Na podlagi 116.–119. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) ter 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15, 20/17 in 61/19) je Občinski svet Občine Kamnik na 24. seji dne 18. 5. 2022 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje ŠT 02 Šmartno v Tuhinju
S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt za območje ŠT 02 Šmartno v Tuhinju (v nadaljevanju: OPPN), ki ga je izdelalo podjetje OSA arhitekti d.o.o., Strma ulica 13, 2000 Maribor pod številko projekta 19-307.
(sestavni del podrobnega načrta)
(1) S tem odlokom se določa ureditveno območje OPPN, umestitev načrtovane ureditve v prostor, zasnove projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe prostorske ureditve, odstopanja od načrtovanih rešitev ter obveznosti investitorja.
(2) Sestavljen je iz naslednjih delov:
A) TEKSTUALNI DEL | |
B) KARTOGRAFSKI DEL | |
1. Pregledna situacija | 1: 2500 |
2. Izsek iz prostorskega načrta Občine Kamnik | 1: 2500 |
3. Zazidalna situacija s prikazom zelenih površin | 1: 500 |
4. Situacija prometne infrastrukture | 1: 500 |
5. Situacija komunalnih naprav | 1: 500 |
6. Značilni prerez | 1: 200 |
7. Situacija razredov poplavne ogroženosti | 1: 500 |
C) PRILOGE | |
(območje podrobnega prostorskega načrta)
(1) Sklenjeno območje OPPN je določeno s tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo. Koordinate tehničnih elementov so priložene v načrtu parcelacije.
(2) V sklenjenem območju OPPN iz prejšnjega odstavka se skladno z geodetskim načrtom nahajajo zemljišča s parcelnimi številkami: 97/13, 99/2, 101/1, 101/3, 101/4, 101/5, 101/6, 102/1, 102/2, 103 in del 1124/1, 1124/3, 1125, 1127/7 vse k.o. 1917 Šmartno v Tuhinju.
(3) Območje, opisano v prejšnjem odstavku, obsega tudi okoliška zemljišča in dele zemljišč, na katerih se izvede potrebna komunalna in energetska infrastruktura v smislu navezovanja predmetnega območja na njo.
(1) Osnovna namenska raba: območje stavbnih zemljišč.
(2) Podrobnejša namenska raba: SSe – območja stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno družinskih hiš.
(3) V celotnem območju, ki je v OPN Kamnik predvideno za izdelavo OPPN, je zraven zgoraj navedenega območja tudi območje s predvideno namensko rabo:
ZD – druge urejene zelene površine.
Območje zelenih površin se nahaja večinoma na območju majhne poplavne nevarnosti.
III. VPLIVI IN POVEZAVE S SOSEDNJIMI ENOTAMI UREJANJA PROSTORA
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora)
Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se navežejo na obstoječe vode in medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se jih med gradnjo ustrezno zaščititi.
IV. ARHITEKTURNE, KRAJINSKE IN OBLIKOVALSKE REŠITVE PROSTORSKIH UREDITEV
(dopustni posegi)
Na celotnem območju OPPN so dovoljene naslednje gradnje:
– gradnja novega objekta,
– dozidava in nadzidava obstoječega objekta,
– rekonstrukcija objekta,
– vzdrževanje objekta,
– odstranitev objekta,
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture,
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
(dopustni objekti in dejavnosti)
(1) Osnovne dejavnosti SSe, ki so v območju predvidene, so namenjene bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem.
Spremljajoče dejavnosti SSe: centralne dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, trgovske dejavnosti (na drobno).
Osnovne dejavnosti ZD so zaščita ali druga funkcija zelenih pasov.
Spremljajoča dejavnost je rekreacijska dejavnost.
(2) Vrsta objektov, ki jih je dovoljeno umeščati v območje SSe:
– 11100 enostanovanjske stavbe,
– 11210 dvostanovanjske stavbe,
– 12112 gostilne, restavracije, točilnice,
– 12120 druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev,
– 12304 stavbe za druge storitvene dejavnosti.
Vrste objektov, ki jih je dovoljeno umeščati v območje ZD:
– 24122 drugi gradbeni objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (igrišča na prostem).
V. FUNKCIJE OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADNJE TER URBANISTIČNE OMEJITVE
V območju obdelave veljajo naslednje urbanistične omejitve, ki so prikazane v grafičnem delu:
– zazidalno območje znotraj gradbene meje je območje, ki ga predvideni objekti, razen ograj, opornih zidov in infrastrukturnih objektov, ne smejo presegati, lahko pa se ga dotikajo ali so od njega odmaknjeni v notranjost/namenjena je gradnji objektov,
– maksimalna etažnost je oznaka, ki podaja največje število etaž novogradenj in se izraža kot oznaka kleti, pritličja in števila nadstropij nad njimi; možna je gradnja nižjih objektov ali objektov brez kleti,
– FZ – faktor zazidanosti je razmerje med pozidano površino vseh objektov in velikostjo gradbene parcele,
– FZP – zelene površine,
– FI – največja dopustna izraba zemljišča.
VI. MERILA IN POGOJI ZA NAČRTOVANJE PROSTORSKE UREDITVE
(vrste posegov in dopustnih dejavnosti)
(1) Do začetka izvajanja prostorskih ureditev oziroma posameznih etap, je na območju OPPN dovoljena obstoječa raba zemljišč.
(2) Posegi in dejavnosti v območju OPPN morajo biti skladne s podrobnejšo namensko rabo – območje stanovanj.
VII. FUNKCIONALNA IN OBLIKOVNA MERILA TER POGOJI ZA URBANISTIČNO IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE
(tipologija zazidave, tlorisni, višinski gabariti in etažnost)
(1) Po tipologiji zazidave so dopustne: individualne stanovanjske stavbe, dvostanovanjske stavbe.
(2) Faktor zazidanosti zemljišča (FZ), v katerega se vštevajo tudi dopustni enostavni in nezahtevni objekti, je do max. 0,4.
(3) Faktor izrabe zemljišča (FI) je max. 0,5.
(4) Vsi objekti so etažnosti: max. (K)+P+1+M. Pri polnih etažah so upoštevane standardne višine stanovanjskih etaž 3,0 m (bruto), klet ni obvezna, je pa dopustna. Etažnost objektov je lahko tudi nižja.
(5) Faktor zelenih površin min. 20 %.
(6) V projektni dokumentaciji se določi kota 0,00 pritličja vsakega objekta, ki mora biti predvidena na višini obstoječega terena.
(pogoji za oblikovanje objektov)
(1) Strehe objektov na območju se izvedejo kot simetrične dvokapnice od 35 do 45 stopinj. Smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. Dopustne so ravne strehe na delu objektov, ki ne smejo presegati 40 % skupne površine strehe.
(2) Fasada objekta je toplotno izolativna z izvedenim zaključnim ometom, delno zastekljena, lahko tudi izvedena kot lesena ali kot obešena fasada obložena s kamnom ali fasadnimi ploščami.
(3) Na lastni parceli je predvidena utrjena površina, namenjena ureditvi parkirnih mest. Parkirna mesta se lahko uredijo tudi v kletni ali pritlični etaži objekta. Parkirna mesta so lahko pokrita s pergolo ali nadstrešnico ali izvedena kot garaže.
(4) Postavitev klimatskih naprav ali zunanjih enot toplotnih črpalk v zunanji ureditvi je dovoljena.
(nezahtevni in enostavni objekti ter vzdrževalna dela v javno korist)
(1) Na območju OPPN je skladno s predpisi, ki urejajo razvrščanje objektov, dovoljena postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov ter redna vzdrževalna dela in investicijska vzdrževalna dela za naslednje objekte:
– garaže, nadstreški,
– majhna stavba kot dopolnitev obstoječe pozidave,
– oporni zidovi, ki morajo biti izvedeni v naravnih materialih ali betonski in ozelenjeni,
– ograje, pri čemer ograja v križišču ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali v območje javnih prometnih in zelenih površin. Višina ograje je lahko največ do 1,50 m,
– vodnjak, bazen,
– pomožni komunalni in energetski objekti.
(2) Na območju OPPN se lahko izvajajo vsa vzdrževalna dela v javno korist skladno s predpisi, ki urejajo prometno infrastrukturo.
VIII. OBLIKOVANJE ODPRTEGA PROSTORA
(pogoji za zunanjo ureditev)
Zelenice se nahajajo v okviru predvidenih zemljiških parcel. Za zasaditev zelenih površin naj se uporabljajo avtohtone travne, grmovne in drevesne vrste.
IX. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO PROMETNEGA OMREŽJA
(1) Preko območja ŠT 02 Šmartno v Tuhinju poteka obstoječa javna pot JP661316 Šmartno v Tuhinju na katero se morajo navezovati vse tri stanovanjske hiše s skupno dovozno cesto.
(2) Dovozna cesta, priključek in zavijalni loki na javno pot morajo biti predvideni in zgrajeni skladno s predpisi o cestah, cestnih priključkih ter s standardi, ki omogočajo dostop gasilskih in intervencijskih vozil (SIST DIN 14090) ter komunalnih vozil.
(3) Območje se delno nahaja na poplavno erozijskem terenu, zato se mora meteorna voda s ceste odvajati s predpisi, ki urejajo vode.
(4) Vsi fiksni objekti morajo biti od ceste oddaljeni min. 5,0 m, majhne stavbe in pomožni objekti najmanj 2,0 m, ograje in oporni zidovi najmanj 1,0 m.
(5) Na dovoznem priključku se ne sme predvideti parkirišča.
(6) Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejane tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na cesto.
(7) Dovozna cesta mora imeti urejeno obračališče za komunalna vozila.
(8) Vse slepo zaključene ceste morajo imeti urejeno obračališče zadostne širine za obračanje komunalnih vozil.
(9) Predvidena dovozna cesta je internega značaja.
(10) Niveleta dostopne poti se na poplavnem območju predvidi v nivoju obstoječega terena.
(1) Pri novogradnjah je potrebno na parceli posameznega objekta zagotoviti parkirne površine na lastni parceli, po normativu 2 PM/stanovanje. V primeru umestitve druge dopustne dejavnosti se število parkirnih mest uskladi skladno z zahtevami OPN Občine Kamnik.
(2) Parkiranje za obiskovalce se uredi na manipulativnih površinah, ki so predvidene na posamezni parceli.
X. MERILA IN POGOJI ZA GRADNJO KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
(skupne določbe o gospodarski javni infrastrukturi in grajeno javno dobro)
(1) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvedeta skladno s projektnimi pogoji, ki bodo pridobljeni k projektni dokumentaciji ter skladno z geološko-hidrološkimi razmerami območja.
(2) Trase vodov gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra se medsebojno uskladijo z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od drugih naravnih in grajenih struktur ter se med gradnjo ustrezno zaščitijo.
(3) Pred gradnjo se obstoječa gospodarska javna infrastruktura zakoliči na kraju samem.
(4) Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra poteka usklajeno.
(5) Ureditev gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra je razvidna iz grafičnega dela OPPN – list št. 6 – Situacija komunalne infrastrukture.
Območje OPPN se nahaja na območju, kjer ni javnega vodovodnega omrežja, zato se stanovanjski objekti ne morejo priključiti na javno vodovodno omrežje. Objekti lahko imajo lastna vodna zajetja ali se priključijo na zasebni vodovod z vodnim dovoljenjem. Takoj po izgradnji javnega vodovodnega omrežja se objekti priključijo na javno vodovodno omrežje.
(odvod komunalnih odpadnih vod)
(1) Pri načrtovanju se mora upoštevati predpise, ki urejajo odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske vode, predpise, ki urejajo emisije snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo, predpise, ki urejajo emisije snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest ter odlok, ki ureja občinski prostorski načrt Občine Kamnik.
(2) Območje OPPN ŠT 02 Šmartno v Tuhinju mora imeti urejeno ločeno odvajanje komunalne odpadne vode iz stanovanjskih objektov in padavinske vode s streh objektov, utrjenih površin in cest.
(3) Komunalna odpadna voda iz objektov se mora odvajati v obstoječe javno kanalizacijsko omrežje, ki poteka ob vzhodni meji območja ali v drugi del omrežja, če s tem soglaša upravljavec omrežja.
(4) Komunalna odpadna voda iz stanovanjskih objektov se mora odvajati preko skupnega sekundarnega voda na obstoječo javno kanalizacijo PVC DN 250, ki poteka v križišču lokalnih cest znotraj območja urejanja.
(5) Vsak objekt mora imeti svoj priključek na sekundarni vod. Kanalizacijski priključek poteka od zbirnega jaška uporabnika do priključnega mesta na sekundarnem omrežju. Zbirni jašek uporabnika mora biti lociran takoj pri vstopu na stavbno parcelo.
(6) Sekundarni vod se mora zgraditi v cestnem svetu tako, da je možno vzdrževanje omrežja. Izven cestnega sveta lahko poteka kanalizacijsko omrežje samo iz tehničnih razlogov, vendar mora biti na vsakem njegovem mestu možen dostop za mehanizacijo za potrebe obratovanja in vzdrževanja kanalizacijskega omrežja.
(7) Objekti morajo biti od osi kanalizacije oddaljeni min. 3 m. V varovalnem pasu 5 m od osi kanalizacije je prepovedana nasaditev drevesnih vrst, ki razširjajo koreninski sistem v globino in širino.
(odvod padavinskih odpadnih vod)
(1) Padavinske vode s streh posameznih objektov se odvajajo v zbiralnike vode za ponovno uporabo, preliv preko peskolovov v ponikalna polja, ki se uredijo na vsakem posameznem zemljišču.
(2) Padavinske vode z manipulativnih in parkirnih površin se ponika preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olj s koalescenčnimi filtri, ki naj bodo dimenzionirani ob upoštevanju velikosti prispevnih površin, intenziteti padavin in možne pričakovane količine naftnih derivatov. Iz projektne dokumentacije mora biti razvidno, da je predvidena vgradnja standardiziranih lovilcev olj (SIST EN 858-2) in ustrezno dimenzioniranega lokalnega ponikanja.
(1) V neposredni bližini obravnavanega območja se nahajajo obstoječi NN elektro energetski vodi.
(2) Za priključitev predvidenih objektov v distribucijsko omrežje bo potrebno:
– odstraniti obstoječi NN elektro vod NAYBY 4x35, ki poteka preko območja,
– izvesti priključek, priključno mesto TP ŠMARTNO 20/0.4K-93 v dolžini 120 m,
– zgraditi nov NN kabelski izvod iz transformatorske postaje do nove razdelilne omarice objektov, ki se nahaja na zemljišču posameznega objekta. Na nov priključek se priključi tudi objekt na naslovu Šmartno v Tuhinju 26 b.
(3) Obstoječe omrežje NN elektro vodov se glede na pozidavo ustrezno zaščiti, prestavi in razširi na osnovi projektne rešitve v fazi projektiranja objektov. Vse stroške v zvezi s prestavitvami in gradnjo nosi investitor.
(4) Nizkonapetostno kabelsko omrežje mora biti v urbanih področjih zgrajeno kot kabelsko omrežje, položeno v PVC kabelski kanalizaciji v težki radialni izvedbi s povezovanjem prostostoječih razdelilnih omar. Zaščitni ukrep pred udarom pa mora biti s samodejnim odklopom napajanja.
(telekomunikacijski vodi)
(1) Za predvideno zazidavo je potrebno predvideti izgradnjo TK kabelske kanalizacije in ustreznega TK omrežja. Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti mnenje Telekoma Slovenije d.d. k projektnim rešitvam.
(2) Za območje je potrebno zgraditi TK kabelsko kanalizacijo do posameznih stavb.
(3) Izvedba TK kabelske kanalizacije mora omogočati izvajalcu Univerzalne storitve možnost priklopa vseh objektov na območju. Za TK omrežje se koristijo koridorji GJI.
(4) Obstoječe omrežje TK se glede na pozidavo ustrezno zaščiti, prestavi in razširi na osnovi projektne rešitve v fazi projektiranja objektov. Vse stroške v zvezi s prestavitvami in gradnjo nosi investitor.
(ogrevanje in prezračevanje)
(1) Ogrevanje bo urejeno individualno in z upoštevanjem energetsko varčne gradnje. Vrste energentov, ki so dopustne, so plin, toplotne črpalke in drugi obnovljivi viri energije. Prezračevanje bo naravno, delno prisilno ali prisilno.
(2) V primeru ogrevanja objekta s toplotno črpalko sistema voda – voda, kjer je toplotni vir podtalna voda ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si bo moral investitor pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote.
XI. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
(1) Parcelacija se izvede skladno z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo.
(2) Parcele se lahko združujejo in razdružujejo.
XII. VAROVANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN VAROVANJE NARAVE
(ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Na območju ni registriranih arheoloških ostalin in evidentiranih enot kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi nemudoma obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. Pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine je treba obvestiti 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
Območje OPPN se nahaja izven naravnih vrednot, varovanih območij ali območij, pomembnih za biotsko raznovrstnost.
XIII. VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(1) Območje OPPN se nahaja na ogroženih območjih: erozijsko ogroženo območje in poplavno ogroženo območje.
(2) V okviru ureditvenega območja se posega tudi na poplavno območje. Posegi morajo biti načrtovani tako, da se ne povečuje poplavne nevarnosti območja oziroma poplavne ogroženosti tudi širšega območja. Severni del območja, v katerem je predvidena izvedba stavb, se nahaja izven poplavno ogroženega območja. V južnem delu območja se na območju majhne poplavne nevarnosti predvidi izvedba dostopne ceste in ohranitev obstoječih zelenih površin.
(3) Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:
– tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,
– uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
– ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov,
– ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
(1) Območje OPPN se nahaja na področju, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Pri načrtovanju in izvajanju opravil v naravnem okolju se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom, s katerimi se zmanjšuje možnost za nastanek požara, zlasti pri uporabi odprtega ognja in drugih požarno nevarnih opravilih v naravnem okolju.
(2) Pri ravnanju s požarno nevarnimi snovmi, pri požarno nevarnih delih in opravilih ter pri požarno nevarnih napravah, se morajo upoštevati ukrepi varstva pred požarom za:
– zmanjšanje možnosti nastanka požara,
– zagotovitev učinkovitega in varnega reševanja ljudi, živali in premoženja ob požaru,
– zmanjšanje škode ob požaru.
(3) Voda, potrebna za gašenje požara v stavbah, bo zagotovljena s hidrantnim omrežjem.
(4) Za omejitev širjenja požara so zagotovljeni minimalni odmiki 4 m stavb od mej in 8 m med stavbami. Eventualni dodatni ukrepi (protipožarne ločitve) bodo opredeljeni v drugih načrtih, ki izkazujejo zanesljivost posameznega objekta. Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako, da je ob požaru na voljo zadostno število ustrezno izvedenih evakuacijskih poti in izhodov na ustreznih lokacijah, ki omogočajo hiter in varen umik. Z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte morajo biti zagotovljeni potrebni odmiki od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve.
(5) Dovozi in dostopi bodo zagotovljeni preko notranjih dostopnih cest, cestnega priključka na lokalno pot in delovnih površin za intervencijska vozila. Elementi cestnega priključka in dimenzioniranje nosilne konstrukcije ceste morajo zagotavljati prevoznost intervencijskim vozilom, komunalnemu 3 osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd.
XIV. VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV, OHRANJANJE NARAVE IN VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI
(1) Posegi v tla se načrtujejo in izvajajo tako, da je prizadeta čim manjša površina tal. Pri gradnji se zagotovi gospodarno ravnanje s tlemi. Površine, ki so bile v času gradnje razgaljene, se ponovno zatravijo oziroma zasadijo.
(2) V projektni dokumentaciji se določi način uporabe rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina ter po gradnji ponovno uporabi.
(3) Pri gradnji se uporabljajo prevozna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni, in takšne vrste materialov, za katere obstajajo dokazila o neškodljivosti za okolje. Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu. S teh površin se prepreči odtekanje vode v vodne površine in na kmetijske obdelovalne površine.
(1) Območje je v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednostih kazalcev hrupa v okolju uvrščeno v III. stopnjo varstva pred hrupom (SVPH).
(2) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko se zagotovi umestitev zunanjih enot toplotnih črpalk tako, da z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju predpisane mejne vrednosti kazalcev hrupa ne bodo presežene.
(varovanje kakovosti zunanjega zraka)
(1) Območje OPPN se nahaja v območju II. stopnje onesnaženosti.
Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu,
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala,
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste,
– protiprašno zaščito vseh gradbenih in javnih cest, ki se uporabljajo za prevoz.
(2) Na prometnih in gradbenih površinah ter odlagališčih gradbenega materiala se omejijo in preprečijo emisije prahu.
(1) Območje ne leži na vodovarstvenem območju.
(2) Območje urejanja se po opozorilni karti nahaja na erozijskem in plazljivem območju. Območje je glede na karto erozije erozijsko ogroženo, in sicer leži na območju, kjer so predvideni običajni protierozijski ukrepi.
(3) Vsa padavinska voda se ponika z izvedbo ponikalnic. Na ponikalnicah se lahko izvede varnostni preliv s površinskim razlivanjem.
(4) Na območju, kjer se nahajajo zelene površine ZD, gradnja stavb ni predvidena.
(5) Območje interne dostopne ceste do objektov se nahaja na območju majhne poplavne nevarnosti.
(6) Niveleto interne dostopne poti se na poplavnem območju predvidi v nivoju obstoječega terena.
(7) Nasipavanje poplavnih ravnic ni dovoljeno, razen v okviru omilitvenih ukrepov. V tem primeru bo potrebno v projektni dokumentaciji načrtovati izravnalni omilitveni ukrep.
(8) Za zbiranje, odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih in padavinskih voda je potrebno upoštevati vse predpise, ki urejajo to področje:
– sistem komunalnih odpadnih voda mora biti v celoti načrtovan vodotesno ter v ločeni izvedbi za odvajanje komunalnih odpadnih in prečiščenih padavinskih vod.
– odvajanje padavinskih odpadnih voda z utrjenih površin se izvede na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda s površin, kar pomeni, da je potrebno odvajanje padavinskih voda v ponikalnike, ki morajo biti dimenzionirani tako, da potrebno količino vode pred ponikanjem zadržijo. Odvajanje padavinskih odpadnih voda se bo uredilo skladno s projektno dokumentacijo.
– izkopi gradbenih jam predvidenih novih objektov morajo biti izvedeni nad srednjo gladino podzemne vode. Pri izvedbi posega ni dovoljeno poseči v območje podzemnih voda.
– odvajanje in čiščenje padavinskih odpadnih voda iz parkirišč in manipulativnih površin bo urejeno preko ustrezno dimenzioniranih usedalnikov in lovilcev olj, ki morajo ustrezati standardu (SIST EN 858-2).
(1) Med gradnjo se uvede sistem ločenega zbiranja gradbenih in drugih odpadkov glede na možnosti ponovne uporabe posameznih frakcij. Oddani odpadki se spremljajo na evidenčnih listih in vodijo v predpisanih evidencah. Nevarni odpadki, v kolikor bi se pojavili, se skladiščijo v zaprti posodi in izročijo pooblaščenemu odjemalcu nevarnih odpadkov. Skupno zbirno mesto za odpadke se predvidi ob priključku dovozne ceste na javno pot 661316.
(2) Ravnanje s komunalnimi odpadki se izvaja v skladu z določili občinskega odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki.
(svetlobno onesnaževanje)
(1) Postavitev in jakost svetilk morata biti v skladu s predpisi, ki urejajo mejne vrednosti svetlobnega onesnaževanja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike, mirujočih ali premikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
(3) Svetila na prostem morajo biti usmerjena pod vodoravnico in na oknih bivalnih prostorov ne smejo presegati mejnih vrednosti, določenih v predpisih iz prvega odstavka tega člena.
Stavbam v območju OPPN ter obstoječim stavbam na zemljiščih, ki mejijo na območje OPPN, je treba v vsaj enem bivalnem prostoru zagotoviti naravno osončenje v času od sončnega vzhoda do sončnega zahoda:
– dne 21. decembra – najmanj 1 uro ter
– dne 21. marca in dne 21. septembra – najmanj 3 ure.
XV. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(faznost izvedbe podrobnega načrta)
(1) Dovoljena je fazna gradnja. Vsaka faza predstavlja zaključeno celoto.
(2) Gospodarska javna infrastruktura in grajeno javno dobro se izvaja etapno, in sicer v logično funkcionalno zaključenih celotah.
(3) Možna je fazna izvedba priključevanja na lokalno cesto JP661316 Šmartno v Tuhinju. Stanovanjski objekt na vzhodu se lahko začasno priključi na javno pot preko svojega individualnega priključka, vendar se mora sočasno z gradnjo sosednjih dveh stanovanjskih objektov začasni dovoz opustiti in se priključiti na javno pot preko skupnega dovoznega priključka, ki je predviden južno od predvidenih objektov.
XVI. DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OPPN
(1) Za potrebe gradbišča se kar največ uporabljajo že obstoječe komunikacije. V kolikor je potrebno med gradnjo izvesti dodatne začasne dostopne poti do gradbišča, se upošteva trenutna raba območja obdelave in sosednjih zemljišč.
(2) Gradbišča se ne osvetljuje. V primeru, da je to nujno potrebno, je izjemoma dovoljena postavitev izključno posameznega svetila za varovanje.
(3) Med gradnjo se zagotovi:
– ukrepe za preprečevanje onesnaženja in uničenja naravnih površin ter zmanjšanja potencialnih emisij (brezhibna gradbena mehanizacija),
– odlaganje gradbenih odpadkov in gradbenega materiala ali parkiranje gradbene mehanizacije se ne načrtuje na območjih naravovarstveno pomembnejših habitatnih tipov.
(4) Investitor in izvajalci morajo v času gradnje in po izgradnji upoštevati tudi naslednje pogoje:
– zemeljski material deponirati izven območja vodotokov,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih,
– gradnjo organizirati tako, da ne bo prihajalo do oviranega pretoka v vodotokih ali zadrževanja zalednih voda ob večjih nalivih.
(razmejitev, izročitev in prevzem)
(1) Investitor načrtovanih ureditev pripravi ustrezne razmejitve ter preda potrebno dokumentacijo vsem upravljavcem ter poskrbi za primopredajo vseh objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra.
(2) Po končani gradnji in uspešno opravljenem tehničnem pregledu so upravljavci javne gospodarske infrastrukture dolžni le-to brezplačno prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.
XVII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV IN IZVAJALCEV
(obveznosti investitorjev in izvajalcev pri izvajanju podrobnega načrta)
(1) Vsakokratni investitor je dolžan:
– na svoje stroške zgraditi vso prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo znotraj območja OPPN. Komunalna in energetska infrastruktura se izvaja fazno glede na gradnjo,
– pred začetkom gradnje pravočasno obvestiti upravljavce gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, da se z njimi evidentirajo obstoječi objekti in naprave ter uskladijo vsi posegi v območje objektov in naprav ter v njihove varovalne pasove,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– promet med gradnjo organizirati tako, da ne prihaja do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter obveščati lokalno prebivalstvo o zaporah cest zaradi gradnje,
– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi graditve ne poslabša ter zagotoviti dostope do objektov in zemljišč, ki so bili zaradi gradnje prekinjeni,
– zagotoviti nemoteno oskrbo preko vseh obstoječih vodov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Infrastrukturne vode je potrebno takoj obnoviti v primeru poškodb.
– sprotno rekultivirati območja posegov,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka, v primeru nesreče zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljenih služb,
– preprečiti onesnaženje cest med gradnjo in ceste sproti čistiti,
– sanirati oziroma povrniti v prejšnje stanje vse poti in ceste, ki so zaradi gradnje ali uporabe pri gradnji prekinjene in poškodovane,
– začasno pridobljena zemljišča po izgradnji posegov in spremljajočih ureditev vrniti v prejšnje stanje.
(2) Vsi navedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati skladno s predpisi s področja, v katerega sodijo njihove pristojnosti.
(3) Investitor oziroma izvajalec je dolžan kriti stroške spremembe dokumentacije, zakoličbe, zaščite in prestavitve obstoječe infrastrukture, eventualnih poškodb in nadzora.
(4) Vsakokratni investitor OPPN je dolžan izvesti komunalno opremo zemljišč ter zgraditi dostopno protiprašno cesto. Za predvideno opremo si mora pridobiti ustrezno dokumentacijo in dovoljenja za poseg v prostor v skladu z veljavno zakonodajo. Zgrajena infrastruktura se brezplačno prenese v javno dobro ter upravljanje izvajalcem javnih gospodarskih služb, če je v OPPN predvidena kot javna.
(5) Izvajalci so dolžni upoštevati določila občinskega podrobnega prostorskega načrta, projektne dokumentacije za posege ter določila veljavnih predpisov in standardov.
XVIII. TOLERANCE PRI LEGI, VELIKOSTI IN FUNKCIJI OBJEKTOV IN NAPRAV
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Dopustno odstopanje od višinskih gabaritov je možno le za postavitev strojne opreme (klimatske naprave, prezračevalni sistemi, dimniki, sončni kolektorji, fotovoltaične celice …).
(2) Dopustno je odstopanje od prikazanega max. tlorisnega gabarita objektov do max. ± 2,00 m znotraj območja za gradnjo.
(3) Natančnejše rešitve glede površin za parkiranje, dostopov in vhodov se opredelijo v projektni dokumentaciji.
(4) Za dopustna odstopanja po tem odloku se lahko štejejo tudi druga križanja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra, ki niso določena s tem odlokom.
(5) V projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja se vse lokacije objektov in komunalnih ter energetskih naprav natančno določi. Dopustna so odstopanja od podatkov, prikazanih v grafičnem delu OPPN, ki so posledica natančnejše stopnje obdelave projektov ali racionalnejše rešitve. Večja odstopanja so dopustna skladno z določbami tega člena.
(6) Dopustne so delne ali začasne ureditve komunalne in prometne infrastrukture, ki morajo biti skladne s programi upravljavcev posameznih vodov gospodarske javne infrastrukture, izdelajo pa se tako, da jih je mogoče vključiti v končno fazo načrtovane ureditve.
OPPN je na vpogled javnosti na sedežu Občine Kamnik, Upravne enote Kamnik in na spletnih straneh Občine Kamnik.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 3505-12/2019-5/1
Kamnik, dne 18. maja 2022
