Na podlagi šestega odstavka 92. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 16/07 – uradno prečiščeno besedilo, 36/08, 58/09, 64/09 – popr., 65/09 – popr., 20/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 47/15, 46/16, 49/16 – popr., 25/17 – ZVaj, 123/21, 172/21 in 207/21) minister za izobraževanje, znanost in šport izdaja
o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju
Ta pravilnik v povezavi z izobraževalnimi programi in prilagojenimi izobraževalnimi programi poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki jih je sprejel minister, določa izobrazbo, ki jo morajo imeti učitelji in drugi strokovni delavci v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja, srednjega strokovnega izobraževanja, poklicno-tehniškega izobraževanja ter poklicnega tečaja.
Izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, pomenijo:
1. višješolski študijski program – študijski program za pridobitev višje izobrazbe, sprejet pred 1. januarjem 1994, po katerem se v skladu s 15. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 94/06; v nadaljevanju: ZViS-E) pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom prve stopnje,
2. visokošolski strokovni študijski program – študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom ZViS-E pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom prve stopnje,
3. univerzitetni študijski program – študijski program, sprejet pred 11. junijem 2004, po katerem se v skladu s 15. členom ZViS-E pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom druge stopnje,
4. visokošolski strokovni študijski program prve stopnje – študijski program prve stopnje v skladu s 33. členom Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-D, 109/12, 85/14, 75/16, 61/17 – ZUPŠ, 65/17, 175/20 – ZIUOPDVE in 57/21 – odl. US; v nadaljnjem besedilu: ZViS),
5. univerzitetni študijski program prve stopnje – študijski program prve stopnje v skladu s 33. členom ZViS),
6. magistrski študijski program druge stopnje – študijski program druge stopnje v skladu s 33. členom ZViS,
7. enoviti magistrski študijski program druge stopnje – študijski program druge stopnje v skladu s 33. členom ZViS.
(1) V tem pravilniku izobrazba pomeni študijski program za pridobitev izobrazbe, po katerem se pridobi strokovni naslov v skladu z Zakonom o strokovnih in znanstvenih naslovih (Uradni list RS, št. 61/06, 87/11 – ZVPI in 55/17), pri posameznih strokovnih delavcih pa tudi študijski program za izpopolnjevanje v skladu s 33.a členom ZViS.
(2) Za posamezne strokovne delavce izobrazba pomeni končan javnoveljavni višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja ali javnoveljavni izobraževalni program.
(posebnosti študijskih programov)
Če v tem pravilniku ni navedeno, ali je ustrezen enopredmetni ali dvopredmetni študijski program, se šteje, da je ustrezen tako enopredmetni kot dvopredmetni študijski program.
Učitelj slovenščine v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program slovenskega jezika, slovenskega jezika s književnostjo ali slovenistika ali
– magistrski študijski program druge stopnje slovenski jezik in književnost ali slovenistika.
Učitelj italijanščine v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program italijanskega jezika ali
– magistrski študijski program druge stopnje italijanščina, italijanski jezik in književnost ali italijanistika.
Učitelj madžarščine v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program iz madžarskega jezika s književnostjo ali
– magistrski študijski program druge stopnje madžarski jezik s književnostjo.
Učitelj angleščine v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program angleškega jezika ali angleškega jezika s književnostjo ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje angleščine ali anglistika.
Učitelj nemščine v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program nemškega jezika ali nemškega jezika s književnostjo ali
– magistrski študijski program druge stopnje nemščina, nemcistika, germanistika, nemščina kot tuj jezik ali medkulturna germanistika.
Učitelj francoščine v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program francoskega jezika ali
– magistrski študijski program druge stopnje francoščina, francistične študije ali francistične in romanistične študije.
Učitelj španščine v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program španskega jezika ali
– magistrski študijski program druge stopnje španščina, španski jezik in književnost ali hispanistika.
Učitelj matematike v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program matematike ali računalništva z matematiko,
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – matematika), izobraževalna matematika, matematika ali matematične znanosti ali
– enoviti magistrski študijski program druge stopnje pedagoška matematika ali predmetni učitelj (smer izobraževalna matematika).
(1) Učitelj umetnosti, vsebinski sklop glasba, v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program iz glasbene pedagogike ali kompozicije in glasbene teorije ali
– magistrski študijski program druge stopnje glasbena pedagogika, glasbeno-teoretska pedagogika (smer kompozicija in glasbena teorija) ali glasbena umetnost (smer kompozicija in glasbena teorija).
(2) Učitelj umetnosti, vsebinski sklop likovno snovanje, v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program likovne pedagogike, slikarstva, kiparstva ali oblikovanja ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer likovna pedagogika), slikarstvo ali kiparstvo.
(3) Učitelj umetnosti, vsebinski sklop umetnostna zgodovina, v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program umetnostne zgodovine ali
– magistrski študijski program druge stopnje umetnostna zgodovina.
Učitelj družboslovja v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program geografije, zgodovine ali sociologije ali
– magistrski študijski program druge stopnje geografija, zgodovina, sociologija, sociologija – sociologija vsakdanjega življenja, sociologija – upravljanje človeških virov in znanja, sociologija – upravljanje organizacij, človeških virov in znanja ali sociologija – menedžment človeških virov, znanja in organizacij.
Učitelj geografije v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program geografije ali
– magistrski študijski program druge stopnje geografija.
Učitelj zgodovine v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program zgodovine ali
– magistrski študijski program druge stopnje zgodovina.
Učitelj sociologije v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program sociologije ali
– magistrski študijski program druge stopnje sociologija, sociologija – sociologija vsakdanjega življenja, sociologija – upravljanje človeških virov in znanja, sociologija – upravljanje organizacij, človeških virov in znanja ali sociologija – menedžment človeških virov, znanja in organizacij.
Učitelj psihologije v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program psihologije ali
– magistrski študijski program druge stopnje psihologija.
Učitelj filozofije v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program filozofije ali
– magistrski študijski program druge stopnje filozofija.
(učitelj naravoslovja in laborant)
(1) Učitelj naravoslovja v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program biologije, fizike, kemije, biokemije, kemijskega inženirstva ali kemijske tehnologije,
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – biologija, fizika ali kemija), izobraževalna biologija, biološko izobraževanje, pedagoška fizika, izobraževalna fizika, fizika, kemijsko izobraževanje, izobraževalna kemija, kemija, kemijsko inženirstvo ali kemijska tehnika ali
– enovit magistrski študijski program druge stopnje predmetni učitelj (smer izobraževalna biologija, izobraževalna fizika ali izobraževalna kemija).
(2) Laborant pri naravoslovju v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za laboranta pri fiziki, kemiji ali biologiji v skladu z 21., 22. in 23. členom tega pravilnika.
(učitelj fizike in laborant)
(1) Učitelj fizike v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program fizike ali
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – fizika), pedagoška fizika, izobraževalna fizika ali fizika ali
– enovit magistrski študijski program druge stopnje predmetni učitelj (smer izobraževalna fizika).
(2) Laborant pri fiziki v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal gimnazijo ali izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe elektrotehnik ali strojni tehnik ali ima srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno z izobraževalnimi programi, ki vsebujejo najmanj 315 ur fizike oziroma drugih predmetov s predmetnega področja fizike.
(učitelj kemije in laborant)
(1) Učitelj kemije v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program kemije, kemijskega inženirstva, kemijske tehnologije ali biokemije,
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – kemija), kemijsko izobraževanje, izobraževalna kemija, kemija, kemijsko inženirstvo ali kemijska tehnika ali
– enoviti magistrski študijski program druge stopnje predmetni učitelj (smer izobraževalna kemija).
(2) Laborant pri kemiji v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal gimnazijo ali izobraževalni program za pridobitev srednje strokovne izobrazbe kemijski tehnik ali ima srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno z izobraževalnimi programi, ki vsebujejo najmanj 315 ur kemije oziroma drugih predmetov s predmetnega področja kemije.
(učitelj biologije in laborant)
(1) Učitelj biologije v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program biologije,
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – biologija), biološko izobraževanje ali izobraževalna biologija ali
– enoviti magistrski študijski program druge stopnje predmetni učitelj (smer izobraževalna biologija).
(2) Laborant pri biologiji v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal gimnazijo ali ima srednjo strokovno izobrazbo, pridobljeno z izobraževalnimi programi, ki vsebujejo najmanj 315 ur biologije oziroma drugih predmetov s predmetnega področja biologije.
Učitelj športne vzgoje v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program športne vzgoje ali
– magistrski študijski program druge stopnje športna vzgoja.
(1) Učitelj informatike v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program računalništva in informatike, matematike (smer – računalništvo z matematiko ali uporabna matematika), računalništva z matematiko, računalništva, organizacije in managementa sistemov (smer – organizacija in management informacijskih sistemov), ekonomije (smer – poslovno informacijska) ali sociologije (smer – družboslovna informatika),
– magistrski študijski program druge stopnje poučevanje (smer predmetno poučevanje – računalništvo), izobraževalno računalništvo, pedagoško računalništvo in informatika, računalništvo in informatika, računalništvo in matematika, računalništvo in spletne tehnologije, računalništvo in informacijske tehnologije, informatika in tehnologije komuniciranja, poslovna informatika, management informatike in elektronskega poslovanja, organizacija in management informacijskih sistemov, management poslovne informatike, management in informatika, informacije in komunikacijske tehnologije, informatika v sodobni družbi ali družboslovna informatika ali
– enoviti magistrski študijski program druge stopnje predmetni učitelj (smer izobraževalno računalništvo).
(2) Učitelj informatike je lahko tudi, kdor je končal univerzitetni študijski program ali magistrski študijski program druge stopnje in je opravil študijski program izpopolnjevanja iz računalništva in informatike.
(učitelj strokovnega modula)
(1) Učitelj posameznega strokovnega modula v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja mora imeti izobrazbo s področja, ki ga je za učitelja tega strokovnega modula določil minister v posebnem delu izobraževalnega programa ali prilagojenega izobraževalnega programa poklicnega in strokovnega izobraževanja, pridobljeno z:
– visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim študijskim programom,
– visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim študijskim programom prve stopnje,
– magistrskim študijskim programom druge stopnje ali
– enovitim magistrskim študijskim programom druge stopnje.
(2) Pri izbiri učitelja strokovnega modula mora ravnatelj upoštevati izvedbeni kurikul izobraževalnega programa oziroma prilagojenega izobraževalnega programa.
(učitelj praktičnega pouka strokovnega modula)
(1) Učitelj praktičnega pouka posameznega strokovnega modula v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja mora imeti:
– najmanj srednjo strokovno izobrazbo in
– najmanj tri leta delovnih izkušenj
s področja, ki ga je za učitelja praktični pouk oziroma praktičnega pouka tega strokovnega modula določil minister v posebnem delu izobraževalnega programa ali prilagojenega izobraževalnega programa poklicnega in strokovnega izobraževanja.
(2) Pri izbiri učitelja praktičnega pouka strokovnega modula mora ravnatelj upoštevati izvedbeni kurikul izobraževalnega programa oziroma prilagojenega izobraževalnega programa.
(učitelj aktivnega državljanstva)
Učitelj aktivnega državljanstva v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program sociologije, filozofije, zgodovine, geografije ali politologije ali
– magistrski študijski program druge stopnje sociologija, sociologija – sociologija vsakdanjega življenja, sociologija – upravljanje človeških virov in znanja, sociologija – upravljanje organizacij, človeških virov in znanja ali sociologija – menedžment človeških virov, znanja in organizacij, filozofija, zgodovina, geografija, politologija – politična teorija, globalizacijske in strateške študije, politologija – primerjalne javne politike in uprava, politologija – analiza politik in javna uprava ali politologija – politična teorija.
(učitelj za dodatno strokovno pomoč)
(1) Učitelj za dodatno strokovno pomoč pri premagovanju primanjkljajev, ovir oziroma motenj v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije, pedagogike, psihologije, socialne pedagogike ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ali
– magistrski študijski program druge stopnje socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika, logopedija in surdopedagogika, psihologija, pedagogika, inkluzivna pedagogika ali inkluzija v vzgoji in izobraževanju.
(2) Učitelj za dodatno strokovno pomoč kot učno pomoč v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor:
– univerzitetni študijski program defektologije, pedagogike (smer pedagogika), psihologije, socialne pedagogike ali specialne in rehabilitacijske pedagogike,
– magistrski študijski program druge stopnje socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika, logopedija in surdopedagogika, psihologija, pedagogika, inkluzivna pedagogika ali inkluzija v vzgoji in izobraževanju ali
– izpolnjuje pogoje za učitelja splošnoizobraževalnega predmeta ali strokovnega modula v poklicnem in strokovnem izobraževanju.
(učitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku)
Učitelj za komunikacijo v slovenskem znakovnem jeziku v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja splošnoizobraževalnega predmeta ali strokovnega modula v izobraževalnih ali prilagojenih izobraževalnih programih v poklicnem in strokovnem izobraževanju in ima dodatno kvalifikacijo inštruktor slovenskega znakovnega jezika.
(učitelj za delo z gluhoslepimi)
Učitelj za delo z gluhoslepimi v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja splošnoizobraževalnega predmeta ali strokovnega modula v izobraževalnih ali prilagojenih izobraževalnih programih v poklicnem in strokovnem izobraževanju in ima dodatno kvalifikacijo tolmač za gluhoslepe in specialist za delo z gluhoslepimi.
III. DRUGI STROKOVNI DELAVCI
Svetovalni delavec v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program defektologije, pedagogike, psihologije, socialnega dela, socialne pedagogike ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ali
– magistrski študijski program druge stopnje inkluzivna pedagogika, inkluzija v vzgoji in izobraževanju, logopedija in surdopedagogika, pedagogika, psihologija, socialno delo, socialno delo z družino, socialno vključevanje in pravičnost na področju hendikepa, etničnosti in spola, duševno zdravje v skupnosti, socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska pedagogika ali supervizija, osebno in organizacijsko svetovanje.
(1) Knjižničar v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal:
– univerzitetni študijski program bibliotekarstva ali
– magistrski študijski program druge stopnje šolsko knjižničarstvo, bibliotekarstvo ali bibliotekarstvo, informacijski in založniški študiji.
(2) Knjižničar v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko tudi, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja ali svetovalnega delavca v skladu s tem pravilnikom in je opravil študijski program za izpopolnjevanje iz bibliotekarstva (smer izpopolnjevanje iz bibliotekarstva za šolske knjižničarje).
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka študijskega programa za izpopolnjevanje iz prejšnjega odstavka ni potrebno opravljati tistemu, ki je končal višješolski študijski program knjižničarstva ali univerzitetni študijski program prve stopnje bibliotekarstvo in informatika.
(organizator praktičnega pouka)
Organizator praktičnega pouka v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja praktičnega pouka v kateremkoli izobraževalnem programu ali prilagojenem izobraževalnem programu poklicnega in strokovnega izobraževanja, za katerega opravlja vzgojno- izobraževalno delo organizatorja praktičnega pouka.
(organizator praktičnega usposabljanja z delom)
Organizator praktičnega usposabljanja z delom v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal najmanj višješolski študijski program višjega strokovnega izobraževanja, in izpolnjuje pogoje za učitelja praktičnega pouka v kateremkoli izobraževalnem programu ali prilagojenem izobraževalnem programu poklicnega in strokovnega izobraževanja, za katerega opravlja vzgojno-izobraževalno delo organizatorja praktičnega usposabljanja z delom.
Vodja posestva v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja mora imeti izobrazbo s področja, ki je določeno za vodjo posestva v navedenih izobraževalnih programih ali prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja s Smernicami za vzgojno-izobraževalno delo na šolskem posestvu, pridobljeno z:
– višješolskim študijskim programom višjega strokovnega izobraževanja,
– višješolskim študijskim programom,
– visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim študijskim programom,
– visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim študijskim programom prve stopnje,
– magistrskim študijskim programom druge stopnje ali
– enovitim magistrskim študijskim programom druge stopnje.
(vodja centrale učnih podjetij)
Vodja centrale učnih podjetij v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja mora imeti izobrazbo s področja, ki je določeno za vodjo centrale učnih podjetjih v navedenih izobraževalnih programih ali prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja s Smernicami za vzgojno-izobraževalno delo v centrali učnih podjetij, pridobljeno z:
– visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim študijskim programom,
– visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim študijskim programom prve stopnje,
– magistrskim študijskim programom druge stopnje ali
– enovitim magistrskim študijskim programom druge stopnje.
(strokovni delavec v centrali učnih podjetij)
Strokovni delavec v centrali učnih podjetij v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja mora imeti izobrazbo s področja, ki je določeno za strokovnega sodelavca v centrali učnih podjetjih v navedenih izobraževalnih programih ali prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja s Smernicami za vzgojno-izobraževalno delo v centrali učnih podjetij, pridobljeno z:
– visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim študijskim programom,
– visokošolskim strokovnim ali univerzitetnim študijskim programom prve stopnje,
– magistrskim študijskim programom druge stopnje ali
– enovitim magistrskim študijskim programom druge stopnje.
(organizator izobraževanja odraslih)
Organizator izobraževanja odraslih v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja je lahko, kdor je končal univerzitetni študijski program, magistrski študijski program druge stopnje ali enoviti magistrski študijski program druge stopnje.
(1) Laborant posameznega strokovnoteoretičnega predmeta oziroma strokovnega modula v izobraževalnih programih in prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja, mora imeti najmanj srednjo strokovno izobrazbo s področja, ki ga je za laboranta tega strokovnoteoretičnega predmeta oziroma strokovnega modula določil minister v posebnem delu izobraževalnega programa ali prilagojenega izobraževalnega programa poklicnega in strokovnega izobraževanja.
(2) Pri izbiri laboranta strokovnoteoretičnega predmeta oziroma strokovnega modula mora ravnatelj upoštevati izvedbeni kurikul izobraževalnega programa ali prilagojenega izobraževalnega programa poklicnega in strokovnega izobraževanja.
(pedagoško-andragoška in specialnopedagoška izobrazba)
(1) Učitelj in drugi strokovni delavci v izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja morajo imeti ustrezna pedagoško-andragoška znanja, predpisana z zakonom, in sicer v obsegu najmanj 60 kreditnih točk po ECTS, od tega najmanj 15 kreditnih točk po ECTS neposredne pedagoške prakse.
(2) Učitelj in laborant v prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja morajo imeti ustrezna specialnopedagoška znanja, predpisana z zakonom, in sicer v obsegu najmanj 60 kreditnih točk po ECTS, od tega najmanj 15 kreditnih točk po ECTS neposredne pedagoške prakse.
(3) Drugi strokovni delavci v prilagojenih izobraževalnih programih poklicnega in strokovnega izobraževanja morajo imeti ustrezna pedagoško-andragoška ali specialnopedagoška znanja, predpisana z zakonom, in sicer v obsegu najmanj 60 kreditnih točk po ECTS, od tega najmanj 15 kreditnih točk po ECTS neposredne pedagoške prakse.
(4) Ne glede na določbe prvega odstavka ima ustrezno pedagoško-andragoško izobrazbo učitelj praktičnega pouka ali organizator praktičnega pouka, ki ima opravljen mojstrski izpit.
(učitelj, svetovalni delavec in knjižničar)
Ne glede na določbe tega pravilnika je za učitelja, svetovalnega delavca in knjižničarja ustrezna tudi izobrazba pridobljena po študijskih programih za pridobitev magisterija znanosti oziroma doktorata znanosti ustrezne smeri v skladu s 15. členom ZViS-E ali po študijskem programu tretje stopnje ustrezne smeri v skladu s 33. členom ZViS.
Ne glede na določbe tega pravilnika je za laboranta pri naravoslovju, fiziki, kemiji in biologiji ustrezna tudi izobrazba pridobljena po študijskem programu prve stopnje v skladu s 33. členom ZViS ali po študijskem programu, po katerem se pridobi raven izobrazbe, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljeni s študijskim programom prve stopnje, v skladu s 15. členom ZViS-E, če je vseboval zadosten obseg ustreznih vsebin v skladu z 21., 22. in 23. členom tega pravilnika.
V. PREHODNI IN KONČNI DOLOČBI
Učitelj splošnoizobraževalnega predmeta ali strokovnega modula in učitelj praktičnega pouka strokovnega modula v izobraževalnem ali prilagojenem izobraževalnem programu poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki je ob uveljavitvi tega pravilnika izpolnjeval pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v izobraževalnem ali prilagojenem izobraževalnem programu poklicnega in strokovnega izobraževanja, lahko še naprej opravlja vzgojno-izobraževalno delo učitelja v izobraževalnem ali prilagojenem izobraževalnem programu poklicnega in strokovnega izobraževanja na delovnih mestih, za katera so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje.
(drugi strokovni delavci)
Drugi strokovni delavec v izobraževalnem ali prilagojenem izobraževalnem programu poklicnega in strokovnega izobraževanja, ki je ob uveljavitvi tega pravilnika izpolnjeval pogoje za opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela v izobraževalnem ali prilagojenem izobraževalnem programu poklicnega in strokovnega izobraževanja, lahko še naprej opravlja vzgojno-izobraževalno delo drugega strokovnega delavca v izobraževalnem ali prilagojenem izobraževalnem programu poklicnega in strokovnega izobraževanja na delovnih mestih, za katera so do uveljavitve tega pravilnika izpolnjevali z zakonom in drugimi predpisi določene pogoje.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o izobrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v poklicnem in strokovnem izobraževanju (Uradni list RS, št. 48/11 in 92/12).
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-187/2021
Ljubljana, dne 14. junija 2022
EVA 2022-3330-0077
za izobraževanje, znanost in šport
