Na podlagi 4. in 5. člena Zakona o javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08, 8/10 – ZSKZ-B, 61/20 – ZDLGPE in 206/21 – ZDUPŠOP), 157. in 158. člena Stanovanjskega zakona /SZ-1/ (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11, 40/12 – ZUJF, 14/17 – odl. US, 27/17, 59/19, 189/20 – ZFRO in 90/21) in 15. člena Statuta Mestne občine Novo mesto (Dolenjski uradni list, št. 14/2019 – UPB1) je Občinski svet Mestne občine Novo mesto na 28. redni seji dne 26. 5. 2022 sprejel
o ustanovitvi Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Novo mesto
S tem odlokom Mestna občina Novo mesto (v nadaljevanju: ustanoviteljica) ustanovi Javni stanovanjski sklad Mestne občine Novo mesto (v nadaljevanju: javni sklad).
(1)Javni sklad je pravna oseba javnega prava, s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, ki jih določajo vsakokrat veljavni Zakon o javnih skladih, Stanovanjski zakon, Statut Mestne občine Novo mesto, ta odlok in drugi predpisi.
(2) Javni sklad je javni finančni in nepremičninski sklad, ustanovljen za nedoločen čas.
(3) Javni sklad posluje v svojem imenu in za svoj račun in odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem.
(4) Ustanovitev javnega sklada se vpiše v sodni register.
(1)Ustanoviteljica javnega sklada je Mestna občina Novo mesto, Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto.
(2) V imenu ustanoviteljice Mestne občine Novo mesto izvaja ustanoviteljske pravice Občinski svet Mestne občine Novo mesto.
(3) Ustanoviteljica za obveznosti javnega sklada ne odgovarja.
(4) Ustanoviteljica lahko odpravi vsako razpolaganje, ki je v nasprotju z namenom, zaradi katerega je bil javni sklad ustanovljen.
(1)Firma javnega sklada je: Javni stanovanjski sklad Mestne občine Novo mesto.
(2) Skrajšana firma javnega sklada je: Stanovanjski sklad Novo mesto.
(3) Sedež javnega sklada je v Novem mestu.
(4) Naslov javnega sklada je: Seidlova cesta 1, 8000 Novo mesto.
(5) Javni sklad ima žig okrogle oblike, v sredini žiga je grb Mestne občine Novo mesto, okrog grba pa napis Stanovanjski sklad Novo mesto.
II. NAMEN IN DEJAVNOST JAVNEGA SKLADA
(1) Javni sklad se ustanovi z namenom zagotavljanja javnega interesa na stanovanjskem področju. Javni sklad je osrednja občinska institucija za izvajanje stanovanjske politike v Mestni občini Novo mesto. Pripravlja in izvaja poslovno politiko za naslednje srednjeročno obdobje in stanovanjski program Mestne občine Novo mesto, ter opravlja upravne naloge na stanovanjskem področju iz pristojnosti Mestne občine Novo mesto.
(2) Namen ustanovitve javnega sklada je enotno in gospodarno ravnanje z nepremičnim premoženjem v lasti javnega sklada. Javni sklad upravlja nepremičnine iz tega člena tudi tako, da z vzdrževanjem in investicijami v nepremičnine zmanjšuje stroške za energijo in povečuje njihovo vrednost.
(3) Na področju stanovanjske oskrbe zagotavlja pridobivanje občinskih stanovanj in stanovanjskih hiš z namenom zadoščanja potrebam po primernih namenskih, neprofitnih, službenih in tržnih stanovanjskih enotah v Mestni občini Novo mesto, lahko pa tudi spodbuja gradnjo in izboljšanje kvalitete obstoječih zasebnih stanovanj in stanovanjskih hiš.
(4) Javni sklad skladno s stanovanjskim programom Mestne občine Novo mesto skrbi za ohranjanje stanovanjskih najemnih razmerij.
(5) S tem odlokom se javnemu skladu podeli javno pooblastilo za vodenje postopkov in odločanje v posamičnih upravnih zadevah dodeljevanja stanovanj in v zvezi s tem povezanih postopkov iz izvirne pristojnosti ustanoviteljice.
(1)Javni sklad predvsem opravlja naslednje storitve:
– gospodari s stanovanji in stanovanjskimi hišami (namensko stanovanjsko premoženje);
– kontinuirano zagotavlja sredstva za izgradnjo ali nakup stanovanj in stanovanjskih hiš (večanje namenskega stanovanjskega premoženja);
– gospodari in razpolaga z nepozidanimi stavbnimi zemljišči, ki jih sklad pridobi za stanovanjsko gradnjo oziroma jih ustanoviteljica s pogodbo prenese na sklad zaradi izvajanja občinskega stanovanjskega programa;
– oddaja stanovanja in stanovanjske hiše v najem;
– določa in spremlja višino najemnin za vse nepremičnine s katerimi razpolaga;
– daje dolgoročna posojila z ugodno obrestno mero fizičnim osebam za pridobivanje najemnih, socialnih in lastnih stanovanj in stanovanjskih hiš z nakupom, gradnjo in prenovo;
– investira v gradnjo stanovanj in v opremljanje stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo;
– gradi stanovanja za trg (tržna gradnja);
– posluje z nepremičninami;
– vodi enoten register stanovanjskega fonda Mestne občine Novo mesto;
– opravlja upravne naloge s stanovanjskega področja iz pristojnosti ustanoviteljice;
– opravlja druge zakonske naloge in naloge za izvajanje občinskega stanovanjskega programa.
(2) Za uresničevanje svojega namena javni sklad opravlja naslednje dejavnosti v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti:
– 68.200 | Oddajanje in obratovanje lastnih ali najemnih nepremičnin |
– 41.100 | Organizacija izvedbe stavbnih projektov |
– 64.910 | Dejavnost finančnega zakupa |
– 64.920 | Drugo kreditiranje |
– 68.100 | Trgovanje z lastnimi nepremičninami |
– 68.310 | Posredništvo v prometu z nepremičninami |
– 68.320 | Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi |
– 70.220 | Drugo podjetniško in poslovno svetovanje |
– 71.111 | Arhitekturno projektiranje |
– 71.112 | Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje |
– 81.100 | Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost |
– 81.210 | Splošno čiščenje stavb |
– 81.300 | Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice |
– 84.110 | Splošna dejavnost javne uprave |
– 84.130 | Urejanje gospodarskih področij za učinkovitejše poslovanje. |
III. PREMOŽENJE JAVNEGA SKLADA
(1)Javni sklad razpolaga s premoženjem, ki ga zagotovi ustanoviteljica (namensko premoženje), lahko pa tudi s premoženjem iz drugih virov.
(2) Namensko premoženje javnega sklada je premoženje, ki ga javni sklad uporablja za uresničevanje namena iz 5. člena tega odloka. Vrednost namenskega premoženja javnega sklada znaša ob njegovi ustanovitvi 4.324.478,32 eurov in se vpiše v sodni register. Seznam nepremičnin, ki predstavljajo namensko premoženje javnega sklada ob njegovi ustanovitvi, je priloga tega odloka in njegov sestavni del.
(3) Namensko premoženje iz prejšnjega odstavka so namenska sredstva ustanoviteljice v naslednjih oblikah: stanovanja in poslovni prostori.
(1)Ustanoviteljica v proračunu zagotavlja sredstva za delo javnega sklada. Sredstva za delo sklada so:
– denarna sredstva za izplačilo plač zaposlenih ter drugih materialnih stroškov, povezanih z delom zaposlenih in za izplačilo sejnin in drugih povračil članom nadzornega sveta,
– denarna sredstva za kritje stroškov pisarniškega materiala, drobnega inventarja in stroškov storitev.
(2) Ustanoviteljica lahko zagotovi javnemu skladu poslovne prostore in opremo, potrebne za delo javnega sklada, za kar se sklene pogodba o prenosu premoženja v uporabo, v kateri ustanoviteljica in javni sklad uredita medsebojne pravice in obveznosti v zvezi s prenosom premoženja v uporabo.
(3) Premoženje, ki ga ima javni sklad v uporabi, se ne šteje za kapital javnega sklada in se ne vpiše v sodni register.
(1)Sredstva za financiranje delovanja javnega sklada v tekočem poslovnem letu se prvenstveno zagotovijo iz presežka prihodkov nad odhodki sklada, ugotovljenega v računovodskih izkazih javnega sklada za preteklo poslovno leto. Morebitni preostanek presežka prihodkov nad odhodki lahko ustanoviteljica razporedi za povečanje namenskega premoženja in kapitala javnega sklada ali ga pusti nerazporejenega.
(2) Če presežek prihodkov nad odhodki javnega sklada ne zadostuje za financiranje delovanja sklada v tekočem poslovnem letu, se za pokrivanje primanjkljaja najprej uporabi morebitni nerazporejeni presežek prihodkov nad odhodki iz preteklih let. Če tega ni, ustanoviteljica zagotovi manjkajoča sredstva iz svojega proračuna ali sprejme sklep o zmanjšanju kapitala javnega sklada.
(3) Nakazilo sredstev za financiranje delovanja javnega sklada je prihodek sklada. Sredstva za delo javnega sklada ustanoviteljica zagotavlja mesečno na podlagi zahtevka v skladu s finančnim načrtom javnega sklada oziroma v ta namen zagotovljenimi proračunskimi sredstvi.
(4) V primeru začasnega financiranja ustanoviteljice, se sredstva za plače zaposlenih in materialne stroške iz prvega odstavka 8. člena tega odloka zagotavljajo na podlagi pogodbe o začasnem financiranju, sklenjene med ustanoviteljico in javnim skladom.
(1)Javni sklad v svojih računovodskih izkazih ne sme izkazovati nepokritega presežka odhodkov nad prihodki iz preteklih let.
(2) Presežek odhodkov nad prihodki iz poslovanja javnega sklada v preteklem poslovnem letu se najprej pokriva iz nerazporejenih presežkov prihodkov nad odhodki iz preteklih let. Če teh ni ali pa ne zadostujejo, se ustanoviteljica lahko odloči, da za ugotovljeni presežek odhodkov nad prihodki zmanjša kapital javnega sklada ali pa presežek odhodkov nad prihodki pokrije iz svojega proračuna.
Sredstva za poslovanje in delo javnega sklada se zagotavljajo:
1. v občinskem proračunu iz:
– rednih proračunskih sredstev;
– dela sredstev, ustvarjenih s prodajo premoženja stanovanjskega sklada;
– vračila anuitet za predhodno dana stanovanjska posojila;
– prihodkov od najemnin;
2. iz prihodkov, ustvarjenih z lastnim poslovanjem;
3. iz presežka prihodkov nad odhodki;
4. z namenskimi sredstvi, ki jih prejmejo od domačih in tujih pravnih in fizičnih oseb;
5. s sredstvi zadolževanja, v skladu z veljavno zakonodajo.
(1)Premoženje javnega sklada je namensko in se lahko uporablja samo za namene, za katere je javni sklad ustanovljen.
(2) Javni sklad mora z namenskim premoženjem upravljati tako, da se ohranja oziroma povečuje vrednost tega premoženja.
(3) Denarna sredstva in nepremičnine namenskega premoženja se vodijo ločeno od sredstev za delo javnega sklada.
IV. PRISTOJNOSTI USTANOVITELJICE
Ustanoviteljica ima naslednje pristojnosti:
– določi namen javnega sklada, zaradi katerega je javni sklad ustanovljen;
– sprejme poslovno politiko in daje soglasje k splošnim pogojem poslovanja;
– odloča o povečanju in zmanjšanju kapitala javnega sklada;
– sprejema poslovni in finančni načrt ter letno poročilo javnega sklada;
– odloča o uporabi presežka prihodkov nad odhodki javnega sklada in o pokrivanju presežka odhodkov nad prihodki javnega sklada;
– daje soglasje k sprejetju drugega premoženja od drugih oseb in k skupnim projektom javnega sklada z drugimi domačimi in tujimi pravnimi osebami;
– imenuje in razrešuje člane nadzornega sveta in direktorja javnega sklada;
– na predlog nadzornega sveta imenuje revizorja oziroma revizorko;
– odloča o likvidaciji javnega sklada;
– odloča o drugih zadevah skladno z zakonom in aktom o ustanovitvi javnega sklada.
Organi javnega sklada so:
– nadzorni svet in
– direktor.
(1)Nadzorni svet ima pet (5) članov, ki jih imenuje ustanoviteljica v skladu s svojimi akti.
(2) Mandatna doba članov nadzornega sveta je štiri (4) leta. Člani nadzornega sveta so lahko po preteku mandatne dobe ponovno imenovani.
(3) Vsaj en (1) član nadzornega sveta mora biti usposobljen za računovodsko ali finančno področje, vsaj en (1) član pa za pravno področje.
(4) Člani nadzornega sveta ne morejo biti osebe, zaposlene v javnem skladu in druge osebe, katerih funkcija ali dejavnost je po zakonu nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu.
(5) Nadzorni svet je veljavno konstituiran, ko so imenovani vsi njegovi člani in se sestane na sklepčni seji.
Nadzorni svet ima naslednje pristojnosti:
– skrbi, da javni sklad deluje skladno z namenom, zaradi katerega je bil ustanovljen;
– pregleduje poslovne knjige in poslovno dokumentacijo javnega sklada;
– sprejme splošne pogoje poslovanja javnega sklada;
– daje mnenje k poslovni politiki javnega sklada, ki jo na predlog direktorja nato sprejme ustanoviteljica;
– daje mnenje k predlogu prejema premoženja od drugih oseb in k predlogom partnerskih projektov z drugimi domačimi in tujimi pravnimi osebami;
– predlaga imenovanje in razrešitev direktorja javnega sklada;
– daje soglasje direktorju k notranji organizaciji javnega sklada;
– sestavi pisna poročila ustanoviteljici, v katerih zavzame stališče do poslovnega in finančnega načrta ter poslovnega poročila javnega sklada;
– predlaga način razporejanja presežka prihodkov nad odhodki in pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki javnega sklada;
– predlaga imenovanje revizorja;
– na zahtevo ustanoviteljice pripravi poročilo o posameznih poslih javnega sklada;
– daje direktorju predhodno soglasje k ravnanju z nepremičninami, pri katerem vrednost posameznega posla presega 20.000,00 eur;
– daje direktorju predhodno soglasje k sklenitvi pravnega posla s katerim se obremeni nepremičnine s hipoteko ter s tistimi stvarnimi pravicami, če je vrednost nadomestila, ki ga je dolžan plačati zavezanec enaka ali višja od 20.000,00 eur;
– odloča o drugih zadevah, če je tako določeno v zakonu oziroma aktu o ustanovitvi.
(1)Člani nazornega sveta morajo pri svojem delu ravnati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika.
(2) Člani nadzornega sveta ustanoviteljici odgovarjajo za škodo, ki je nastala zaradi neizpolnjevanja ali kršitve njihovih pristojnosti oziroma obveznosti.
(3) Člani nadzornega sveta so upravičeni do sejnin in povračila drugih stroškov skladno s predpisom, ki ga izda Vlada Republike Slovenije na predlog ministra, pristojnega za finance.
(1)Nadzorni svet se mora sestati najmanj štirikrat v enem poslovnem letu.
(2) Seje nadzornega sveta praviloma sklicuje predsednik nadzornega sveta. Sejo nazornega sveta skliče direktor javnega sklada, če tako zahtevata najmanj dva člana nadzornega sveta.
(3) Seje nadzornega sveta vodi predsednik nadzornega sveta. V odsotnosti predsednika vodi seje namestnik predsednika z enakimi pooblastili, pravicami in odgovornostmi, kot jih ima predsednik nadzornega sveta.
(4) Nadzorni svet je sklepčen, če je na seji prisotna večina vseh članov. Nadzorni svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov. Če je rezultat neodločen, odloči glas osebe, ki je vodila sejo.
Član nadzornega sveta je lahko predčasno razrešen:
– če poda pisno odstopno izjavo,
– če ravna v nasprotju s 17. členom zakona o javnih skladih,
– če je zamenjal zaposlitev oziroma je začel opravljati funkcijo ali dejavnost, ki je nezdružljiva s članstvom v nadzornem svetu,
– če kot predsednik nadzornega sveta pred prenehanjem mandata oziroma odpovednega roka direktorja javnega sklada ne izvede vseh predpisanih postopkov za imenovanje novega direktorja javnega sklada.
(1)Direktor zastopa in predstavlja javni sklad ter organizira in vodi delo ter poslovanje javnega sklada.
(2) Direktorja imenuje in razrešuje ustanoviteljica na predlog nadzornega sveta.
(3) Nadzorni svet oblikuje predlog za imenovanje direktorja na podlagi javnega natečaja.
V skladu z zakonom, ki ureja javne sklade, je za direktorja lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima najmanj univerzitetno izobrazbo ali najmanj visoka strokovna s specializacijo oziroma magisterijem/druga stopnja/,
– ima vsaj osem let delovnih izkušenj, od tega pet let na vodilnih delovnih mestih podobne zahtevnosti ter
– ni bila pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje, pa obsodba ni pogojna.
(1)Ustanoviteljica imenuje direktorja za dobo največ štirih let. Po poteku mandata lahko ustanoviteljica na podlagi javnega natečaja isto osebo ponovno imenuje za direktorja javnega sklada.
(2) Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata. Pogodbo o zaposlitvi z direktorjem sklene predsednik nadzornega sveta.
(1)Pristojnosti direktorja:
– skrbi za izvajanje poslovne politike javnega sklada;
– predlaga poslovni in finančni načrt javnega sklada ter letno poročilo javnega sklada;
– predlaga nadzornemu svetu ukrepe potrebne za doseganje ciljev poslovne politike javnega sklada;
– na zahtevo nadzornega sveta poroča o posameznih poslih v zvezi z namenskim premoženjem in drugimi zadevami, povezanimi s poslovanjem;
– daje predloge in uresničuje sklepe nadzornega sveta;
– izdaja pravne akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti javnega sklada;
– sprejema ukrepe za ohranjanje rentabilnosti in likvidnosti javnega sklada ter predlaga sanacijske ukrepe;
– izvršuje finančni načrt in plan dela javnega sklada ter odloča o oddaji stanovanj in drugih nepremičnin;
– sprejema in izvaja ukrepe za izvajanje razvojnih usmeritev s temelji poslovne politike javnega sklada;
– določi predlog splošnih pogojev poslovanja javnega sklada in poslovne politike javnega sklada;
– poroča nadzornemu svetu o poslovni politiki in drugih vprašanjih poslovanja javnega sklada;
– skrbi za sodelovanje z lokalno skupnostjo, resornim ministrstvom in drugimi javnimi stanovanjskimi skladi z območja Republike Slovenije;
– zagotavlja opravljanje strokovnih in drugih nalog javnega sklada;
– opravlja vse ostale naloge določene s predpisi s področja delovanja javnega sklada in tem odlokom.
(2) Direktor javnemu skladu odgovarja za škodo, ki je nastala zaradi njegovega nevestnega ali protipravnega ravnanja.
(3) Zoper odločitev direktorja pri odločanju o javnopravnih stvareh ima stranka pravico do pritožbe. O pritožbi odloča župan.
(1)Direktor je lahko predčasno razrešen:
– če poda pisno odstopno izjavo,
– če ustanoviteljica ne sprejme letnega poročila javnega sklada, ker meni, da so navedbe direktorja v letnem poročilu netočne ali zavajajoče oziroma dajejo napačno sliko stanja javnega sklada, te domneve pa potrdi Računsko sodišče ali pooblaščeni revizor, ki ga posebej za ta namen imenuje ustanoviteljica,
– če ni izpolnjeval obveznosti, ki mu jih nalagata zakon in ta odlok, ali ni izpolnil cilja oziroma ciljev, določenih v poslovnem in finančnem načrtu javnega sklada.
(2) Če direktor umre, poda odstopno izjavo, postane poslovno nesposoben, je razrešen iz krivdnih razlogov ali mu poteče mandat, opravlja njegovo funkcijo do imenovanja novega direktorja predsednik nadzornega sveta ali član nadzornega sveta, ki ga za to pooblasti ustanoviteljica, vendar največ za 12 mesecev. V času, ko član nadzornega sveta opravlja funkcijo direktorja, mu miruje članstvo v nadzornem svetu.
(3) Če direktor poda odstopno izjavo ali mu poteče mandat, mora predsednik nadzornega sveta izvesti vse postopke za imenovanje novega direktorja najmanj 90 dni pred potekom odpovednega roka oziroma mandata direktorja javnega sklada.
VI. POSLOVANJE JAVNEGA SKLADA
(1)Javni sklad posluje skladno s poslovno politiko za naslednje srednjeročno obdobje, ki jo na predlog direktorja in na podlagi mnenja nadzornega sveta sprejme ustanoviteljica.
(2) Poslovna politika javnega sklada vsebuje najmanj osnovne smernice glede ciljnih skupin prejemnikov spodbud za pravne in fizične osebe oziroma pomoči za fizične osebe, skupnega obsega spodbud in naložb v naslednjih poslovnih letih, merljivih kazalcev rezultatov delovanja javnega sklada ter vrednosti in strukture naložb javnega sklada.
(3) Spodbude javnega sklada po tem odloku so subvencije, ugodni krediti, garancije in drugi finančni ukrepi za pospeševanje dejavnosti na stanovanjskem področju.
(4) Pomoči fizičnim osebam po tem odloku so dodelitev stanovanja z neprofitno najemnino in subvencije stanovanjskih najemnin.
(1)Javni sklad mora sprejeti svoje splošne pogoje poslovanja, ki jih objavi na svojih spletnih straneh.
(2) Splošni pogoji poslovanja javnega sklada, ki podeljuje spodbude, morajo določati najmanj:
– merila za določitev upravičencev do spodbud za pravne osebe oziroma pomoči za fizične osebe;
– pogoje za pridobitev spodbud oziroma pomoči javnega sklada;
– obseg spodbud oziroma sredstev pomoči, ki jih lahko prejme posamezen upravičenec;
– medsebojne pravice in obveznosti javnega sklada in upravičenca po dodelitvi spodbud oziroma pomoči;
– postopke za izbor upravičencev in podeljevanje spodbud oziroma pomoči javnega sklada.
VII. NADZOR NAD DELOM JAVNEGA SKLADA
(1)Nadzor nad delom in poslovanjem javnega sklada opravlja Občinski svet Mestne občine Novo mesto.
(2) Vsak član Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto lahko od direktorja ali nadzornega sveta javnega sklada zahteva kakršnekoli informacije, potrebne za izvajanje nadzora. Direktor oziroma predsednik nadzornega sveta pa pošlje zahtevane informacije Občinskemu svetu kot organu. Vsak član Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto lahko na podlagi prejetih informacij predlaga ustreznemu organu inšpekcijski nadzor nad javnim skladom.
(1)Sklad preneha:
– z izpolnitvijo namena, za katerega je bil ustanovljen,
– če se združi z enim ali več javnih skladov v novo pravno osebo,
– če se pripoji k drugi pravni osebi javnega prava,
– če se vrednost kapitala zmanjša pod 2.500.000 EUR,
– če postane sklad insolventen,
– če tako odloči ustanoviteljica.
(2) V primerih iz prve in šeste alineje prejšnjega odstavka tega člena se postopek prenehanja sklada začne s sklepom o prenehanju javnega sklada in začetku likvidacije, ki ga sprejme ustanoviteljica.
(3) V primerih iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena sklad z združitvijo ali pripojitvijo preneha, ne da bi bila prej opravljena njegova likvidacija. Vse premoženje in vse obveznosti javnega sklada z združitvijo oziroma pripojitvijo preidejo na novo pravno osebo, ki nastane z združitvijo, oziroma na pravno osebo, kateri se javni sklad pripoji. Ustanovitelj javnega sklada, ki na ta način preneha, pridobi ustanoviteljske pravice v ustreznem obsegu v pravni osebi, h kateri je bil javni sklad pripojen oziroma novi pravni osebi, v katero je bil javni sklad združen.
(4) V primeru iz pete alineje prvega odstavka tega člena lahko predlog za prenehanje javnega sklada pri sodišču vložijo upniki, ki imajo do sklada zapadle neporavnane terjatve v višini najmanj 10 % kapitala sklada.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Javni sklad prične delovati z dnem vpisa v sodni register. S tem dnem na javni sklad preidejo naloge in javno pooblastilo po tem odloku.
(1)Nadzorni svet mora biti imenovan in konstituiran najkasneje v 6 mesecih po uveljavitvi tega odloka.
(2) Direktorja se imenuje najkasneje v roku 6 mesecev po konstituiranju nadzornega sveta.
(3) Do imenovanja direktorja sklada opravlja funkcijo direktorja javnega sklada z vsemi pooblastili in odgovornostmi vršilec dolžnosti direktorja javnega sklada, ki ga imenuje župan Mestne občine Novo mesto, vendar najdlje za eno leto.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 014-0002/2022-13
Novo mesto, dne 26. maja 2022
