Na podlagi 233. člena Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22), 32., 33., 35. in 36. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS, Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40) v zvezi z Zakonom o javno-zasebnem partnerstvu (ZJZP, Uradni list RS, št. 127/06), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS, Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), šestega odstavka 13. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19 in 121/21 – ZJN-3B), 17. člena Statuta Občine Luče (Uradni list RS, št. 60/11 – UPB in 66/17) ter skladno s 5. členom Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Luče in o izvajanju gospodarskih javnih služb (Uradni list RS, št. 53/05 in 1/09) je Občinski svet Občine Luče na 18. seji dne 31. 5. 2022 sprejel
o načinu izvajanja in podelitvi koncesije za opravljanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Luče
(1) Odlok o načinu izvajanja in podelitvi koncesije za izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov v Občini Luče predstavlja koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije v Regionalnem centru za ravnanje z odpadki Celje (v nadaljevanju: RCERO Celje).
(2) Obvezni občinski gospodarski javni službi iz prvega odstavka se izvajata na celotnem območju Občine Luče.
(3) Izvajanje obveznih občinskih gospodarskih javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov (v nadaljnjem besedilu: javni službi) zajema:
– tehtanje, kontrolo, preverjanje in prevzem mešanih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem,
– obdelavo mešanih komunalnih odpadkov in kosovnih odpadkov, ki zajema predelavo ter odstranjevanje komunalnih odpadkov,
– redno vzdrževanje in zagotavljanje varnega obratovanja objektov in naprav RCERO Celje ter izločanje uporabnih frakcij za kasnejšo predelavo,
– prekrivanje odlagalne površine telesa odlagališča,
– zagotavljanje obratovalnega monitoringa v skladu z veljavno zakonodajo,
– pripravo ukrepov in nalog za preprečevanje škodljivih vplivov na okolje.
(4) Javni službi se izvajata skladno s predpisi in na krajevno običajen način.
Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih ter drugih predpisih imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– gospodarska javna služba oziroma javna služba: sta obvezni občinski gospodarski javni službi iz 1. člena tega odloka;
– koncedent: je Občina Luče;
– občinski svet: je Občinski svet Občine Luče;
– koncesija: je koncesija za izvajanje gospodarskih javnih služb iz 1. člena tega odloka;
– koncesionar: je oseba, ki izvaja gospodarski javni službi iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije;
– izvajalec javne službe: je koncesionar po tem odloku;
– določene vrste komunalnih odpadkov: so mešani komunalni odpadki, katerih ostanki se po obdelavi odložijo na odlagališčih nenevarnih odpadkov;
– povzročitelj odpadkov: je vsaka pravna in fizična oseba na območju Občine Luče, katere delovanje ali dejavnost povzroča nastajanje odpadkov;
– uporabniki: so vsi povzročitelji odpadkov iz predhodne alineje.
(Enotnost koncesijskega razmerja)
V Občini Luče (v nadaljevanju: občina) se dejavnost iz 1. člena izvaja enotno s podelitvijo koncesije enemu izvajalcu (koncesionarju).
(Pogoji izvajanja gospodarske javne službe)
Pogoji javnih služb, ki sta predmet te koncesije so določeni z Odlokom o gospodarskih javnih službah v Občini Luče in o izvajanju gospodarskih javnih služb (Uradni list RS, št. 53/05 in 1/09) ter z določili v tem odloku, podrobneje pa s koncesijsko pogodbo.
II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
(Vsebina gospodarskih javnih služb)
(1) Obvezna občinska gospodarska javna služba »obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov« obsega:
– tehtanje, kontrolo, preverjanje in prevzem mešanih komunalnih odpadkov v skladu z okoljevarstvenim dovoljenjem,
– obdelavo mešanih komunalnih odpadkov pred odlaganjem v centru za ravnanje s komunalnimi odpadki v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov,
– skladiščenje mešanih komunalnih odpadkov pred njihovo obdelavo,
– oddajo izločenih nenevarnih frakcij, primernih za recikliranje, v nadaljnjo obdelavo v skladu s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki,
– ravnanje z izločenimi nevarnimi frakcijami, kot je za posamezno nevarno frakcijo določeno v predpisih, ki urejajo ravnanje z odpadki,
– oddajo izločenih gorljivih frakcij, primernih za energetsko predelavo, v sežig ali sosežig v skladu s predpisi, ki urejajo sežiganje odpadkov,
– oddajo ostanka mešanih komunalnih odpadkov po obdelavi upravljavcu odlagališča za komunalne odpadke,
– izdelavo ocene odpadkov pred oddajo odpadkov iz prejšnje točke v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.
(2) Obvezna občinska gospodarska javna služba »odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja določenih vrst komunalnih odpadkov« obsega odlaganje ostankov predelave mešanih komunalnih odpadkov, v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.
(3) Vsebino in dejavnosti, ki jih zajemajo gospodarske javne službe iz 1. člena, podrobneje določajo zakon, podzakonski predpisi in odloki, ki urejajo ravnanje s komunalnimi odpadki v občini.
III. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA
(Postopek izbire in status izvajalca)
(1) Občina s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za zagotavljanje gospodarskih javnih služb iz 1. člena tega odloka (v nadaljevanju tudi: javne službe) z vzpostavitvijo notranjega koncesijskega razmerja na podlagi sklenitve neposredne (in-house) koncesijske pogodbe.
(2) Izvajanje javnih služb iz prvega odstavka 1. člena tega Odloka se v občini zaradi uresničitve skupnih ciljev zagotavljanja storitev javnih služb v javnem interesu zagotavlja s horizontalnim sodelovanjem občine z drugimi občinami za dosego skupnih ciljev zagotavljanja predmetnih javnih služb, s čimer bo zagotovljena optimalna izkoriščenost kapacitet izvajalca in obstoječih omrežij (infrastrukture), optimizacija stroškovne učinkovitosti zagotavljanja javnih služb in enotna ter racionalna oskrba s storitvami predmetnih javnih služb.
(3) Iz razlogov navedenih v prejšnjem odstavku tega člena in zaradi uresničitve skupnih ciljev zagotavljanja storitev javnih služb z enotnostjo in optimalno izkoriščenostjo RCERO Celje ter zaradi doseganja skupnih ciljev na področju ponovne uporabe komunalnih odpadkov skladno z Direktivo Evropske komisije 2008/98/ES se javne službe iz 1. člena tega odloka izvajajo s podelitvijo neposredne koncesijske pogodbe, sklenjene na podlagi sporazuma med občino na eni strani in družbo SIMBIO, družba za ravnanje z odpadki d.o.o., glede sodelovanja pri skupnemu izvajanju javnih služb v smislu šestega odstavka 13. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah.
(4) V sporazumu iz prejšnjega člena se kot izvajalec javnih služb obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov ter odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov določi družba SIMBIO, družba za ravnanje z odpadki d.o.o., Teharska cesta 49, 3000 Celje, matična številka: 5914523000.
(5) V koncesijski pogodbi se določijo tudi cene storitev gospodarskih javnih služb iz 1. člena tega odloka, na podlagi cen, sprejetih s strani pristojnega organa v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi. Cene storitev po koncesijski pogodbi ne smejo biti višje od cen storitev, ki so določene za uporabnike na območju drugih občin, za katere isti koncesionar izvaja storitve navedenih javnih služb, razen v delu, v katerem je razlika posledica vložka posameznih občin v RCERO Celje.
(6) Koncesija po tem odloku se podeli skladno s predpisi, ki urejajo postopek podelitve koncesije gospodarske javne službe. O izbiri koncesionarja odloči z odločbo v upravnem postopku pristojni upravni organ občine.
(7) Na podlagi sklenjenega sporazuma iz tretjega odstavka tega člena in odločbe iz prejšnjega odstavka tega člena občina s koncesionarjem sklene koncesijsko pogodbo.
(Izvajanje gospodarskih javnih služb)
Izvajanje gospodarskih javnih služb po tem odloku v občini poteka skladno z Načrtom ravnanja z odpadki v RCERO Celje in drugimi akti koncesionarja, kot to določajo predpisi Republike Slovenije za izvajalca javne službe obdelave in izvajalca javne službe odlaganja ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.
(1) Uporabniki storitev javnih služb, ki sta predmet urejanja v tem odloku, so vsi povzročitelji odpadkov, kot jih opredeljuje občinski odlok, ki ureja zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov.
(2) Uporabniki storitev javne službe, ki je predmet urejanja v tem odloku, so tudi druge pravne in fizične osebe, ki niso vključene v sistem ravnanja z odpadki v skladu z odlokom, ki ureja zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, pa uporabljajo storitve javnih služb po tem odloku (npr. lastna dostava odpadkov na odlagališče).
(3) Uporaba storitev javnih služb je za povzročitelje odpadkov obvezna v okvirih, ki jih določa odlok, ki ureja način opravljanja javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov na območju občine.
(Začetek in trajanje koncesije)
(1) Koncesijsko razmerje za dejavnost iz 1. člena tega odloka nastane, koncesionar pa pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Trajanje koncesijskega razmerja za dejavnost iz 1. člena tega odloka, ki je predmet lokalnih gospodarskih javnih služb, je 17 let od sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(3) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem sklenitve koncesijske pogodbe. Koncesionar mora pričeti izvajati koncesijo najkasneje v 60 dneh po sklenitvi koncesijske pogodbe.
(4) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta, koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(5) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.
(6) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
(Sprememba koncesijske pogodbe)
(1) Občina ali koncesionar lahko zahtevata spremembo koncesijske pogodbe v primerih in pod pogoji, kakor so predvideni v vsakokrat veljavni zakonodaji, zlasti pa v primeru:
– spremembe zakonov in predpisov, ki vplivajo na spremembo določb koncesijske pogodbe;
– v primeru dodatnih investicij ali storitev, ki niso bile vključene v prvotno pogodbo;
– spremenjenih okoliščin, ki jih ni bilo možno predvideti ob podpisu koncesijske pogodbe.
(2) Občina lahko zahteva spremembo koncesijske pogodbe tudi v primeru, če je to potrebno, da se zavaruje javni interes.
Koncesionar je dolžan izvajati javni službi, ki sta predmet koncesije, na način, kot je določen v odlokih ali drugih predpisih, ki urejajo način izvajanja javnih služb, ki sta predmet koncesije in po drugih predpisih ter splošnih aktih, izdanih po javnem pooblastilu.
(Koncesionarjev pravni monopol)
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano izvajanje in kvalitetno opravljanje javne službe, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.
(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob soglasju koncedenta in po predpisanem postopku, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javnih služb na območju občine.
(4) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetnih javnih služb izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi.
(Razmerje do podizvajalcev)
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, izbranim po postopku določenim z zakonom, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
(1) Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
(2) Uporaba storitev javnih služb je v obsegu, ki ga določajo zakoni in predpisi o načinu izvajanja javnih služb, za uporabnike obvezna.
Če so odpadki, ki so pripeljani v RCERO Celje neustrezni, jih lahko koncesionar, skladno s predpisi, ki urejajo ravnanje z odpadki, zavrne. O zavrnjeni pošiljki odpadkov koncesionar obvesti pristojno inšpekcijsko službo.
V. FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB
(1) Izvajanje storitev javnih služb se financira iz plačil uporabnikov za storitve javnih služb, iz proračuna oziroma iz drugih virov.
(2) Občina in koncesionar se lahko dogovorita za subvencioniranje izvajanja javnih služb iz proračuna zgolj, če je to dopustno glede na predpise, ki določajo način in metodologijo oblikovanja cen storitev javnih služb ter predpise, ki urejajo državne pomoči.
(3) Cena storitev javnih služb se oblikuje skladno z vsakokrat veljavnim predpisom, ki določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(4) Cena storitev za uporabnike javnih služb v občini je enaka ceni javnih služb za uporabnike v občinah ustanoviteljicah.
(Izhodiščne cene in njihovo spreminjanje)
(1) Cene storitev javnih služb se določijo in usklajujejo po predpisih, ki urejajo metodologijo za oblikovanje cen storitev izvajanja gospodarskih javnih služb iz 1. člena tega odloka in na način kot je dogovorjen z notranjo koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora vzpostaviti učinkovit sistem plačevanja in izterjave obračunanih storitev.
(1) S tem odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje evidenc, kot izhaja iz tega odloka.
(2) Uskladitev obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov, vzdrževanje ter finančna razmerja v zvezi z uskladitvijo obstoječih, delno vzpostavljenih katastrov in vzdrževanje katastrov posameznih javnih služb ureja koncesijska pogodba.
(3) Vse spremembe na objektih, napravah in glede opreme se v kataster vnesejo najkasneje v 30 dneh.
(Vsebina evidenc in zbirk podatkov)
(1) Izvajalec je dolžan voditi naslednje evidence in zbirke podatkov, ki se nanašajo na območje izvajanja koncesije:
– zbirke evidenčnih listov za zavezance,
– evidenco ocen odpadkov ter skladno s predpisi podatke o vrsti in količini odloženih oziroma odstranjenih odpadkov,
– podatke o količini ter vrsti obdelanih odpadkov,
– podatke o količini ter vrsti odpadkov, ki nastanejo pri obdelavi, predanih pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem ali odstranjevalcem,
– obratovalne dnevnike in drugo predpisano dokumentacijo skladno s predpisi,
– zbirke poročil o obratovalnem monitoringu,
– druge katastre, evidence in zbirke podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje javne službe po tem odloku.
(2) Kopijo ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj enkrat letno. Ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe jih brezplačno izroči v celoti v last in posest občini.
(3) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžen posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
(4) Z osebnimi podatki iz katastra mora izvajalec ravnati na predpisan način.
(1) Koncesionar mora na podlagi javnega pooblastila, podeljenega s tem odlokom, voditi evidenco tudi o:
– evidenco ocen odpadkov ter skladno s predpisi podatke o vrsti in količini odloženih oziroma odstranjenih odpadkov,
– podatke o količini ter vrsti obdelanih odpadkov,
– podatke o količini ter vrsti odpadkov, ki nastanejo pri obdelavi, predanih pooblaščenim zbiralcem, predelovalcem ali odstranjevalcem,
– obratovalne dnevnike in drugo predpisano dokumentacijo skladno s predpisi,
– zbirke poročil o obratovalnem monitoringu,
– druge katastre, evidence in zbirke podatkov v skladu z vsakokrat veljavnimi predpisi, ki urejajo izvajanje javnih služb iz 1. člena tega odloka.
(2) Izvajalec javnih služb mora za vsako pošiljko iz prvega odstavka tega člena pridobiti potrdilo o predaji ali imeti evidenčni list, če je ta predpisan. Izvajalec mora dokumentacijo in evidence iz prvega odstavka tega člena za posamezno koledarsko leto hraniti najmanj pet let.
(Dostop do informacij javnega značaja)
(1) Skladno z določili zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, je izvajalec prosilcem dolžan posredovati vse informacije iz katastra in evidenc, razen tistih informacij, za katere isti zakon določa, da prosilcem ne smejo biti posredovane. Informacije javnega značaja, ki se nanašajo na prosilca, je izvajalec slednjemu dolžen posredovati brezplačno, za posredovanje ostalih informacij javnega značaja pa je izvajalec prosilcem upravičen zaračunati stroške skladno z uredbo, ki ureja posredovanje informacij javnega značaja.
(2) Z osebnimi podatki iz katastra in evidenc mora izvajalec ravnati na predpisan način.
VII. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
(Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov)
Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
(Dolžnosti koncesionarja)
Dolžnosti koncesionarja glede izvajanja gospodarskih javnih služb »obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov« so zlasti:
– v javnem interesu kvalitetno, pravočasno in v ustreznem obsegu opravljati javne službe, v skladu z zakonom in drugimi predpisi, v skladu z odloki ter koncesijsko pogodbo;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javnih služb, zlasti pa v tem okviru skrbeti za ekološko usmerjeno ravnanje z odpadki;
– zagotoviti ustrezno zavarovanje nevarnih ali zdravju škodljivih odpadkov ter odpraviti napake na objektih in napravah, ki utegnejo povzročiti večjo škodo na okolju ali zdravju ljudi najkasneje v roku 12 ur od ugotovitve napake oziroma prejema obvestila uporabnikov (interventno izvajanje javnih služb);
– uporabljati objekte, naprave in druga sredstva za izvajanje javnih služb kot dober gospodar, jih tekoče vzdrževati in odpraviti morebitne napake, okvare in pomanjkljivosti, ki neposredno ne ogrožajo varstva okolja ali zdravja ljudi v roku 14 dni od ugotovitve oziroma prejema obvestila uporabnikov;
– sklepati z uporabniki pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije (samo, če je tako določeno s posebnimi predpisi), odločati o upravnem postopku v vseh upravnih zadevah iz naslova izvajanja javnih služb ter obračunavati pristojbine in druge prispevke v skladu s predpisi;
– oblikovati cene storitev javnih služb;
– svetovati in pomagati koncendentu pri pripravi razvojnih in investicijskih načrtov ter projektov za pridobivanje finančnih sredstev v okviru javnih razpisov ter drugih virov;
– voditi vse predpisane evidence in katastre, obveščati pristojne organe o kršitvah, ažurno odgovarjati na pritožbe in/ali pobude uporabnikov, omogočati nemoten nadzor v zvezi z izvajanjem koncesije in skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javnih služb;
– upoštevati, da se cena storitev javnih služb oblikuje skladno s predpisom za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(Odgovornost koncesionarja)
(1) Za izvajanje javnih služb je, ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javnih služb.
(2) Koncesionar kot izvajalec javnih služb je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci občine, uporabnikom ali tretjim osebam.
25. člen
(Dolžnost obveščanja o statusnih spremembah)
Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s kontrolno spremembo kapitalske strukture. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori, če je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta, ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
(Dolžnost vodenja ločenih računovodskih izkazov)
(1) Koncesionar mora za občino zagotoviti ločene računovodske izkaze za dejavnost obdelave določenih vrst komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanje komunalnih odpadkov in druge dejavnosti v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi.
(2) Če koncesionar ne zagotovi oziroma ne izvaja obveznosti iz prejšnjega odstavka tega člena, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
(Pravice in dolžnosti koncedenta)
(1) Dolžnosti koncedenta so zlasti:
– da zagotavlja pogoje za izvajanje vseh storitev predpisanih z zakonom, s predpisi o načinu izvajanja javnih služb in s tem odlokom ter v skladu s pogoji, ki so navedeni v tem odloku;
– da zagotavlja takšno višino plačil in ceno storitev, da je ob normalnem poslovanju možno zagotoviti ustrezen obseg in kakovost storitev ter vzdrževanje objektov, naprav in opreme koncesije, da se lahko, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– da zagotovi sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javnih služb;
– da zagotovi sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javnih služb na področju občine;
– pisno obveščanje koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
(2) Pravice koncedenta so zlasti:
– nadzor nad izvajanjem gospodarskih javnih služb in finančni nadzor;
– druge pravice, določene s predpisi, tem odlokom in koncesijsko pogodbo.
(1) Uporabniki imajo v razmerju do koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega in nemotenega zagotavljanja storitev koncesionarja;
– do zagotovljenih cen storitev;
– vpogleda v evidence – kataster oziroma v zbirke podatkov, ki jih vodi koncesionar in se nanašajo nanj;
– do enake obravnave glede kakovosti in dostopnosti storitev;
– uporabljati storitve javnih služb pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javnih služb se lahko v zvezi z izvajanjem javnih služb pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javnih služb opravljena v nasprotju s tem odlokom.
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja in koncedenta zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javnih služb;
– pripraviti neoviran dostop do vseh zbiralnikov, objektov, opreme, prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve javnih služb;
– redno plačevati storitve v skladu z veljavnimi tarifami;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javnih služb oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo;
– nuditi koncesionarju potrebne podatke za vodenje katastra – obveznih zbirk podatkov.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javnih služb, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav, ali mu drugače ne omogoči izvajanja javnih služb, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
(3) Pristojni inšpektor lahko na pobudo koncesionarja odredi uporabniku storitev, da zagotovi vse, kar je potrebno za izvedbo storitev javnih služb.
(Dokazovanje izpolnjevanja pogojev)
(1) Koncesionar je dolžan ves čas trajanja pogodbe izpolnjevati pogoje za neposredno sklenitev koncesijske pogodbe, v skladu s šestim odstavkom 13. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah oziroma z vsakokrat veljavno zakonodajo.
(2) Koncesionar mora ob sklenitvi koncesijske pogodbe in ves čas trajanja pogodbe izpolnjevati tudi naslednje pogoje:
– registracijo oziroma izpolnjevanje pogojev za opravljanje javnih služb;
– razpolagati z zadostnim številom delavcev z ustreznimi kvalifikacijami, usposobljenostjo in izkušnjami na področju javnih služb za njeno izvajanje na celotnem območju občine;
– razpolagati z zadostnim obsegom opreme oziroma potrebnih sredstev za delo;
– biti sposoben samostojno zagotavljati vse javne dobrine, ki so predmet javnih služb;
– sposobnost zagotavljati storitve na kontinuiran in kvaliteten način ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;
– zagotavljati interventno izvajanje javnih služb ob vsakem času;
– usposobljenost za vodenje katastra ter razpolaganje z ustreznimi delovnimi pripravami za njegovo vodenje.
(3) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo vsakokrat veljavni področni predpisi.
(4) Podrobneje se pogoji opredelijo v koncesijski pogodbi.
VIII. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(1) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
(2) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe iz razlogov, ki so na strani koncesionarja.
(Sklenitev koncesijske pogodbe)
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(3) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(4) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
(Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo)
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, kot je veljal ob sklenitvi pogodbe, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
(Pristojni organ za izvajanje koncesije)
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo je občinska uprava.
IX. NADZOR IN ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU
(Nadzor nad izvajanjem javnih služb)
(1) Nadzor nad izvajanjem javnih služb izvaja pristojni organ oziroma služba občinske uprave. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javnih služb, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
(2) Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
(4) Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti izvajalca in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času izvajalca. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom občine.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik izvajalca in občine oziroma pooblaščenec.
(6) Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora podrobneje uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja tudi občinski inšpektorat, ki je pristojen za vodenje postopkov o ugotovljenih prekrških ter ostali državni organi, ki imajo takšno pristojnost po samem zakonu.
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejeni nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo (letne računovodske izkaze …), v kataster javnih služb oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
(Enostranski ukrepi v javnem interesu)
(1) Občina ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno notranje koncesijsko razmerje in zavaruje javni interes.
(2) Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko občina uporabi:
– uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem notranje koncesijske pogodbe;
– izdajo obveznih navodil izvajalcu;
– začasni prevzem s strani občine vzpostavljene infrastrukture v upravljanje in oskrbo;
– izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti vzpostavljene infrastrukture;
– odvzem notranje koncesije, v kolikor so razlogi za odvzem na strani izvajalca.
(3) Ukrep občine mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati izvajalca.
(4) Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo z notranjo koncesijsko pogodbo.
40. člen
(1) Prenos koncesije je dopusten zgolj v primerih, ki so izrecno predvideni v vsakokrat veljavni zakonodaji.
(2) Izvajalec ne sme brez predhodnega pisnega soglasja občine prenesti izvajanje koncesije na tretjo osebo.
(3) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(4) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
XI. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(Načini prenehanja koncesijskega razmerja)
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– s prenehanjem koncesionarja,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije.
(Prenehanje koncesijske pogodbe)
Koncesijska pogodba preneha:
– po preteku časa, za katerega je bila sklenjena,
– z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem,
– z odstopom od koncesijske pogodbe,
– s sporazumno razvezo.
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
(Razdrtje koncesijske pogodbe)
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek,
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnje pravilno izvajanje koncesije,
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije,
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda uporabnikom njegovih storitev ali tretjim osebam,
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti,
– iz drugih razlogov določenih s predpisi.
(2) V primeru izpolnitve katerega izmed pogojev iz prve alineje prvega odstavka lahko začne koncedent s postopkom za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe. Postopek za razdrtje koncesijske pogodbe koncedent ustavi (umik tožbe), če je uveden postopek zaradi insolventnosti, drug postopek prisilnega prenehanja ali likvidacijski postopek zavrnjen, če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena, v primeru prodaje ponudnika kot pravne osebe (v stečaju) ali vsake druge, z vidika izvajanja koncesijskega razmerja sorodne posledice. Pogoji iz druge oziroma tretje alineje prejšnjega odstavka, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za enostransko razdrtje koncesijske pogodbe, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba, s katero je bila koncesionarju izrečena kazenska ali upravna sankcija, pravnomočna. Obstoj razlogov iz četrte in pete alineje prejšnjega odstavka se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
(3) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(4) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(5) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(6) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih neamortiziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
(Odstop od koncesijske pogodbe)
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno,
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno.
(2) Za kršitev koncesijske pogodbe se ne šteje akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja in je sorazmeren s posegom v koncesionarjeve pravice.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin ekonomskega ali sistemskega značaja oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, oziroma nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče.
(Prenehanje koncesionarja)
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če izvajalec ne začne z opravljanjem nalog iz tega odloka v za to s koncesijsko pogodbo, določenem roku;
– če je v javnem interesu, da se javne službe iz 1. člena tega odloka prenehajo izvajati kot javne službe;
– če je v javnem interesu, da se izvajanje javnih služb preneha izvajati v obliki notranjega (in-house) koncesijskega razmerja;
– če je proti izvajalcu uveden stečajni ali likvidacijski postopek;
– če je bila izvajalcu izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, notranje koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje notranjega koncesijskega razmerja, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja notranje koncesijske pogodbe;
– če obstaja utemeljen dvom, da izvajalec v bistvenem delu ne bo izpolnil prevzetih obveznosti;
– če je po sklenitvi notranje (in-house) koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je izvajalec dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na sklenitev notranje koncesijske pogodbe;
– če izvajalec kadarkoli tekom trajanja razmerja ne izpolnjuje več pogojev za sklenitev notranje koncesijske pogodbe;
– če se uveljavlja protikorupcijska klavzula iz notranje koncesijske pogodbe;
– če se je koncesija bistveno spremenila, kar terja nov postopek izbire koncesionarja;
– če je za koncesionarja v času podelitve koncesije obstajal razlog za izključitev, zaradi katerega bi moral biti izključen iz postopka izbire koncesionarja ali
– če koncesionar ne spoštuje odločitve koncedenta iz šestega in sedmega odstavka 59. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le če kršitev resno ogrozi izvrševanje javnih služb. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) Koncesionar ni upravičen do nadomestila za predčasno prenehanje koncesijske pogodbe.
(1) Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javne službe možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov predpis o načinu izvajanja javnih služb. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe. Z odkupom koncesije koncedent na infrastrukturi, ki je v lasti tretjih oseb, izven koncesionarja, ne more pridobiti lastninske ali druge sorodne pravice. O nameravanem odkupu mora koncedent pisno obvestiti koncesionarja vsaj 1 (eno) leto vnaprej.
(2) Poleg obveze po izplačilu dokazanih neamortiziranih vlaganj koncesionarja, prevzema koncedent tudi obvezo za ustrezno prezaposlitev pri koncesionarju redno zaposlenih delavcev, namenjenih opravljanju javne službe ter obvezo po povrnitvi nastale dejanske škode in izgubljenega dobička za obdobje do rednega prenehanja koncesijske pogodbe.
(3) Odkup je lahko sporazumen ali prisilen in se izvede v skladu z vsakokrat veljavno zakonodajo.
XII. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank (v celoti tuje pogodbenim strankam). Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javnih služb ni možno.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirane javne službe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javnih služb v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesioniranih javnih služb v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XIII. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
(Arbitražna klavzula in prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže)
(1) S koncesijsko pogodbo se lahko dogovori, da je za odločanje o sporih med koncedentom in koncesionarjem pristojna arbitraža, kolikor to ni v nasprotju s pravnim redom.
(2) V razmerjih med koncesionarjem in uporabniki storitev javne službe ni dopustno dogovoriti, da o sporih iz teh razmerij odločajo tuja sodišča ali arbitraže (prepoved prorogacije tujega sodišča ali arbitraže).
XIV. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(Pričetek veljavnosti odloka)
Odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati petnajsti dan po objavi.
Št. 007-3/2022
Luče, dne 31. maja 2022
