in infrastrukturna ureditev z navezavo na obstoječo infrastrukturo.

Sestavni deli OPPN so:

A. Besedilo odloka

B. Grafični del OPPN obsega:

1. Prikaz lege prostorske ureditve v širšem območju

2. Prikaz izseka iz kartografskega dela občinskega načrta Občine Kamnik

3. Prikaz obstoječih parcelnih mej M=1:500

4. Prikaz velikosti obstoječih parcel M=1:500

5. Prikaz vplivnega območja načrtovane ureditve M=1:500

6. Prikaz obstoječih komunalnih vodov M=1:500

7. Prikaz prometne in zunanje ureditve z regulacijskimi elementi M=1:500

8. Prikaz predvidenih komunalnih vodov M=1:500

9. Prikaz aksonometrije obstoječih in predvidenih objektov M 1:500

C. Priloge OPPN:

1. Geodetski načrt

2. Odločba CPVO

3. Smernice pristojnih nosilcev urejanja prostora

4. Strokovne podlage, na katerih temelji odločba CPVO

OPPN KA-104 je izdelala družba JUKUM d.o.o., Črni Potok 39c, 1275 Šmartno pri Litiji, pod številko projekta 7/2018. Okoljsko poročilo, ki je sestavni del OPPN, je izdelala družba ZaVita svetovanje d.o.o., iz Ljubljane pod številko 231/2020.

Območje OPPN obsega naslednja zemljišča v katastrski občini 1909 Šmarca s parcelnimi številkami 456/9, 456/19, 456/10, 456/1, 456/11, 456/12, 456/2, 456/3, 456/52, 456/53, 456/5, 456/44, 456/43, 456/42, 456/41, 456/40, 456/39, 456/50, 456/51, 456/45, 456/47, 456/46, 456/58, 456/56, 456/54, 456/6, 456/57, 456/55, 456/59, 456/8, 456/21, 456/22.

Površina območja OPPN znaša 6,8 ha.

Območje OPPN leži v Občini Kamnik v naselju Šmarca ob regionalni cesti R2 413, odsek 1081 (Moste–Duplica).

Območje OPPN meji na sledeče obstoječe dejanske rabe prostora:

– na severu in zahodu s površinami industrijskih dejavnosti,

– na jugu in vzhodu s površinami prometne infrastrukture,

– na jugovzhodu manjši del s površinami kmetijskih dejavnosti.

Obravnavana gradnja ne bo negativno vplivala na varnost pred požarom ter na higiensko in zdravstveno varstvo okolice.

Negativnih vplivov iz okolice na predvidene objekte ne bo.

Vplivno območje OPPN obsega zemljišče znotraj OPPN, to je zemljišče v katastrski občini 1909 Šmarca s parcelnimi številkami 456/9, 456/19, 456/10, 456/1, 456/11, 456/12, 456/2, 456/3, 456/52, 456/53, 456/5, 456/44, 456/43, 456/42, 456/41, 456/40, 456/39, 456/50, 456/51, 456/45, 456/47, 456/46, 456/58, 456/56, 456/54, 456/6, 456/57, 456/55, 456/59, 456/8, 456/21, 456/22, kot tudi zemljišče izven OPPN, to je zemljišče v katastrski občini 1909 Šmarca s parcelnimi številkami 727-del, 456/16, 456/60, 456/61 in 1908 Podgorje 1178-del, 1177/2, 709/13, 709/14, 709/15, 709/16, 709/17.

Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:

– priprava stavbnega zemljišča,

– odstranitev obstoječih naprav in objektov,

– legalizacije,

– gradnja novih objektov,

– nadomestne gradnje,

– spremembe namembnosti obstoječih objektov,

– rekonstrukcije obstoječih objektov,

– dozidave in nadzidave obstoječih objektov,

– gradnja gradbeno inženirskih objektov,

– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,

– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.

Območje OPPN je razdeljeno na štiri funkcionalne enote F1, F2, F3, F4.

Funkcionalna enota F1 je namenjena za ureditev, preureditev obstoječih objektov in tudi za postavitev enega novega objekta.

Predvidena je gradnja novega objekta (N1) kot nadaljevanje obstoječe dejavnosti, v katerem se bo izvajala poslovna dejavnost s skladiščem. V obstoječem objektu (O4) se bo spremenila obstoječa dejavnost v novo, in sicer v gostinsko dejavnost. V obstoječih objektih (O1, O2, O3) se izvaja industrijska dejavnost s skladiščem in poslovna dejavnost. Vsi obstoječi legalno zgrajeni objekti lahko še naprej opravljajo obstoječe dejavnosti.

Funkcionalna enota F2 je namenjena izgradnji novega objekta in preureditvi obstoječega objekta.

V obstoječem objektu (O5) se izvaja poslovna dejavnost, ki jo bo investitor razširil. Predvidena je gradnja novega objekta (N2) kot nadaljevanje obstoječe dejavnosti, v katerem se bo izvajala poslovna dejavnost.

Funkcionalna enota F3 je namenjena izgradnji dveh novih objektov, preureditvi obstoječih objektov in dozidavah obstoječega objekta.

V obstoječih objektih (O6, O7) se izvaja industrijska dejavnost s skladiščem. Vsi obstoječi legalno zgrajeni objekti lahko še naprej opravljajo obstoječe dejavnosti. Predvidena je gradnja novega objekta (N3) kot nadaljevanje obstoječe dejavnosti, v katerem se bo izvajala industrijska dejavnost s skladiščem. Predvidena je tudi gradnja novega objekta (N4) kot nadaljevanje obstoječe dejavnosti, v katerem se bo izvajala industrijska dejavnost s skladiščem. Predvidena je gradnja dozidav obstoječega objekta (N5) kot nadaljevanje obstoječe dejavnosti, v katerem se bo izvajala industrijska dejavnost s skladiščem.

Funkcionalna enota F4 je namenjena ureditvi zelenih površin.

Velikost funkcionalne enote F1 je 11.313 m², velikost funkcionalne enote F2 je 8.129 m², velikost funkcionalne enote F3 je 40.096 m², velikost funkcionalne enote F4 je 8.000 m².

1. Namembnost objektov

Dopustne dejavnosti so navedene skladno s predpisi, ki urejajo razvrščanje objektov.

Funkcionalna enota F1

121 Gostinske stavbe (od tega le 12112 Gostilne, restavracije in točilnice)

122 Poslovne in upravne stavbe

123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (12301 Trgovske stavbe; 12302 Sejemske dvorane, razstavišča; 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti)

12420 Garažne stavbe

125 Industrijske in skladiščne stavbe (12510 Industrijske stavbe; 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (od tega le skladiščne stavbe; pokrite skladiščne površine; rezervoarji in cisterne za vodo))

21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste

22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (22121 Daljinski (transportni) vodovodi; 22130 Daljinsko (hrbtenično) komunikacijsko omrežje; 22140 Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi; 22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi; 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo; 22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak; 22223 Vodni stolpi in vodnjaki; 22231 Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija); 22232 Čistilne naprave; 22241 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi; 22242 Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja)

24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (od tega le ograje, oporni zid in škarpa)

Parkirne površine in garaže za osebna vozila

Pomožni infrastrukturni objekti

Nezahtevni in enostavni objekti dopustni v 11. členu OPPN (pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov).

Funkcionalna enota F2

122 Poslovne in upravne stavbe

123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (12301 Trgovske stavbe; 12302 Sejemske dvorane, razstavišča; 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti)

12420 Garažne stavbe

21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste

22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (22121 Daljinski (transportni) vodovodi; 22130 Daljinsko (hrbtenično) komunikacijsko omrežje; 22140 Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi; 22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi; 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo; 22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak; 22223 Vodni stolpi in vodnjaki; 22231 Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija); 22232 Čistilne naprave; 22241 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi; 22242 Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja)

24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (od tega le ograje, oporni zid in škarpa)

Parkirne površine in garaže za osebna vozila

Pomožni infrastrukturni objekti

Nezahtevni in enostavni objekti dopustni v 11. členu OPPN (pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov).

Funkcionalna enota F3

122 Poslovne in upravne stavbe

123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti (12301 Trgovske stavbe; 12302 Sejemske dvorane, razstavišča; 12304 Stavbe za storitvene dejavnosti)

12420 Garažne stavbe

125 Industrijske in skladiščne stavbe (12510 Industrijske stavbe; 12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (od tega le skladiščne stavbe; pokrite skladiščne površine; rezervoarji in cisterne za vodo))

21121 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste

22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (22121 Daljinski (transportni) vodovodi; 22130 Daljinsko (hrbtenično) komunikacijsko omrežje; 22140 Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi; 22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi; 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo; 22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak; 22223 Vodni stolpi in vodnjaki; 22231 Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija); 22232 Čistilne naprave; 22241 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi; 22242 Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja)

24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje (od tega le ograje, oporni zid in škarpa)

Parkirne površine in garaže za osebna vozila

Pomožni infrastrukturni objekti

Nezahtevni in enostavni objekti dopustni v 11. členu OPPN (pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov).

Funkcionalna enota F4

22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi (22121 Daljinski (transportni) vodovodi; 22130 Daljinsko (hrbtenično) komunikacijsko omrežje; 22140 Daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi; 22210 Lokalni (distribucijski) plinovodi; 22221 Lokalni vodovodi za pitno vodo in cevovodi za tehnološko vodo; 22222 Lokalni cevovodi za toplo vodo, paro in stisnjen zrak; 22223 Vodni stolpi in vodnjaki; 22231 Cevovodi za odpadno vodo (kanalizacija); 22232 Čistilne naprave; 22241 Lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi; 22242 Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja)

Pomožni infrastrukturni objekti

Nezahtevni in enostavni objekti dopustni v 11. členu OPPN (pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov).

2. Zazidalna zasnova

Funkcionalna enota F1

Predvidena je ureditev obstoječih objektov, tako da se lahko v njih izvedejo vzdrževalna dela, rekonstrukcije in dozidave. Dovoljena je tudi odstranitev dotrajanih objektov in gradnja novih oziroma nadomestnih objektov. Vsi obstoječi legalno zgrajeni objekti lahko še naprej opravljajo obstoječe dejavnosti. Predvidena je gradnja novega objekta kot nadaljevanje obstoječe dejavnosti, v katerem se bo izvajala poslovna dejavnost s skladiščem. V enem obstoječem objektu se bo spremenila obstoječa dejavnost v novo, in sicer v gostinsko dejavnost. Predvidena je tudi zunanja in komunalna ureditev zemljišča.

Funkcionalna enota F2

Predvidena je gradnja novega objekta kot nadaljevanje obstoječe dejavnosti in preureditev obstoječega objekta. Obstoječemu objektu se bo razširila obstoječa dejavnost. Predvidena je tudi izgradnja zunanje in komunalne ureditve zemljišča.

Funkcionalna enota F3

Predvidena je ureditev obstoječih objektov, tako da se lahko v njih izvedejo vzdrževalna dela, rekonstrukcije in dozidave. Dovoljena je tudi odstranitev dotrajanih objektov in gradnja novih oziroma nadomestnih objektov. Vsi obstoječi legalno zgrajeni objekti lahko še naprej opravljajo obstoječe dejavnosti. Predvidena je gradnja dveh novih objektov kot nadaljevanje obstoječe dejavnosti, v katerem se bo izvajala industrijska dejavnost s skladiščem. Predvidena je tudi izgradnja zunanje in komunalne ureditve zemljišča.

Funkcionalna enota F4

Predvidena je ureditev zelenih površin. Dovoljena je tudi ureditev komunalne infrastrukture.

3. Zasnova zunanje ureditve

Funkcionalna enota F1

Predvidena je ureditev dveh obstoječih cestnih priključkov z dovozno potjo. Predvidena je ureditev parkirnih mest za potrebe obstoječih objektov kot tudi za dopustne nove oziroma nadomestne objekte.

Funkcionalna enota F2

Predvidena je ureditev enega obstoječega cestnega priključka, ki vodi do dvorišča in parkirišča predvidenih objektov. Drugi obstoječ cestni priključek se ukine in se ga lahko uredi kasneje. Predvidena je ureditev parkirnih mest za potrebe obstoječih objektov kot tudi za dopustne nove oziroma nadomestne objekte.

Funkcionalna enota F3

Predvidena je ureditev novega dostopa, nove dostopne poti, ki vodi do dvorišča in parkirišča predvidenih objektov. Predvidena je ureditev parkirnih mest za potrebe obstoječih objektov kot tudi za dopustne nove oziroma nadomestne objekte.

Funkcionalna enota F4

Predvidena je ureditev zelenih površin. Dovoljena je tudi postavitev ograj.

Dopustne objekte je dovoljeno postavljati le znotraj gradbene meje. Regulacijska linija predstavlja linijo območja ureditve OPPN.

Posegi v prostor morajo upoštevati regulacijske elemente, ki imajo naslednji pomen:

– Gradbena meja (GM) je črta, ki je dopustni objekti ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost parcele, namenjene gradnji.

– Regulacijska linija (RL) je črta, ki ločuje obstoječe in predvidene odprte ali grajene javne površine od površin v zasebni lasti in sovpada z linijo prometnih ali zelenih površin ter z linijo grajenega javnega dobra.

Gradbeno mejo (GM) lahko presega komunalna in prometna ter energetska infrastruktura (pomožni komunalni objekti, dovozne poti, dvorišča, parkirišča, ograje, škarpe in podporni zidovi, objekti za oglaševanje).

Ograje in podporni zidovi so lahko postavljeni do meje zemljiških parcel, na katerih se gradijo, vendar tako, da se z gradnjo in vzdrževanjem ne posega na sosednja zemljišča. Za gradnjo objektov, ki so bližje kot 4,00 m od sosednje parcelne meje, je treba pridobiti soglasje lastnikov. Ograje se lahko postavijo tudi na mejo zemljiških parcel, vendar le, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo, o tem pisno sporazumejo.

Za postavitev ograj ob javnih cestah je treba pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.

V treh funkcionalnih enotah F1, F2, F3 so dovoljeni naslednji nezahtevni objekti:

– objekti za lastne potrebe površine od 20 m²do 50 m² (od tega le nadstrešek, senčnica, lopa),

– podporni zidovi višine do 1,50 m,

– samostojno parkirišče do vključno 200 m²,

– objekt za oglaševanje, ki je dopusten le s soglasjem Občine Kamnik (oglasne površine nad 12 m²do vključno 20 m²in višine do vključno 6 m).

V funkcionalni enoti F4 ni dovoljena postavitev nezahtevnih objektov.

V treh funkcionalnih enotah F1, F2, F3 so dovoljeni naslednji enostavni objekti:

– objekti za lastne potrebe površine do 20 m²(od tega le nadstrešek, senčnica, lopa),

– pomožni objekt v javni rabi (stavbe: površina do 40 m²; gradbeno inženirski objekti: višina do 3,5 m),

– ograje višine do vključno 1,60 m,

– podporni zidovi višine do 0,50 m,

– rezervoarji za vodo prostornine do vključno 100 m³,

– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvodnjavanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja)),

– kolesarska pot, pešpot, gozdna pot in podobne,

– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (od tega le vodni zbiralniki),

– objekt za oglaševanje, ki je dopusten le s soglasjem Občine Kamnik (oglasne površine do vključno 12 m²in višine do vključno 5 m),

– pomožni komunalni objekti (pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jaški, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, ekološki otok).

V funkcionalni enoti F4 so dovoljeni naslednji enostavni objekti:

– ograje višine do vključno 1,60 m,

– rezervoarji za vodo prostornine do vključno 100 m³,

– priključki na objekte gospodarske javne infrastrukture in daljinskega ogrevanja (priključek na cesto, priključek na objekte energetske infrastrukture (elektrovod, plinovod, toplovod), priključek na objekte za oskrbo s pitno vodo in priključek za odvodnjavanje odpadne vode, priključek na komunikacijska omrežja (kabelska, telefonska omrežja)),

– vodno zajetje in objekti za akumulacijo vode in namakanje (od tega le vodni zbiralniki),

– pomožni komunalni objekti (pomožni vodovodni in kanalizacijski objekt – revizijski in drugi jaški, hidrant, črpališče, grajeni oljni lovilnik in lovilnik maščob, ponikovalnica, prečrpovalna postaja ter merilna in regulacijska postaja, ekološki otok).

Funkcionalna enota F1

Izbor materialov, barv in princip oblikovanja objektov mora biti usklajen med posameznimi objekti. Strehe obstoječih objektov lahko ostanejo nespremenjene, lahko pa se jih rekonstruira. Strehe se dovolijo vseh vrst, vendar morajo biti znotraj kompleksa poenotene. Dovoljena je kritina v črni, sivi, temno sivi, opečni ali temno rjavi barvi. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru ravnih streh. Priporočljiva je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih elektrarn. Zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov). Izrazito podolgovate fasade objektov naj bodo vertikalno členjene oziroma je pred njimi treba zasaditi drevje. Postavitev napisov in tabel na objektih je lahko največ v višini kote slemena oziroma pri ravnih strehah v višini najvišje točke venca strehe.

Funkcionalna enota F2

Izbor materialov, barv in princip oblikovanja objektov mora biti usklajen med posameznimi objekti. Strehe obstoječih objektov lahko ostanejo nespremenjene, lahko pa se jih rekonstruira. Strehe se dovolijo vseh vrst, vendar morajo biti znotraj kompleksa poenotene. Dovoljena je kritina v črni, sivi, temno sivi, opečni ali temno rjavi barvi. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru ravnih streh. Priporočljiva je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih elektrarn. Zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov). Izrazito podolgovate fasade objektov naj bodo vertikalno členjene oziroma je pred njimi treba zasaditi drevje. Postavitev napisov in tabel na objektih je lahko največ v višini kote slemena oziroma pri ravnih strehah v višini najvišje točke venca strehe.

Funkcionalna enota F3

Izbor materialov, barv in princip oblikovanja objektov mora biti usklajen med posameznimi objekti.

Strehe obstoječih objektov lahko ostanejo nespremenjene, lahko pa se jih rekonstruira. Strehe se dovolijo vseh vrst, vendar morajo biti znotraj kompleksa poenotene. Dovoljena je kritina v črni, sivi, temno sivi, opečni ali temno rjavi barvi. Kritina ne sme biti trajno bleščeča. Dovoljeno je odstopanje od teh barv v primeru ravnih streh. Priporočljiva je namestitev sončnih kolektorjev in sončnih elektrarn. Zagotovi se sodobno oblikovanje fasad (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv kot poudarkov). Izrazito podolgovate fasade objektov naj bodo vertikalno členjene oziroma je pred njimi treba zasaditi drevje. Postavitev napisov in tabel na objektih je lahko največ v višini kote slemena oziroma pri ravnih strehah v višini najvišje točke venca strehe.

Funkcionalna enota F4

Ni predpisanih pogojev za oblikovanje objektov.

Vse zelene površine v območju OPPN je treba urediti in zatraviti. V območju OPPN je treba zasaditi najmanj 25 funkcionalnih dreves/ha. Na vzhodnem in južnem robu območja OPPN je treba zagotoviti vegetacijski pas, ki bo zmanjšal vizualno izpostavljenost grajenih struktur. Del dreves se zagotovi na parkiriščih, preostanek pa v funkcionalni enoti F4. Tujerodne invazivne vrste rastlin, ki so na območju OPPN že prisotne ali pa se bodo pojavile zaradi gradnje, je potrebno odstranjevati med izvedbo posega in še vsaj 3 leta po končanih gradbenih delih, dokler se ne vzpostavi sklenjena avtohtona vegetacija.

FZ – faktor zazidanosti v območju OPPN ne sme biti večji od 0,65.

FZP – faktor zelenih površin v območju OPPN ne sme biti manjši od 0,20.

Del zelenih površin se zagotovi na parkiriščih, preostanek pa v funkcionalni enoti F4.

FI – faktor izrabe zemljišča v območju OPPN ni določen.

1. Tlorisi in višinski gabariti

Funkcionalna enota F1

Predvidena je izgradnja novega objekta kot dozidave in sprememba namembnosti obstoječega objekta.

Obstoječ objekt s spremembo namembnosti – O4

Tlorisna velikost 12,85 m x 10,15 m, etažnost P, višina objekta + 5,00 m od tal (+/- 0,00 m).

Nov objekt – N1

Tlorisna velikost 60,40 m x 10,20 m, etažnost P + 1, višina objekta + 10,00 m od tal (+/- 0,00 m).

Funkcionalna enota F2

Predvidena je izgradnja novega objekta in nadzidava obstoječega objekta.

Nov objekt ne sme presegati višine objekta + 10,00 m od tal (+/- 0,00 m).

Obstoječ objekt z nadzidavo – O5

Tlorisna velikost (63,00 m x 12,60 m) + (12,90 m x 4,00 m), etažnost P + 1, višina objekta + 10,00 m od tal (+/- 0,00 m).

Nov objekt – N2

Tlorisna velikost 59,60 m x 13,00 m, etažnost P + 1, višina objekta + 10,00 m od tal (+/- 0,00 m).

Funkcionalna enota F3

Predvidena je izgradnja dveh novih objektov in dozidave obstoječega objekta.

Nova objekta ne smeta presegati višine objekta + 12,00 m od tal (+/- 0,00 m).

Nov objekt – N3

Tlorisna velikost 67,00 m x 52,00 m, etažnost P + 1, višina objekta + 12,00 m od tal (+/- 0,00 m).

Nov objekt – N4

Tlorisna velikost 57,60 m x 12,35 m, etažnost P + 1, višina objekta + 12,00 m od tal (+/- 0,00 m).

Dozidave obstoječega objekta – N5

Tlorisna velikost 49,40 m x 6,00 m, etažnost P + 1, višina objekta + 12,00 m od tal (+/- 0,00 m).

Tlorisna velikost 22,20 m x 10,70 m, etažnost P + 1, višina objekta + 12,00 m od tal (+/- 0,00 m).

Tlorisna velikost 11,30 m x 7,85 m, etažnost P + 1, višina objekta + 12,00 m od tal (+/- 0,00 m).

Tlorisna velikost 14,10 m x 8,00 m, etažnost P + 1, višina objekta + 12,00 m od tal (+/- 0,00 m).

Tlorisna velikost 11,40 m x 8,00 m, etažnost P + 1, višina objekta + 12,00 m od tal (+/- 0,00 m).

Funkcionalna enota F4

Ni predpisanih lokacijskih pogojev in usmeritev za projektiranje in gradnjo.

2. Višinske kote terena in pritličja.

Funkcionalna enota F1

Kota tal pritličja se mora prilagoditi obstoječemu terenu in višinskemu poteku cest.

Izhodiščna kota za nove objekte je + 0,00 m, toleranca +/- 0,50 m.

Funkcionalna enota F2

Kota tal pritličja se mora prilagoditi obstoječemu terenu in višinskemu poteku cest.

Izhodiščna kota za nove objekte je + 0,00 m, toleranca +/- 0,50 m.

Funkcionalna enota F3

Kota tal pritličja se mora prilagoditi obstoječemu terenu in višinskemu poteku cest.

Izhodiščna kota za nove objekte je + 0,00 m, toleranca +/- 0,50 m.

Funkcionalna enota F4

Ni predpisanih višinskih kot terena.

Na obstoječih objektih v funkcionalnih enotah F1, F2, F3 so dovoljena vzdrževalna dela, rekonstrukcije, spremembe namembnosti v okviru dovoljene klasifikacije v posamezni funkcionalni enoti.

Obstoječim objektom v funkcionalni enoti F2 je dovoljena dozidava in nadzidava, obstoječim objektom v funkcionalnih enotah F1, F3 pa je dovoljena dozidava.

V funkcionalni enoti F4 ni obstoječih objektov.

Obstoječe objekte v funkcionalnih enotah F1, F2, F3 je dovoljeno odstraniti.

Z OPPN predvidena gradnja se lahko izvede etapno v posamezni prostorski enoti ob pogoju, da lahko vsaka etapa funkcionira samostojno. Predhodno je treba izvesti pripadajočo komunalno in prometno infrastrukturo.

1. Splošno

V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za čim manjše obremenitve okolja. Na območju OPPN ne smejo biti umeščeni obrati, ki lahko povzročijo onesnaženje okolja večjega obsega v skladu z določili predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaženje okolja večjega obsega in/ali obrati, večjega ali manjšega tveganja za okolje v skladu s predpisom, ki ureja preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic.

2. Varstvo vode in podzemne vode

Območje OPPN se nahaja na vodovarstvenem območju na 3. varstvenem pasu oziroma širšem območju z blažjim režimom varovanja. Pri gradnji v varstvenih območjih vodnih virov je treba upoštevati določila veljavnih odlokov in predpisov o varovanju vodnih virov. V tem pasu je poleg zahtev in omejitev prepovedano:

– ponikati fekalne in tehnološke odpadne vode,

– locirati odlagališče vodi nevarnih in škodljivih snovi,

– graditi cevovode in objekte za tekočine, ki so nevarne za vodo,

– graditi črpališča podtalne vode, razen za javno oskrbo,

– graditi proizvodne, energetske, prometne in druge spremljajoče objekte, ki predstavljajo stalno nevarnost za onesnaženje podtalnice.

V tem pasu je obvezno:

– izpuščati v javno kanalizacijo in vodotok predhodno očiščeno tehnološko odpadno vodo,

– izpuščati padavinske vode z utrjenih talnih površin v javno kanalizacijo ali vodotok,

– voditi nadzor nad tesnjenjem cistern za tekočine in snovi, nevarne za vode,

– skladišče oziroma rezervoarji za naftne derivate in druge tekočine in nevarne snovi morajo biti vgrajeni v nepropustne, potresnovarne lovilne posode, ki lahko sprejmejo celotno količino morebitne razlite v skladiščene snovi.

Na območju OPPN se podtalnica nahaja v globini pod 18 m.

Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

Vse tehnološke odpadne vode morajo biti skladno z veljavnimi predpisi pred iztokom očiščene do ustrezne stopnje in odvajane preko kanalizacijskega sistema izven vodovarstvenega območja.

V projektni rešitvi mora biti projektno obdelano tudi hidrantno omrežje za zagotavljanje tehnološke in požarne vode. Vodni viri za požarno vodo in potrebne vodne količine za požarne namene morajo biti natančno opredeljeni. Projektna rešitev mora dosledno upoštevati omejitve in pogoje iz predhodno pridobljenega vodnega dovoljenja.

Na vseh napravah in objektih, kjer obstaja možnost razlivanja nevarnih snovi, je treba predvideti tehnične ukrepe za preprečitev razlivanja le-teh. Zgrajeni morajo biti v skladu s predpisi, ki urejajo skladiščenje nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodah. Vse parkirne in povozne površine morajo biti utrjene, omejene z dvignjenimi robniki in nagnjene proti vtoku v lovilec olj ustreznih dimenzij. Za nove odvzemne vode (za tehnološke, hladilne ali požarne namene) ali povečanje obstoječih je treba pridobiti pravico za rabo vode. Prostori in mesta, kjer se bodo pretakale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (npr. motorna goriva, olja in maziva, krpe) morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem, brez odtokov, nepropustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi oziroma tekočin. V enakem smislu zadrževalnega sistema je treba zagotoviti tudi zajem požarnih voda, kadar obstaja kakršna koli verjetnost onesnaženja požarnih voda (posledično tudi površinskih in podzemnih voda ter tal) z nevarnimi snovmi. V času gradnje je investitor dolžan zagotoviti stroge ukrepe in nadzor ter delo na gradbišču organizirati tako, da ne bo prišlo do onesnaževanja voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja ter uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi v skladu z določili veljavnih odlokov in predpisov o varovanju vodnih virov. V primeru nezgode je treba zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Uporabljati je treba kemična stranišča na gradbišču.

V času gradnje je prepovedano vrtati v tla z namenom izkoriščanja – črpanja podzemne vode za potrebe gradnje ali za druge potrebe. Kolikor bo treba pri izvedbi del prestaviti del kanalizacijskega in vodovodnega sistema, se je potrebno pri pripravi projektov za ta del posega, posvetovati s strokovnjaki upravljavca vodovoda. Vsa interna kanalizacija na območju OPPN mora biti izvedena vodotesno, kar je potrebno dokazati s preizkusom. Prepovedano je odvajati neočiščeno odpadno vodo (tudi odpadno požarno vodo) neposredno v površinske vode ali neposredno ali posredno v podzemne vode. Začasne deponije presežkov zemeljskega materiala je v času gradnje treba urediti tako, da se ne pojavlja erozija in da ni oviran odtok zalednih voda. Po koncu gradnje je treba odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je treba ustrezno sanirati. Uporaba gradbenega materiala iz katerega se lahko izločajo snovi škodljive za vodo ni dovoljena. V primeru fazne gradnje morajo biti posamezne faze funkcionalno zaključene celote, faznost pa načrtovana tako, da ne bo povzročen škodljiv vpliv na vodni vir ali stanje voda. Projektna dokumentacija mora biti izdelana v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. V skladu z zakonom, ki ureja področje voda, oziroma drugimi predpisi, ki urejajo to področje, se lahko poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vode in vodni režim, izvede samo na podlagi vodnega soglasja. Območje OPPN se ne nahaja v poplavnem območju.

3. Varstvo tal

V primeru začasnega deponiranja izkopnega materiala na skupno deponijo na območju OPPN je treba:

– zemljo/prst deponirati ločeno,

– zavarovati lokacijo,

– izvesti posebne preventivne tehnične ukrepe za preprečitev prašenja in odnašanja s tem, da se zemljina pokrije in tako v času skladiščenja zaščiti pred zunanjimi vplivi.

Lokacije začasnih in trajnih deponij izkopanega materiala morajo biti znane vnaprej, deponiranje pa se mora izvajati skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih, predpisi, ki urejajo obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov oziroma skladno z drugimi predpisi, ki urejajo to področje.

Med gradnjo morajo biti prizadete čim manjše površine tal; gradnja naj poteka na območjih, ki so opredeljena pred začetkom del, pri gradnji pa se lahko uporabljajo le materiali, ki ne vsebujejo nevarnih spojin.

Izkopan rodovitni del tal se mora uporabiti za ureditev zelenih površin v območju OPPN.

Za začasne prometne in gradbene površine je potrebno uporabiti infrastrukturne površine, ki že obstajajo ali so na njih tla manj kvalitetna, predvsem znotraj območja OPPN.

Odvečni odkopni gradbeni material se ne sme odlagati na sosednja območja, razen če ima investitor dogovor z lastnikom teh zemljišč. Tovornih vozil med gradnjo ne smejo voziti ali obračati na sosednjih površinah, razen če obstaja dogovor z lastniki teh zemljišč. V času gradnje mora biti gradbišče omejeno na zemljišče, na katerem ima investitor pravico razpolaganja.

Po končanih zemeljskih delih je treba takoj začeti s sanacijskimi in zasaditvenimi deli na vseh razgaljenih površinah. Posege v tla je treba izvesti tako, da se prizadenejo čim manjše površine tal.

4. Varstvo zraka

Med gradnjo je treba preprečevati nekontrolirano prašenje.

5. Varstvo pred hrupom

V območju urejanja ni predvidenih dejavnosti, ki bi povzročale večje obremenitve s hrupom, kot je dovoljeno. Dopustne so dejavnosti v skladu s predpisi, ki določajo mejne in kritične vrednosti kazalcev v okolju. Pri načrtovanju objektov je treba upoštevati predpise, ki urejajo mejne vrednosti kazalcev hrupa v okolju ter druge veljavne predpise s tega področja. Območje OPPN se nahaja v IV. območju varstva pred hrupom. Upošteva naj se predpise o emisijskih normah pri gradbeni mehanizaciji in prevoznih sredstvih. Vsa hrupna dela naj se izvaja v dnevnem času v skladu s predpisi o varstvu pred hrupom. Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in naprav morajo projektanti, izvajalci in investitorji upoštevati določbe o maksimalno dovoljenih ravneh hrupa.

6. Varstvo naravne dediščine

Območje OPPN leži izven posebnega varstvenega območja (območje Natura 2000), izven območja daljinskega vpliva na posebno varstveno območje in izven zavarovanega območja.

7. Varstvo gozdov

Na območju OPPN in v njegovi bližini ni gozdnih rezervatov, varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom.

8. Ohranjanje kulturne dediščine

Območje OPPN ne posega na registrirane enote kulturne dediščine.

Na območju OPPN ni registriranih enot kulturne dediščine, zato konkretnih usmeritev, ki bi izhajale iz varstvenih režimov kulturne dediščine, ni. Kolikor predhodne arheološke raziskave niso opravljene pred začetkom izvedbe zemeljskih del, je zaradi varstva arheološki ostalin potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki lastnika zemljišča oziroma investitorja oziroma odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto ZVKDS, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline. Investitor mora 14 dni pred pričetkom gradbenih oziroma zemeljskih del z nameravanim posegom pisno seznaniti ZVKDS, OE KRANJ.

Za zaščito pred požarom se zagotovi:

– pogoje za varen umik ljudi in premoženja,

– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje,

– ustrezne odmike med parcelami in objekti ter potrebne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte,

– dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila.

Požarna varnost okoliških objektov se zaradi izvedbe OPPN ne bo spreminjala. V času gradnje in po njej bo zagotovljen dostop in delovne površine za intervencijska vozila in gasilce.

Prostori in mesta, kjer se bodo pretakale, skladiščile, uporabljale nevarne snovi, njihova embalaža in ostanki, vključno z začasnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (npr. motorna goriva, olja in maziva, krpe) morajo biti urejeni kot zadrževalni sistem, brez odtokov, nepropustna za vodo, odporna na vse snovi, ki se v njej nahajajo, dovolj velika, da zajamejo vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi oziroma tekočin. V enakem smislu zadrževalnega sistema je treba zagotoviti tudi zajem požarnih voda, kadar obstaja kakršna koli verjetnost onesnaženja požarnih voda (posledično tudi površinskih in podzemnih voda ter tal) z nevarnimi snovmi.

V fazi izdelave projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba opredeliti in upoštevati vse naravne omejitve (poplavnost, erozivnost ter plazovitost terena) in cono potresne ogroženosti, ki je na karti potresne nevarnosti definirana s projektivnim pospeškom tal 0,175 g (Atlas okolja MOP ARSO) ter temu primerno predvideti tehnične rešitve oziroma način gradnje ali navesti ustrezne hidrološke in geološke raziskave glede poplavnosti, erozivnosti in plazovitosti, ki bodo podale ustrezne ukrepe.

1. Priključitev na javno cestno omrežje

Uvoz in izvoz na območje OPPN bo omogočen iz obstoječe državne ceste R2- regionalne ceste II. reda 1081 (Moste–Duplica), ki poteka po nepremičninah s parc. št. 727 v k.o. 1909 Šmarca in 1178, 1177/2, obe v k.o. 1908 Podgorje. Prometna ureditev v OPPN je prikazana variantno in se lahko spreminja. Načrt prometne ureditve bo prikazan in izveden v projektu PZI podjetja APPIA d.o.o. za ureditev priključka na državno cesto R2- regionalne ceste II. reda 1081 (Moste–Duplica). Na podlagi PZI bo urejena prometna ureditev v območju OPPN KA-104. Glavna dovozna cesta pa mora biti širine 7 metrov. Urejen mora biti tudi pločnik širine 1,5 m.

Funkcionalna enota F1

Uvoz in izvoz iz funkcionalne enote F1 bo urejen preko dveh obstoječih uvozov iz zasebne obstoječe ceste, ki se navezuje na državno cesto R2 – regionalne ceste II. reda 1081 (Moste–Duplica).

Funkcionalna enota F2

Uvoz in izvoz iz funkcionalne enote F2 bo urejen preko enega obstoječega uvoza iz obstoječe državne ceste R2 – regionalne ceste II. reda 1081 (Moste–Duplica). Drugi obstoječ uvoz iz obstoječe državne ceste R2 – regionalne ceste II. reda 1081 (Moste–Duplica) se ukine in se ga lahko uredi kasneje. Prav tako se ukine obstoječ uvoz iz obstoječe kolovozne pot, ki poteka ob funkcionalni enoti F2 desno izven OPPN.

Funkcionalne enote F3

Uvoz in izvoz iz funkcionalne enote F3 bo urejen preko obstoječega uvoza iz zasebne obstoječe ceste, ki se navezuje na državno cesto R2 – regionalne ceste II. reda 1081 (Moste–Duplica).

Funkcionalne enote F4

Ni predvidenega uvoza in izvoza.

2. Mirujoči promet

Mirujoči promet se zagotovi z ustreznim številom parkirnih mest. V skladu z določili OPN Občine Kamnik je treba projektirati in urediti parkirna mesta ter prostor za manipulacijo vozil.

Funkcionalna enota F1

V Funkcionalni enoti F1 se število potrebnih parkirnih mest določi v projektu za gradbeno dovoljenje.

Po določilih OPN Občine Kamnik je treba urediti:

121 Gostinske stavbe

– 12112 Gostilne, restavracije, točilnice 1 PM/4 sedeže + 1 PM/tekoči meter točilnega pulta ne manj kot 5 PM

122 Poslovne in upravne stavbe

– 12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi) 1 PM/30 m² BTP

123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti

– 12301 Trgovske stavbe (trgovski lokal pod 100 m²) 1 PM/30 m² BTP ne manj kot 2 PM

– 12301 Trgovske stavbe (trgovina med 100 in 500 m²) 1 PM/50 m² BTP ne manj kot 4 PM

– 12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) 1 PM/80 m² BTP ne manj kot 2 PM

125 Industrijske in skladiščne stavbe

– 12510 Industrijske stavbe (do 200 m²) 1 PM/30 m²BEP ne manj kot 2 PM

– 12510 Industrijske stavbe (več kot 200 m²) 1 PM/50 m²BEP

– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami) 1 PM/150 m²BEP

– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank) ne manj kot 3 PM

– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in prodajni prostori) 1 PM/80 m²BEP

– 12510 Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) 6 PM/popravljalno mesto

Funkcionalna enota F2

122 Poslovne in upravne stavbe

– 12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi) 1 PM/30 m² BTP

123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti

– 12301 Trgovske stavbe (trgovski lokal pod 100 m²) 1 PM/30 m² BTP ne manj kot 2 PM

– 12301 Trgovske stavbe (trgovina med 100 in 500 m²) 1 PM/50 m² BTP ne manj kot 4 PM

– 12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) 1 PM/80 m² BTP ne manj kot 2 PM

Funkcionalne enote F3

122 Poslovne in upravne stavbe

– 12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi) 1 PM/30 m² BTP

123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti

– 12301 Trgovske stavbe (trgovski lokal pod 100 m²) 1 PM/30 m² BTP ne manj kot 2 PM

– 12301 Trgovske stavbe (trgovina med 100 in 500 m²) 1 PM/50 m² BTP ne manj kot 4 PM

– 12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) 1 PM/80 m² BTP ne manj kot 2 PM

125 Industrijske in skladiščne stavbe

– 12510 Industrijske stavbe (do 200 m²) 1 PM/30 m²BEP ne manj kot 2 PM

– 12510 Industrijske stavbe (več kot 200 m²) 1 PM/50 m²BEP

– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča s strankami) 1 PM/150 m²BEP

– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (skladišča brez strank) ne manj kot 3 PM

– 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (razstavni in prodajni prostori) 1 PM/80 m² BEP

– 12510 Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) 6 PM/popravljalno mesto

Funkcionalne enote F4

Ne bo urejenih parkirnih površin.

3. Idejna višinska regulacija

Funkcionalna enota F1

Zunanja ureditev je prilagojena obstoječemu terenu in višinskim potekom obodnih cest.

Izhodiščna kota za nove objekte je + 0,00 m (+ 353,60), toleranca +/- 0,50 m.

Funkcionalna enota F2

Zunanja ureditev bo prilagojena obstoječemu terenu in višinskim kotam ob uvozu.

Izhodiščna kota za nove objekte je + 0,00 m (+ 354,99), toleranca +/- 0,50 m.

Funkcionalna enota F3

Zunanja ureditev bo prilagojena obstoječemu terenu in višinskim kotam ob uvozu.

Izhodiščna kota za nove objekte je + 0,00 m (+ 352,31), toleranca +/- 0,50 m.

Funkcionalna enota F4

Zunanja ureditev bo prilagojena obstoječemu terenu.

1. Splošni pogoji

Splošni pogoji za potek in gradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v ureditvenem območju so:

– novi objekti morajo biti priključeni na obstoječe in predvideno komunalno, energetsko in telekomunikacijsko infrastrukturno omrežje, in sicer kanalizacijsko, vodovodno, plinovodno, elektroenergetsko in telekomunikacijsko omrežje. Priključitev se izvede po pogojih posameznih upravljavcev komunalnih vodov,

– komunalni, energetski in telekomunikacijski vodi morajo praviloma potekati v javnih površinah in površinah v javni rabi,

– v primeru, ko potek v javnih površinah ni možen, mora lastnik prizadetega zemljišča omogočiti izvedbo in vzdrževanje javnih komunalnih vodov na njegovem zemljišču, upravljavec posameznega komunalnega voda pa mora za to od lastnika pridobiti služnost,

– trase komunalnih in energetskih objektov, vodov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov do ostalih naravnih ali grajenih struktur,

– dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora,

– glede na veliko gostoto komunalnih vodov je na krajših odsekih možen potek komunalnih vodov v isti trasi samo z vertikalnim odmikom po pogojih posameznih upravljavcev,

– obstoječe komunalne vode, ki se nahajajo v območju, je dopustno zaščititi, prestavljati, obnavljati, dograjevati in jim povečevati zmogljivosti v skladu s prostorskimi in okoljskimi možnostmi ter ob upoštevanju veljavnih predpisov,

– v primeru, da bo izvajalec del pri izvajanju del opazil neznano komunalno, energetsko ali telekomunikacijsko infrastrukturo, mora takoj ustaviti dela ter o tem obvestiti upravljavce posameznih infrastrukturnih vodov,

– dopustna je uporaba vseh obnovljivih virov energije v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.

– možna je namestitev sončnih sprejemnikov na strešinah in južnih fasadah objektov za pridobivanje obnovljivih virov energije.

2. Vodovod

Objekti v območju OPPN bodo priključeni na vodovodno omrežje v območju OPPN, z navezavo na obstoječe javno vodovodno omrežje izven območja OPPN.

Za ureditev samostojnih merilnih mest za posamezne investitorje v območju OPPN je treba zgraditi nov skupni sekundarni vod vodovoda, na katerega se bodo priključili vsi obstoječi in novi objekti v OPPN. Sekundarni vod mora biti zankaste (krožne) izvedbe.

Za vsako funkcionalno enoto F1, F2, F3 bo predvidena vsa potrebna komunalna infrastruktura, ki bo napajala obstoječe in nove objekte.

V funkcionalni enoti F4 ni predviden potek novega vodovodnega omrežja, je pa le-ta dopusten.

3. Kanalizacija

Objekti v območju OPPN bodo priključeni na javno kanalizacijsko omrežje v območju OPPN, z navezavo na obstoječe javno kanalizacijsko omrežje izven OPPN.

Za ureditev samostojnih merilnih mest za posamezne investitorje v območju OPPN je treba zgraditi nov kanalizacijski vod, na katerega se bodo priključili vsi obstoječi in novi objekti v OPPN.

Vsa komunalna in tehnološka voda se mora odvajati v javno kanalizacijsko omrežje S DN 1200 (A kanal). Obstoječe javno kanalizacijsko omrežje poteka približno 200 m južno izven OPPN.

Padavinske vode s streh se morajo odvajati v ponikanje. Prav tako je potrebno preko lovilcev odvajati meteorno vodo iz utrjenih površin v ponikanje. Če ponikanje ni možno, kar je treba računsko dokazati, je možno padavinske vode speljati v vodotok (direktno ali indirektno preko sistema meteorne kanalizacije širšega območja), število izpustov naj bo čim manjše. Pri tem je treba ovrednotiti vpliv padavinskih voda na pretočno sposobnost vodotoka ter podati rešitve za eliminacijo negativnih vplivov še posebno na povečanje poplavne ogroženosti (predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike). Ponikanje meteorne vode mora biti izvedeno večtočkovno in kjer bo tehnično izvedljivo preko biološko aktivnih tal. Kanalizacija mora biti zgrajena vodotesno iz atestiranih materialov. Pred zasipom novozgrajenih kanalov mora biti izvršen preizkus vodotesnosti. Kanalizacija mora biti zgrajena v skladu z geotehničinimi pogoji. Dimenzije kanalov se določi na podlagi podatkov o obremenitvah v posameznem objektu. Za vsako funkcionalno enoto F1, F2, F3 bo predvidena vsa potrebna komunalna infrastruktura, ki bo napajala obstoječe in nove objekte.

V funkcionalni enoti F4 ni predviden potek nove kanalizacije, je pa le-ta dopusten.

4. Elektroenergetsko omrežje

Objekti v območju OPPN bodo priključeni na elektroenergetsko omrežje v območju OPPN, z navezavo na obstoječe elektroenergetsko omrežje. Za ureditev samostojnih merilnih mest za posamezne investitorje v območju OPPN je treba zgraditi novo transformatorsko postajo 20/0,4 kV (TP). TP je treba priključiti na 20 kV distribucijski vod izveden iz razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 KV KAMNIK, SN izvod J01 KB 20KV OIC PODGORJE.

Kratkostična moč na zbiralkah 20 kV znaša 250 MVA, velikost toka enopolnega zemeljskega kratkega stika pa je 150 A. V primeru, da nastane okvara na 20 kV distribucijskem omrežju, deluje naprava za avtomatski ponovni vklop s časovno zakasnitvijo 0,3 s (prva stopnja) in 30 s (druga stopnja). TP bo treba vključiti v 20 kV kabelsko povezavo KB 20 KV OIC PODGORJE (J01), vključitev se izvede v obstoječi 20 kV na zemljišču 456/52 k.o. Šmarca.

TP mora biti načrtovana z dvema vodnima celicama in ustreznim številom transformatorskih celic. Srednjenapetostni prostor mora biti ločen od nizkonapetostnega prostora. Za vsako funkcionalno enoto F1, F2, F3 bo predvidena vsa potrebna komunalna infrastruktura, ki bo napajala obstoječe in nove objekte.

V funkcionalni enoti F4 ni predviden potek novega elektroenergetskega omrežja, je pa le-ta dopusten.

5. Telekomunikacijsko omrežje in kabelsko omrežje

Objekti v območju OPPN bodo priključeni na telekomunikacijsko omrežje v območju OPPN, z navezavo na obstoječe telekomunikacijsko omrežje izven OPPN. Za vsako funkcionalno enoto F1, F2, F3 bo predvidena vsa potrebna komunalna infrastruktura, ki bo napajala obstoječe in nove objekte.

V funkcionalni enoti F4 ni predviden potek novega telekomunikacijskega omrežja, je pa le-ta dopusten. Na območju OPPN so obstoječi vodi KKS, na katere je možno priključiti obstoječe in nove objekte.

6. Ogrevanje

Znotraj območja OPPN v vseh funkcionalnih enotah F1, F2, F3 je predviden individualni način ogrevanja. Lahko je ogrevanje na plin ali toplotno črpalko ali lesno biomaso ali kombinacija med naštetimi.

V funkcionalni enoti F4 ni predviden potek ogrevanja, je pa le-ta dopusten.

7. Ravnanje z odpadki

Načrtujejo se območja za začasno zbiranje odpadkov na način, da ima vsak povzročitelj svoje lastno območje za začasno zbiranje odpadkov. Skupna zbirališča odpadkov za odpadke iz dejavnosti, ki bi služila več povzročiteljem odpadkov, se ne načrtujejo. Ravnanje s komunalnimi odpadki mora biti v skladu z odlokom, ki ureja obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov z območja Občine Kamnik. Zbirno mesto za odpadke mora biti ustrezno urejen prostor v objektu ali v bližini objekta na stavbni parceli. Odpadki se morajo odlagati v tipizirane posode za odpadke in le-te ne smejo biti na javnih površinah. Odjemno mesto mora biti ustrezno urejen prostor, od koder bo izvajalec lahko redno odvažal odpadke. Odjemno mesto se mora nahajati ob robu pločnika, magistralne, regionalne, lokalne in krajevne ceste oziroma ob vozni poti smetarskega vozila. Izvajalcu mora biti omogočen dostop do odjemnega mesta. Povsod, kjer je primerno, naj bosta zbirno in odjemno mesto na istem prostoru razen v primerih, kjer to onemogočajo tehnični in drugi razlogi in kolikor to ni javna površina. Odjemna mesta določijo izvajalci v soglasju s povzročitelji. Zbirna mesta za odpadke morajo ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim in požarno-varstvenim pogojem in ne smejo ovirati ali ogrožati prometa na javnih površinah. Na izdelan DGD je treba pridobiti soglasje upravljavca.

8. Javna razsvetljava

Ob glavni cesti širine 7 metrov s pločnikom širine 1,5 metra mora biti urejena javna razsvetljava. Ob cestah znotraj OPPN v funkcionalnih enotah F1, F2, F3 bodo investitorji lahko tudi uredili javno razsvetljavo. V funkcionalni enoti F4 ni predviden potek javne razsvetljave, je pa le-ta dopusten. Priporočljiva je uporaba bolj toplih LED svetilk (2700 K), ki oddajajo bolj naravno barvo oziroma uporabo svetil, ki ne oddaja visokega deleža modrega in ultravijoličnega dela spektra.

Investitor in izvajalci morajo med gradnjo zagotoviti prometno varnost ter kakovost bivalnega okolja, zato morajo:

– organizirati promet tako, da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala in da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju,

– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo prek vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter infrastrukturne vode takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani,

– paziti, da niso prekoračene kritične ravni hrupa, predpisane za IV. stopnjo varovanja pred hrupom,

– sanirati zaradi gradnje poškodovane objekte ter pripadajoče ureditve in naprave, kar je pogoj za pridobitev uporabnega dovoljenja,

– zagotoviti ustrezen strokovni nadzor, vključno z rednim nadzorom stanja objektov v vplivnem območju,

– zagotoviti naročilo za prevzem gradbenih odpadkov, preden se začnejo izvajati gradbena dela,

– material od izkopa gradbene jame je potrebno deponirati na trajno deponijo ali uporabiti za nasutje.

1. Ukrepi v času gradbenih del

Posegi v tla, odstranjevanje krovnih plasti in peščeno prodnega zasipa, naj se izvaja tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal.

V primeru, da bodo v času izkopov za objekte naleteli na nasutja odpadkov, je potrebno slednje odstraniti v celoti, vključno z morebitno onesnaženo podlago. Za dokončno urejanje terena oziroma dokončno izvedbo reliefa se mora uporabiti zemljino, ki je na lokaciji že prisotna oziroma po potrebi zemljino z drugih lokacij kot neonesnažen, glede sestavin tlom in podtalju enak ali podoben mineralni ali mineralno organski material, ki v svojih značilnostih ustreza naravnim tlom ali podtalju in lahko prevzema vse pomembne naloge tal ali podtalja. Za gradnjo in vgradnjo se lahko uporabljajo le materiali, ki ne ogrožajo podtalja in podzemne vode. Izvajalci, nadzorno osebje, delavci in vsi, ki prihajajo in se zadržujejo na gradbišču, morajo biti seznanjeni z ukrepi varstva podzemne vode. Ker bo poseg v vodoprepustnem, prodno-peščenem vrhnjem sloju, je potrebno ob večjem deževju izvajanje del z gradbenimi stroji v območju prekiniti, da se v primeru nesreče (npr. v primeru razlitja naftnih derivatov) prepreči hitro in nekontrolirano pronicanje v nižje z vodo zasičene zemeljske plasti.

Vsi transportni in gradbeni stroji, uporabljeni pri gradnji, morajo biti tehnično brezhibni in ustrezno vzdrževani. Vzdrževalna dela (kot npr. menjava olja) na gradbenih strojih morajo potekati izven gradbišča, v ustrezno opremljenih delavnicah, le izjemoma na območju gradbišča na za to vnaprej predvideni in za naftne derivate neprepustno utrjeni površini oziroma zavarovani tako, da je preprečen izliv naftnih derivatov v tla in posredno v podtalnico. Točenje goriva v gradbene stroje na območju gradbišča je potrebno izvajati z ustrezno cisterno za razvoz goriva in na vnaprej določenih in ustrezno pripravljenih mestih. Točenje goriva in olja iz sodov ni dopustno. Investitor, ki naroči graditev objekta, mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del na gradbišču hranijo ali začasno skladiščijo odpadke, ki nastajajo pri gradbenih delih, ločeno po vrstah gradbenih odpadkov iz klasifikacijskega seznama odpadkov. Investitor mora zagotoviti, da izvajalci gradbenih del odpadke hranijo ali začasno skladiščijo na gradbišču tako, da ne onesnažujejo okolja in je zbiralcu gradbenih odpadkov omogočen dostop za njihov prevzem ali prevozniku gradbenih odpadkov za njihovo odpremo. Če hramba ali začasno skladiščenje gradbenih odpadkov ni možna na gradbišču, mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke odlagajo neposredno po nastanku v zabojnike. Med drugim je nevarne odpadke potrebno zbirati ločeno (prepovedano je mešanje nevarnih odpadkov z ostalimi odpadki). Določeno mora biti ustrezno opremljeno mesto na območju gradbišča (izven gradbene jame) za začasno skladiščenje nevarnih odpadkov, skladiščne posode za nevarne odpadke pa morajo biti iz ustreznih materialov (odpornih na skladiščene snovi), zaprte in ustrezno označene (oznaka odpadka, oznaka nevarnosti), s čimer bo preprečeno iztekanje ali izpiranje nevarnih snovi v tla in podtalnico. Zagotovljen mora biti reden odvoz z območja gradbišča, pri čemer mora investitor zagotoviti, da izvajalci gradbenih del gradbene odpadke oddajo zbiralcu gradbenih odpadkov in nevarne odpadke oddajo pooblaščeni organizaciji za zbiranje nevarnih odpadkov, kar mora biti tudi ustrezno evidentirano. Prepovedano je izlivanje nevarnih in drugih tekočih odpadkov v tla (ali v kanalizacijski sistem, ko bo ta zgrajen). Skladiščenje nevarnih snovi in kemikalij, ki se uporabljajo pri gradnji in ki so kot nevarne opredeljene skladno z določili zakona, ki ureja področje kemikalij, mora ustrezati veljavnim normativom, da se preprečijo škodljivi vplivi na podtalnico in okolje.

Izvajalec gradbenih del mora med drugim zagotoviti, da so na območju gradbišča (izven gradbene jame) skladiščene najmanjše možne količine nevarnih snovi oziroma kemikalij, ki se pri gradnji uporabljajo, čim krajši čas. Zagotovljeno mora biti ustrezno opremljeno mesto za skladiščenje teh snovi, z lovilno skledo ustrezne prostornine, ki bi v primeru razlitja, razsipa ali druge nezgode omogočila zajem teh snovi in preprečila iztok v tla, poleg tega pa mora ta skladiščni prostor biti zaščiten pred atmosferskimi vplivi, preprečen pa mora biti tudi dostop nepooblaščenim osebam. Za skladiščenje nevarnih snovi oziroma kemikalij naj se uporablja originalna embalaža, posode za skladiščenje pa morajo biti zaprte in ustrezno označene (oznaka nevarnosti). V kolikor bo potrebno pri izvedbi del prestaviti del kanalizacijskega in vodovodnega sistema se je potrebno, pri pripravi projektov za ta del posega, posvetovati s strokovnjaki upravljavca vodovodnega in kanalizacijskega sistema.

2. Interventni ukrepi v času del

Za primer dogodkov, kot je npr. razlitje oziroma onesnaženje površine tal z naftnimi derivati (z gorivom ali oljem iz gradbenih strojev ali transportnih vozil) ali z neznanimi tekočinami, mora biti pripravljen poslovnik (pravilnik, načrt ravnanja) za takojšnje ukrepanje. V poslovniku morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije 24 ur na dan (v intervencijsko enoto mora biti vključen tudi hidrogeolog). V primeru razlitja naftnih derivatov je potrebno onesnaženje takoj omejiti, kontaminirano zemljino odstraniti in jo neškodljivo deponirati, obenem pa je potrebno takoj oziroma čim prej izdelati analizo onesnaženega materiala in oceno odpadka s strani pooblaščene inštitucije. Na osnovi analize materiala je potrebno kontaminirano zemljino predati v nadaljnjo oskrbo za to dejavnost registriranemu zbiralcu, ki je evidentiran pri Ministrstvu za okolje in prostor kot zbiralec teh odpadkov. Vse tovrstne dogodke je potrebno vpisati v gradbeni dnevnik. Izvajalec gradbenih del mora zagotoviti ustrezna absorbcijska sredstva za omejitev in zajem naftnih derivatov (ali drugih kemikalij), ki morajo biti uskladiščena na območju gradbišča; ta sredstva naj bodo takoj dostopna. Vodja gradbišča oziroma druga pooblaščena oseba mora o tovrstnih dogodkih takoj obvestiti pristojne službe (najbližjo policijo, center za obveščanje, gasilce, upravljavec vodovoda, inšpekcijske službe). Pristojne službe po potrebi odredijo ogled mesta razlitja, na osnovi tega pa se po potrebi sprejme dodatne ukrepe za sanacijo onesnaženja (odvzem vzorcev vode iz piezometrov, dodaten izkop onesnaženega materiala ipd.). Vodja gradbišča vpiše podatke o onesnaženju v gradbeni dnevnik in o dogodku obvesti pristojne službe. V najkrajšem času se prične z odkopom onesnaženega materiala, ki se ga preda v nadaljnjo oskrbo za to dejavnost registriranemu zbiralcu. Nadzorna služba in hidrogeolog pregledata mesto onesnaženja ter po potrebi določita dodaten izkop materiala, hidrogeolog pa določi tudi vse morebitne dodatne ukrepe za zavarovanje ogroženih vodnih virov (meritve in vzorčevanje podtalnice).

3. Omilitveni in zaščitni ukrepi v času obratovanja

Poleg že v projektni dokumentaciji predvidenih ukrepov so potrebni še naslednji omilitveni in zaščitni ukrepi v času obratovanja:

Vsi objekti

– Tlake vseh prvih etaž ter etaž v katerih se bodo pojavljale kakršne koli količine kemikalij se mora redno pregledovati (voden dnevnik pregledov); morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane.

– Talnih odtokov in povezave z interno kanalizacijo iz prostorov ali notranjih površin, kjer bodo prisotne kakršne koli količine kemikalij ne sme biti – prostori morajo biti urejeni tako, da ni mogoč iztok eventualno razlitih kemikalij v kanalizacijski sistem ali neposredno v okolje.

– Kemikalije kot so: maziva, tehnične tekočine za vzdrževanje sistemov v objektu, čistila, morajo biti nameščena v posebnih priročnih namenskih omarah, ki onemogočajo razlitja po prostorih.

– V sklopu prostorov je možna le uporaba (smiselno tudi skladiščenje) sprotnih količin pri delu potrebnih kemikalij.

– Potreben bo celovit nadzor nad količinami in vrstami kemijskih snovi in pripravkov, ki jih bodo uporabljali, voden mora biti dnevnik porabe kemikalij.

– Vse kemikalije (nevarne in tiste, ki niso deklarirane kot nevarne) naj bodo le v originalni embalaži, ki je ustrezno označena, v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje kemikalij (ime nevarne kemikalije, oznaka nevarnosti ...).

– Manipulacija kemikalij mora biti urejena tako, da je preprečen vnos v tla, vode ali kanalizacijski sistem.

– Na mestih uporabe kemikalij, je potrebno namestiti posode z absorbcijskim sredstvom za zajem olj ter ločeno posodo z namenskim absorbcijskim sredstvom.

Industrijske stavbe

Glede na določila predpisov, ki urejajo kriterije za določitev vodovarstvenega območja, je gradnja industrijskih stavb na obravnavanem območju načeloma možna. Glede na to, da posameznih dejavnosti, ki se bodo vršile v predvidenih industrijskih stavbah v danem trenutku še ni mogoče opredeliti (gradnja za trg), pa bo potrebno v skladu z določili citiranega Pravilnika o kriterijih za določitev vodovarstvenega območja, za gradnjo teh objektov izdelati analizo tveganja in tudi na podlagi slednje pridobiti vodno soglasje. Gradnja bo dovoljena le, če bodo v projektnih rešitvah iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja načrtovani zaščitni ukrepi, za katere iz rezultatov analize tveganja za onesnaženje sledi, da je tveganje za onesnaženje zaradi te gradnje sprejemljivo, k projektnim rešitvam za gradnjo objekta in za izvedbo zaščitnih ukrepov pa je izdano vodno soglasje. Glede na določila predpisov, ki urejajo kriterije za določitev vodovarstvenega območja, izdelavo analize tveganja za onesnaženje vodnega telesa zagotovi investitor posega v okolje na vodovarstvenem območju. V kolikor bodo kemikalije del morebitnih delovnih procesov v industrijskih stavbah, bodo morale biti pakirane v originalni embalaži proizvajalca in shranjevane in uporabljane v minimalnih količinah. Z načrtovanjem in izvedbo objektov bo moral biti onemogočen prehod kemikalij v podtalje in podzemne vode.

Rezervoarji, silosi in skladišča nenevarnih snovi

V vodovarstvenih območjih je, po določilih predpisov, ki urejajo kriterije za določitev vodovarstvenega območja, dovoljena le gradnja rezervoarjev, silosov in skladišč nenevarnih snovi. Nekatere kemikalije ne glede na to, da niso opredeljene kot nevarne, kljub temu lahko predstavljajo veliko nevarnost za onesnaženje podzemne vode in vire pitne vode. Kakršno koli skladiščenje takih kemikalij na vodovarstvenih območjih ni dopustno.

Vsi objekti in okolica objektov morajo biti zasnovani tako, da je v primeru požara onemogočeno iztekanje požarne vode v podtalje.

Diesel agregati

Vsak prostor za dieselski agregat mora biti izveden v obliki lovilne sklede. Tla prostora z agregatom in lovilni bazen morata biti olje in vodotesna. Talnih odtokov in neposredne povezave s kanalizacijo ne sme biti. Stene in dno vsakega prostora z diesel agregatom se mora redno pregledovati (voden dnevnik pregledov); morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane.

Dvigala

– Stene in dno jaškov dvigal morajo biti vodotesne in izvedene iz materialov, ki so odporni na hidravlične tekočine.

– Tesnost jaškov dvigal mora biti dokazana.

– Stene in dno jaškov dvigal se mora redno pregledovati (voden dnevnik pregledov); morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane.

Površine ob objektih

– Vse zunanje površine, namenjene prevozu, manipulaciji ali parkiranju, morajo biti utrjene, neprepustne in obrobljene z robniki.

– Vsak vgrajeni lovilec olj mora zagotavljati in izkazovati delovanje in usklajenost v smislu zahtev predpisov, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo.

– Vsak lovilec olj je potrebno redno pregledovati (voden dnevnik pregledov); morebitne poškodbe morajo biti takoj sanirane.

– Upravljavec ali lastnik mora zagotoviti vodenje obratovalnega dnevnika vsakega lovilca olj.

– Prepovedano je izlivanje nevarnih kemikalij ali nevarnih odpadkov (npr. usedline in gošče iz lovilcev olj) v tla in s tem posredno v podtalnico ali v odtok (kanalizacijski sistem).

– Za vse interne kanalizacijske sisteme in lovilce olj in maščob je potrebno zagotoviti neprepustno izvedbo z opravljenim preizkusom in potrdilom.

– Urejen mora biti odvoz odpadkov. Ločeno se zbirajo in tretirajo komunalni in nevarni odpadki (npr. onesnaženo absorbcijsko sredstvo, izrabljena olja, oljni filtri ...).

Odpadne vode

Za vse interne kanalizacijske sisteme je potrebno zagotoviti neprepustno izvedbo z opravljenim preizkusom in potrdilom. V primeru odvoda voda s površin zadnjih kletnih etaž je za primer požara, potrebno zagotoviti avtomatsko zaporo na sistemu za odvod voda iz te kletne etaže. S tem bo celotna zadnja kletna etaža predstavljala lovilni bazen za zajem požarnih voda.

4. Interventni ukrepi v času obratovanja

Interventni ukrepi se izvajajo v primeru razlitja nevarnih snovi/pripravkov med obratovanjem. Za primer dogodkov, kot je npr. razlitje oziroma onesnaženje površine tal z naftnimi derivati ali z neznanimi tekočinami, mora biti pripravljen poslovnik (pravilnik, načrt ravnanja) za takojšnje ukrepanje. V poslovniku morajo biti določene pooblaščene osebe, ki so odgovorne za organizacijo intervencije 24 ur na dan. V primeru razlitja naftnih derivatov je potrebno onesnaženje takoj omejiti. Zagotoviti je potrebno ustrezna absorbcijska sredstva za omejitev in zajem naftnih derivatov (ali drugih kemikalij), ki morajo biti uskladiščena na območju; ta sredstva naj bodo takoj dostopna. Pooblaščena oseba investitorja mora o tovrstnih dogodkih takoj obvestiti pristojne službe (najbližjo policijo, center za obveščanje, gasilce, upravljavca vodovoda, inšpekcijske službe). Pristojne službe po potrebi odredijo ogled mesta razlitja, na osnovi tega pa se po potrebi sprejme dodatne ukrepe za sanacijo onesnaženja.

1. Gabariti objektov

Pri horizontalnih in vertikalnih gabaritih je dopustno odstopanje ± 1 m, vendar objekt ne sme segati izven GM. Odstopanje navznoter je lahko tudi večje, če je utemeljeno z arhitekturno zasnovo stavb in zunanje ureditve. Odstopanje pri navedenih horizontalnih in vertikalnih gabaritih obstoječih objektov je dopustno ± 1 m.

2. Prometne, komunalne, energetske, telekomunikacijske ureditve

Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih vodov, objektov in naprav ter priključkov zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglasju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovimi programi. V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprav OPPN ni bilo mogoče predvideti. Dopustne so tudi drugačne ureditve prometnih cest in parkirnih mest pod pogojem, da so ureditve v soglasju z upravljavci in skladne z njihovimi programi. Zasaditev dreves je prikazana variantno in se lahko spreminja pod pogojem, da bodo upoštevane minimalne zahteve po številu dreves.

OPPN je na vpogled javnosti na sedežu Občine Kamnik, Upravne enote Kamnik in na spletnih straneh Občine Kamnik.

Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.

Uradni list RS, št. 79/2022 z dne 3. 6. 2022

1814. Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu KA-104, stran 5810.