Na podlagi 61. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17) ter 13. člena Statuta Občine Laško (Uradni list RS, št. 79/15 – UPB1, 68/18, 61/19 in 157/20) je Občinski svet Občine Laško na 20. redni seji dne 22. 6. 2022 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del območja z oznako LAU – 73 – del
S tem odlokom se določajo izvedbena izhodišča za del območja naselja Rifengozd z oznako LAU – 73 – del
OPPN je izdelal ARHIKA, arhitekturno projektiranje, Uroš Krašek s.p., Sp. Rečica 104, 3270 Laško, pod številko projekta 2/2020 – OPPN.
Pravna podlaga je OPN Laško ter Zakon o urejanju prostora ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17).
1. Tekstualni del
2. Grafične priloge:
– izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju,
– območje podrobnega načrta z obstoječim parcelnim stanjem,
– prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji,
– zazidalna oziroma ureditvena situacija,
– prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro,
– prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave,
– prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– načrt parcelacije.
II. MEJA OBMOČJA UREJANJA
Območje urejanja zajema parc. št. 1327/1, k.o. Rifengozd.
Velikost območja znaša 3800 m2.
III. OPIS PROSTORSKIH UREDITEV
(opis prostorskih ureditev)
Območje urejanja je namenjeno gradnji bivalnih objektov po klasifikaciji 121 (gostinske stavbe) – objekti za kratkotrajno nastanitev.
Enota EUP:
– BT – POVRŠINE ZA TURIZEM, ki so namenjene hotelom, bungalovom in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev.
Dopustne dejavnosti:
– bivanje, gostinstvo in trgovina v povezavi s turizmom, intelektualne dejavnosti, kulturne, razvedrilne in rekreacijske.
Dopustni objekti:
– nestanovanjske stavbe: gostinske stavbe, druge stavbe za opravljanje dejavnosti območja.
IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE IN TOLERANCE
Na območju urejanja so predvideni naslednji objekti:
– objekti za kratkotrajno nastanitev – OKN v gabaritih: 9,50 m * 7,00 m s toleranco 2,0 metra po dolžini in širini
– nezahtevni objekti (NZO), so možni znotraj območja urejanja OPPN-ja. Za njih veljajo pogoji iz državnih uredb.
– OGR – obcestna ograja višine 1 meter, ki je predvidena 2 m od državne ceste na vzhodu območja urejanja.
(pogoji oblikovanja – splošno)
Videz objektov se oblikuje na podlagi določil OPN, in sicer na podlagi izhodišča za BT, s tem, da tipologija ni enotno opredeljena.
Faktor zazidanosti je 0.5 (nič cela pet).
(prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti in oblikovanja)
Gabariti: gabariti niso predpisani, tlorisni in vertikalni gabariti se prilagodijo posameznemu območju in krajinskim značilnostim, objekti se lahko združujejo v večje ali manjše turistične komplekse z izraženo jasno strukturo med osrednjimi stavbami in manjšimi enotami kot apartmaji. Streha: strehe stavb so praviloma simetrične dvokapnice s slemenom vzporedno z daljšo stranico objekta, dopustne so dvokapnice v kombinaciji z ravnimi strehami in enokapnicami (pomožni objekti in prizidki), dopustne so tudi ravne strehe in enokapnice, predvsem pri objektih večjih dimenzij oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa, strešna kritina: streha je opečne barve, lahko tudi sive, črne ali rjave barve. Arhitektonsko oblikovanje stavb: objekti naj bodo sodobno arhitekturno oblikovani v smislu kakovostnega in prepoznavnega poudarka prostora, oblikovanje in členitev fasad, umeščanje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno, v primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase.
(pogoji izvedbe materialov in barv)
OKN: fasada je lahko moderna, v lesu, umetnih materialih (sestavljena fasada) in v umirjenih tonih. Izvedba je lahko tudi popolnoma lesena.
Barva kritine mora biti temna ali v rdečih zemeljskih odtenkih.
Zunanja ureditev: smejo se predvideti samo avtohtone hortikulturne vrste – invazivne vrste so prepovedane.
Na območju urejanja OPPN je za posamezno parcelo lahko:
– faktor zazidanosti maksimalno 0,50.
V. POGOJI ZA IZVAJANJE INFRASTRUKTURNIH UREDITEV NA OBMOČJU UREJANJA
1. Območje OPPN ima dva dovoza. Oba se s priključujeta na državno cesto III. reda. Oba priključka sta obstoječa.
Pri pripravi OPPN se uporabijo naslednji pogoji iz smernic Ministrstva za infrastrukturo, DRSI, Sektor za upravljanje cest, št.: 37167-1869/2020/3, z dne 31. 7. 2020:
– Obravnavano območje se nahaja na zemljiščih v območju regionalne ceste III. reda št. 744 na odseku 2346 Štore–Svetina od km 16,217 do km 16,314 (desno v smeri stacionaže po Weps).
– Vozna hitrost je na v tem delu naselja Jagoče omejena na 50 km/h. PDLP na števnem mestu Jagoče za leto 2018 je 780 vozil na dan.
– Območje se bo na regionalno cesto na navezovalo preko dveh obstoječih priključkov.
– Oba priključka zagotavljata preglednost, saj v vidnem polju ni vizualnih preprek.
– Prikazana je celotna ureditev cestnega priključka s širino (4,5 m ter 7,0 m), dopusten naklon je upoštevan, oba priključka se priključujeta na državno cesto pod pravim kotom, upoštevani in prikazani so zavijalni radii, pregledni trikotnik za nazivno hitrost, prikazana je obstoječa in predvidena talna in vertikalna signalizacija na državni cesti (obstoječe), ter signalizacija cestnega priključka na območju priključevanja, prikazan je način odvodnjavanja cestnega priključka na območju priključevanja in na državni cesti. Na območju površin, potrebnih za preglednost ne sme biti ničesar, kar bi preglednost oviralo ali zmanjševalo.
– Na podlagi Zakona o cestah (Uradni list RS, št. 109/10, 48/12, 36/14 – odl. US, 46/15, 10/18), ni dovoljeno postavljati ograje ali zasaditi žive meje.
– Prikazane so manipulativne površine in parkirne površine. Investitor je dolžan na parceli zagotoviti prostor za obračanje vozil, da se prepreči vzvratno vključevanje na državno cesto.
– Zgornje smernice se upoštevajo pri načrtovanju in izdelavi prostorskega akta.
– Na celotnem območju se mora predvideti ustrezna vertikalna in horizontalna prometna signalizacija v skladu s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah.
– Odtekanje vode z državne ceste zaradi ureditve območja ne bo ovirano. Vse odpadne meteorne in očiščene fekalne vode se bodo odvajale stran od cestnega telesa državne ceste, v smeri proti reki Savinji. Ureditev torej ne sme poslabšanj/sprememb odvodnjavanja državne ceste.
– Projektna dokumentacija mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa upoštevajoč povečan je prometa na državni cesti za 20-letno plansko obdobje. Zaradi navedenega morebitna potreba po kasnejši protihrupni zaščiti, zaščiti pred tresljaji, izpustom, svetlobnemu onesnaženju in ostalim dejavnikom prometa ne sme bremeniti upravljalca državne ceste.
– Pri projektiranju parkirišča je potrebno upoštevati privzete projektne dimenzije merodajnih vozil za javne ceste v skladu s preglednico v drugem odstavku 8. člena Pravilnika o projektiranju cest in predvsem tehnične specifikacije TSC 02: 401: 2010 Označbe na vozišču, oblika in mere.
– Podrobno je treba navesti in prikazati vsa priključevanja na komunalne naprave, če pri tem trasa kateregakoli komunalnega voda križa državno cesto ali katerikoli posega v varovalni pas, cestni svet, cestno telo ali zračni prostor. Prečkanja morajo biti v tehnični dokumentaciji ustrezno evidentirana in grafično prikazana. Vsa nova prečkanja državne ceste je treba predvideti s prebitjem oziroma prevrtanjem vozišča.
– Pri novogradnjah ali prenovah objektov v varovalnem pasu državne ceste, Direkcija RS za infrastrukturo ne prevzema nobene finančne ali druge odgovornosti zaradi hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa, izvajanja del rednega in investicijskega vzdrževanja, rekonstrukcij, modernizacij ali drugih del v zvezi z izboljšanjem stanja državne ceste in podobnega.
2. Priključevanje je že izvedeno s predhodnim projektom. V projektni dokumentaciji DGD je potrebno označiti odmik objektov od roba cestnega telesa, ter prikazati uvoz do objekta. Pridobiti je potrebno mnenje nosilca urejanja prostora – DRSI.
(elektroenergetsko omrežje)
1. Pri pripravi OPPN se upoštevajo smernice št. 2859, z dne 16. 9. 2020:
Opis stanja:
– Ob robu območja OPPN potekajo obstoječi NN podzemni elektro energetski vodi (3 x 4 x 150 mm), ki jih je potrebno upoštevati kot omejitveni faktor v smislu varovalnega pasu, ki znaša minimalno 1 m od obstoječih NN podzemnih el. e. vodov v obeh smereh, kar je v skladu z 468. členom Energetskega zakona (EZ, Uradni list RS, št. 60/19 – UPB, 65/20, 158/20 – ZURE).
– Z ozirom na to, da se s predvideno uvozno cesto posega v varovalni pas nizkonapetostnih električnih kablov, ki znaša 1 m na vsako stran od kablovoda, je potrebno na mestu križanja uvozne ceste z električnimi kabli slednje položiti v Mapitel cev premera 110 mm in cev mehansko zašlititi s 5 cm plastjo betona tipa C8/10.
– V projektni dokumentaciji DGD, PZI, bo potrebno izrisati detajl križanja ceste in zunanje ureditve z električnimi kabli in pri tem je potrebno upoštevati, da je vkopna globina kabla 0,8 min minimalno takšna mora tudi ostati po izgradnji uvozna ceste in zunanje ureditve.
– Mehansko zaščito nizkonapetostnih električnih kablov je potrebno izvesti pred začetkom gradnje uvozne ceste ali istočasno z gradnjo uvozne ceste in zunanje ureditve.
– V navezavi na nizkonapetostne električne kable je potrebno pri načrtovanju zunanje ureditve upoštevati, da je možna kakršna koli zasaditev dreves, grmičevja, žive meje ali podobno v minimalni oddaljenosti debla od trase nizkonapetostnega električnega kabla 2,5 m s tem, da pa je električna kabla potrebno položiti v Mapitel cevi premera 110 mm. Cevi morata biti glede na os drevesa oziroma na vsako stran osi tako dolga, kot se predvideva razrast koreninskega sistema drevesa. O sajenju dreves v bližini električnih zemeljskih kablov in obratno je določeno s študijo, št.: 2090 »Smernice in navodila za izbiro, polaganje in prevzem elektroenergetskih kablov nazivne napetosti 1 kV do 35 kV«, ki jo je izdelal Milan Vidmar.
– Prav tako v varovalnem pasu električnih kablov ni dovoljeno postavljati nikakršnih ograj, betonskih škarp ali podobnega brez soglasja Elektro Celje d.d.
– Karto komunalnih vodov in naprav izdelanega osnutka prostorskega akta je potrebno dopolniti z vrisom obstoječih in predvidenih elektroenergetskih vodov in naprav. Potek trase el. vodov je razviden v priloženem situacijskem načrtu v smernicah št.: 2859, z dne 16. 9. 2020.
Tehnični pogoji:
– Po podatkih investitorja se za predmetne objekte za kratkotrajno nastanitev predvideva 21 kW priključne moči (kar ustreza omejevalcu toka 3 x 32 A) za vse objekte skupaj, kar pomeni, da bodo vsi predvideni objekti napajani z enim merilnim mestom.
– Energija za napajanje novega merilnega mesta za objekte za kratkotrajno nastanitev je na razpolago na obstoječem NN omrežju I03: Spodnje Jagoče, ki jo napaja iz transformatorske postaje TP Jagoče.
– Ob obstoječem betonskem NN drogu je potrebno predvideti novo nizkonapetostno razdelilno omarico, v katero se vpelje NN distribucijski vod iz TP Jagoče (4 x 150 mm2). Iz razdelilne omarice se predvidi nov NN priključek za napajanje predvidenih objektov za kratkotrajno nastanitev kakor tudi NN distribucijski vod, ki poteka na obstoječi NN drog.
– Postavitev nove razdelilne omarice ob betonskem drogu bo na lastne stročke izvedlo Elektro Celje d.d., s tem, de je investitor dolžan najmanj 90 dni pred pričetkom del obvestiti Elektro Celje d.d.
– Priključno merilno omarico je potrebno predvideti na stalno dostopnem mestu v prostostoječi izvedbi.
Ostali pogoji:
– Pri načrtovanju in gradnji objektov na območjih za katera dobo izdelani prostorski akti bo potrebno upoštevati veljavne tipizacije distribucijskih podjetij, veljavne tehnične predpise in standarde, ter pridobiti upravno dokumentacijo. Elektroenergetske infrastruktura mora biti projektno obdelana v posebni mapi.
– Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti na območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
– Naročnik si mora k predmetnemu prostorskemu aktu pridobiti pozitivno mnenje Elektra Celje d.d.
– Najmanj 8 dni pred pričetkom del je potrebno obvestiti Elektro Celje d.d., ki bo iz varnostnih razlogov izvršilo zakoličbo vseh obstoječih SN in NN podzemnih elektroenergetskih vodov, ki potekajo na obravnavanem območju, kar je skladno s 13. členom Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
– Pri delih v bližini električnih vodov in naprav je potrebno upoštevati veljavne varnostne in tehnične predpise. Vsi izkopi v bližini električnih kablov so dovoljenji samo v ročni izvedbi in pod strokovnim nadzorom predstavnik Elektro Celje d.d.
– Vsi stroški poškodb, ki bi nastali na el. vodih in napravah, kot posledica predmetnega posega, bremenijo investitorja predmetnih del, kar je v skladu z 10. členom Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
– Vsa dela, ki bodo posegala v obstoječe električne vode in naprave je potrebno vnesti v gradbeni dnevnik in isto mora biti podpisano s strani pooblaščenega predstavnika Elektro Celje d.d.
– Z Elektrom Celje d.d. je potrebno skleniti pogodbo o ustanovitvi služnosti za postavitev rekonstrukcijo in vzdrževanje, nadzor in obratovanje elektroenergetskih vodov, ki prečkajo zemljišče z nameravano gradnjo ali izvajanjem drugih del, ker je v skladu 11. člena Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10). Pogodbo je potrebno skleniti pred izdajo mnenja k projektu.
– Pri nadaljnjem načrtovanju prostora si mora načrtovalec v fazi OPPN pridobiti od Elektra Celje d.d. mnenje k smernicam v skladu z Zakonom o urejanju prostora (ZUreP-2) (Uradni list RS, št. 61/17). K vlogi za izdajo mnenja je potrebno priložiti predlog OPPN in zbirno situacijo komunalnih naprav v pisni in elektronski obliki na zgoščenki (dwg ali shp formatu).
2. Pri priključevanju objektov na električno omrežje se upoštevajo projektni pogoji nosilca urejanja prostora Elektro Celje d.d., ter se upoštevajo v dokumentaciji DGD.
1. Meteorna in fekalna kanalizacija:
Stanje: na obravnavanem območju ni zgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja. Odvod padavinskih odpadnih voda bo potekal preko zadrževalnikov v neimenovan vodotok, prav tako pa se bodo očiščene komunalne vode iz MKČN odvajale v neimenovan vodotok – levi pritok Savinje.
2. Glede področja upravljanja z vodami so izdane konkretne smernice št. 35020-97/2020, z dne 19. 10. 2020, ki jih je izdala Direkcija za vode RS.
Rešitve so opisane spodaj, v besedilu v členu 21. ter 23., ter v grafikah OPPN.
– A. Odvajanje in čiščenje odpadnih komunalnih odplak je usklajeno z Zakonom o vodah, Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19), ter z Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15). Odpadne vode iz MKČN se speljejo v neimenovan vodotok. Kapaciteta MKČN mora ustrezati maksimalni obremenitvi.
– B. Odtok meteornih voda z utrjenih površin – povoznih in parkirnih – se bo preko lovilca olj v skladu s standardom SIST EN 858-2, zaradi preprečevanja onesnaževanja in iztokov nevarnih snovi v podtalje. Ta lovilec se predvidi v grafiki DGD.
– C. Za odvajanje meteornih voda je predviden ribnik tik ob območju OPPN, vendar izven poplavne linije. Ribnik bo prevzel funkcijo zadrževalnika, da se zmanjša hipni odtok. Zadrževalni bazen (ribnik), mora biti dimenzioniran tako, da bo ob upoštevanju 15 minutnega naliva z enoletno povratno dobo, maksimalni odtok iz območja gradnje po izgradnji ni večji kot pred gradnjo. Funkcija ribnika bo podrejena funkciji zadrževalnika, kar se predvidi oziroma opiše v DGD dokumentaciji, glede na obravnavane objekte. Sestavni del DGD mora biti dimenzioniranje in detajl zadrževalnika/ribnika (ovrednotenje količin).
– D. Pri načrtovanju iztoka meteorne kanalizacije v vode, je potrebno upoštevati erozijsko delovanje voda. Izpustna glava mora biti oblikovana pod naklonom brežine struge vodotoka. Na območju iztoka mora biti struga ustrezno zavarovana pred vodno erozijo. Detajl iztoka mora biti v DGD tekstualno in grafično ustrezno obdelan in prikazan. Morebitni zaključni revizijski jašek, mora biti od meje vodnega zemljišča oddaljen min. 5 m.
1. Objekti OKN se priključijo na obstoječ vodovodni priključek ob parceli ob pogojih upravljava javnega vodovoda, v skladu s smernicami št. IV/043-2019, Javnega podjetja Komunala Laško d.o.o., Podšmihel 1e, Laško:
– Ob robu območja OPPN, poteka javni vodovod – ob glavni cesti v Jagoče. Iz omenjenega vodovoda se izvedejo priključki na javni vodovod, predhodno pa je potrebno pridobiti projektne pogoje ali mnenja za priključitev.
– Vsa dela je potrebno izvesti po pravilu stroke in na podlagi sprejetega tehničnega pravilnika o javnih vodovodih v Občini Laško, Uradni list RS, št. 27/17, z dne 2. 6. 2017.
2. Podrobnejše pogoje priključevanje se pripravi v DGD dokumentaciji na podlagi projektnih pogojev Komunale Laško.
(telekomunikacijsko omrežje)
1. Pri pripravi OPPN se upoštevajo smernice št.: Telemach d.o.o., z dne 21. 8. 2020:
– Ob območju poteka glavni kabel KKS v lasti upravljanja Telemach d.o.o.
– Investitor je ob izvajanju gradbenih posegov dolžan izvajati vse ukrepe za zaščito KKS naprav na območju. Vsak poseg je potrebno javiti na podjetje Telemach d.o.o.
– Vsako izvedbo začasnih rešitev in zaščito obstoječega KKS omrežja v lasti Telemach, d.o.o., izvrši za to usposobljen in registriran izvajalec s strani Telemach d.o.o.
– Pred pričetkom gradbenih del je obvezna zakoličba trase kabla KKS in zaščita kabla KKS. Ustrezno naročilo na Telemach d.o.o. pošlje investitor ali pooblaščenec.
– Vsako poškodbo je potrebno takoj javiti na Telemach d.o.o. (070 700 700).
– Vse zakoličbe ter prestavitve in drugi posegi na KKS vodih bremenijo investitorja.
– V OPPN je predvideno priključevanje objektov na KKS omrežje, kar se predvidi tudi v dokumentacijo DGD.
– Vse ostale tehnične zahteve so opisane v smernicah, ki so sestavni del tega odloka;
ter smernice Telekoma Slovenije d.d., z dne 24. 9. 2020:
– Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja Telekom Slovenije d.d.. Trase obstoječih naročniških TK kablov se določijo z zakoličbo.
– Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika Telekom Slovenije d.d..
– S projektom je potrebno predvideti novo telekomunikacijsko omrežje in v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d. možnost priključitve na obstoječe. V telekomunikacijskih kabelskih ceveh in jaških ne smejo potekati vodi drugih komunalnih napeljav brez soglasja Telekom Slovenije d.d..
– Za trase novih telekomunikacijskih vodov, ki bodo omogočali sprejem televizijskih programov v klasični in HD kakovosti, dostopa do interneta, klasične in IP telefonije tudi izgradnjo najetih, privatnih in informacijsko-komunikacijsko-tehnoloških omrežij (varnostne kamere, daljinski nadzor …), brezžične dostopovne tehnologije (WI-FI) naj se v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d. predvidi zgraditev kabelske kanalizacije s PVC cevmi premera 110 mm ali 125 mm s pomožnimi jaški in stebrički ter PE-HD cevmi premera 50 mm.
2. Priključevanje na omenjeno omrežje ni predvideno, v kolikor se to predvidi v prihodnje, je potrebno v fazi DGD upoštevati projektne pogoje omenjenih mnenjedajalcev.
– Vrsta prenosnega medija, mesto navezave ne obstoječe omrežje in ostale karakteristike telekomunikacijskega omrežja se določijo glede na potrebe in možnosti v projektnih pogojih in v sodelovanju s predstavnikom Telekom Slovenije d.d.
– Projekt TK priključka na javno TK omrežje se izdela v fazi izdelave DGD dokumentacije in mora biti usklajen s projektom ostalih komunalnih vodov.
– Za trase novih KKS Telemach vodov naj se v sodelovanju s predstavnikom Telemach predvidi izgradnja kabelske kanalizacije s PVC cevmi premera 110 mm s pomožnimi jaški in stebrički ter PE-HD cevmi premera 50 mm.
1. Za vse objekte se predvidi zbirno mesto za odpadke tik ob dovozu, ki se v projektu DGD dimenzionira tako, da je mogoče nemoten odvoz smeti.
V projektu DGD je potrebno zbirno mesto, ki je hkrati odjemno mesto projektirati tako, da bo zadoščeno vsem navedbam iz smernic oziroma projektnih pogojih.
Zbirno/odjemno mesto je predvideno tik ob dovozu do območja OPPN, in sicer ob upoštevanju pogojev:
– estetskim, higiensko-tehničnim in varnostnim pogojem,
– ne bo oviralo prometa,
– strmina bo max. 15 % in min. 4 %, med Z/O mestom ne bo robnikov in drugih ovir,
– širina Z/O mesta bo za 0,5 metra večja kot širina zabojnika,
– vrata med Z in O mestom niso predvidena (Z in O mesto je eno),
– tla morajo biti odporna na obrabo in nedrseča.
– V kolikor je zbiranje smeti že urejeno v sklopu turistične kmetije, se lahko odvažanje odpadkov smatra, da je to že urejeno in ni potrebno posebej predvideti zbirnega mesta.
2. Ne glede na zgornja določila, če je kolikor odvoz odpadkom urejen drugače (že obstoječe na območju kmetije), posebnega mesta za odvoz odpadkov ni potrebno posebej predvideti.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE
1. Območje OPPN se nahaja v območju neposrednega vpliva posebnega varstvenega območja Natura 2000 Savinja Celje – Zidani Most (ID 3000376) ter na območju vpliva naravne vrednote Savinja s pritoki (Ident. št. 269V) in ekološko pomembnega območja Savinja Celje – Zidani Most (Ident. št. 95800);
2. Pri pripravi OPPN se upoštevajo smernice št.: 1-III-451/2-O-20/LS – ZRSVN, z dne 31. 7. 2020:
– Upoštevani so omilitveni ukrepi na podlagi EUP LAU – 73, ki so določeni v OPN Občine Laško.
– Vsi objekti na območju OPPN so predvideni izven poplavnih linij, tako da ne bo potrebno izvesti nobenih proti-poplavnih objektov ali ukrepov (nasipi, oporni zidovi, regulacije).
– Ohranja se vsa vegetacija na območju OPPN ter širše (last investitorja). Na območju, kjer so predvideni objekti ter je že delno izvedeno infrastrukturno omrežje, ni nobenih zasaditev, dreves, vegetacije.
– Na območju OPPN pa so po končani gradnji zunanje površine predvidene tako, da se zatravijo v celotni okolici – obstoječe stanje. Za zasaditev se bodo uporabile avtohtone vrste dreves in grmovnice (jelša, leska, brogovita, vrba). Tujerodnih ali eksotičnih rastlinskih vrst se ne bo sadilo. V OPPN je sicer ni predvidene posebne zasaditve, temveč le zatravitev.
– Na območje so bodo izvedli ukrepi za preprečevanje razraščanja tujerodnih invazivnih vrst.
– Osvetljevanje objektov se bo omejilo na neposredno bližino objektov ter tako, da bo svetloba usmerjena stran od vodne brežine ter proti tlom s časovno omejitvijo za čim krajši čas.
3. V kolikor se predvidi kateri od omenjenih hortikulturnih posegov, se to predvidi v DGD.
Pri projektiranju objektov je potrebno tehnološke procese načrtovati tako, da ne bodo negativno vplivali na zrak (brez prašnih delcev in izpustov nevarnih plinov).
Območje občine spada med območja s potresno nevarnostjo VII. in VIII. stopnje po EMS. Objekti morajo biti protipotresno grajeni v skladu s pogoji, ki veljajo za območja s predmetno stopnjo potresne ogroženosti.
Pri projektiranju objektov se upošteva:
– v pretežnem delu občine VII. stopnja potresne ogroženosti po EMS, upošteva se projektni pospešek tal, ki znaša 0.150 g,
– v vzhodnem delu občine VIII. stopnja potresne ogroženosti po EMS, upošteva se projektni pospešek tal, ki znaša 0.175 g.
1. Pri pripravi OPPN se upoštevajo smernice Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano, št.: 350-106/2020-4, z dne 20. 10. 2020:
Območje se uvršča v II. SVH, v skladu z Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18 in 59/19), saj gre za pNRP (podrobnejšo namensko rabo – BT).
– V primeru umeščanja naprav za ogrevanje in hlajenje stavb z varovanimi prostori je treba te naprave umestiti na lokacije orientirane stran od stavb z varovanimi prostori, to je zahodna ali južna stran predvidenih objektov OKN. Se predvidi v DGD.
– Za ogrevanje objektov OKN se predvidi način ogrevanja, ki bo v največji možni meri upošteval, uporabljal in izpolnjeval kriterije za obnovljive vire energije (sonce, voda zrak), oziroma plin ali lesna biomasa v skupni kotlovnici. Individualna kurišča za leseno biomaso so pomemben onesnaževalec zraka z delci PM10 in PM2.5, zato s stališča ohranjanja kakovosti zunanjega zraka niso primerna – niso predvidena. V DGD se predvidi način ogrevanje v skladu z zgornjimi pogoji obnovljivih virov.
– Območje oziroma objekti bodo priključeni na javno vodovodno omrežje.
– Za celotno območje OPPN je predvideno ločeno odvajanje komunalnih in meteornih vod.
2. V DGD je potrebo upoštevati vse pravilnik v zvezi z varovanjem zdravja v smislu bistvenih lastnosti.
Pri pripravi OPPN se upoštevajo smernice DRSV št.: 35020-97/2020, z dne 19. 10. 2020, ki jih je izdala Direkcija za vode RS:
A. V skladu s Pravilnikom o podrobnejšem načinu določanja meje vodnega zemljišča celinskih voda (Uradni list RS, št. 58/18), je v grafiki predstavljena ter prikazana meja priobalnega zemljišča za vodotoke 2. reda. Namreč, ob severni meji obravnavanega območja OPPN teče neimenovani vodotok, levi pritok Savinje, ki je vodotok 2. reda. Vodotok je delno kanaliziran, in sicer je kanaliziran v večjem delu stičnega območja z OPPN. V grafični prilogi je v skladu z omenjenim pravilnikom prikazana struga v prerezu, ter priobalni 5-metrski (pet) pas. Upoštevani so kriteriji po načelu: osnovna struga = dno struge + del brežine + sipine/prodišča, česar rezultat prikaz 5-metrskega priobalnega pasu, s tem, da so vsi predvideni objekti umeščeni izven tega pasu.
B. Skladno z 38. členom Zakona o vodah na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru – neimenovanem vodotoku – levem pritoku Savinje.
C. V grafiki OPPN so prikazane naslednje karte, ki so povzete iz uradnih evidenc atlasa voda. Grafični prikazi so izdelani na podlagi Pravilnika o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti (Uradni list RS, št. 60/07):
– prikaz na podlagi integralne karte poplavne nevarnosti
– prikaz na podlagi integralne karte razredov poplavne nevarnosti
– prikaz na podlagi integralne karte globin pri Q 100.
Razvidno je, da so objekti predvideni zunaj linije, ki pri vsaki od opredelitev določa skrajno mejo, do katere je objekte še mogoče umestiti v prostor, in sicer so objekti umeščeni zunaj majhne poplavne nevarnosti, zunaj majhne poplavne ogroženosti, ter zunaj globin manjših od 0,5 metra.
Omenjene grafične priloge je potrebno upoštevati pri DGD dokumentaciji: Vsi posegi v okviru zunanje ureditve morajo biti, skladno s 14. in 37. členom Zakona o vodah, načrtovani v odmiku minimalno 5 m od meje vodnega zemljišča. Prav tako na vodnem ali priobalnem zemljišču ni dovoljeno postavljati objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod ob vodnem dobru. Vse ureditve morajo biti načrtovane tako, da bo omogočeno izvajanje gospodarske javne službe urejanja voda.
V skladu s Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08, 49/20), ter v skladu s prilogo 1 in 2 te uredbe je umeščanje objektov za kratkotrajno nastanitev na tem območju dopustno.
Ker gre za umeščanje objektov za kratkotrajno nastanitev 12120, je taka umestitev mogoča, saj je v prilogi 1 taka dejavnost opredeljena kot dopustna na območju majhne poplavne nevarnosti. Hkrati pa omenjena dejavnost za kratkotrajno nastanitev kot nedopustna na območju OPPN, ni omenjena v prilogi 2, kjer so navedene dejavnosti, ki na območju majhne poplavne nevarnosti in na območju preostalih poplav, niso dovoljene. Torej taka dejavnost pade izven prepovedi iz priloge 2. Na območju preostalega razreda poplavne ogroženosti se objekti lahko nadvišajo ne sme pa biti njihova kota niže od obstoječe (v razredu preostale poplavne ogroženosti so predvideni tirje objekti ter del enega); kota pritličja omenjenih objektov v razredu preostale poplavne ogroženosti bo višja, saj je taka gradnja skladna z določili te uredbe pod pogoji vodnega soglasja oziroma mnenja.
– D. Kota terena ob objektih ter drugih površinah, kot so dostopi, se na poplavno ogroženem območju ne bo nadvišala nad koto okoliškega terena.
– E. Omenjene poplavne karte so izdelane na geodetski podlagi, vrisani pa so vsi predvideni objekti.
Območje urejanja se delno nahaja na območju aglomeracij, ki oskrbuje od 0–2000 prebivalcev. Oskrba s pitno vodo mora potekati nemoteno. Na območju urejanja ni dovoljeno postavljati naprav, ki bi kakorkoli škodovale ali ogrožale območje v smislu zagotavljanja oskrbe s pitno vodo.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO, VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(varstvo pred požarom in drugimi naravnimi nesrečami)
1. Pri pripravi OPPN se upoštevajo smernice MORS št.: 350-121/2020-2 – DGZR, z dne 30. 7. 2020:
– Opredeliti in upoštevati je potrebno vse naravne omejitve kot so poplavnost in visoka podtalnica, erozivnost ter plazovitost terena. Potrebno je upoštevati Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Uradni list RS, št. 89/08) – že opisano v 21. členu pod smernicami DRSV in tudi upoštevano v rešitvah OPPN.
– Opredeliti je potrebno pospešek tal (potresna varnost), ter temu primerno načrtovati tehnične rešitve gradnje.
– Opredeliti je treba ali obstaja možnost razlitje nevarnih snovi in temu primerno načrtovati način gradnje.
2. Pri pripravi OPPN za enoto urejanja LAU – 73 – del, je treba s področja varstva pred požarom smiselno upoštevati naslednje smernice:
– Opredeliti morebitne ukrepe zaradi požarne ogroženosti okolja.
– Opredeliti je treba dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem območju, ki bodo namenjeni poslovni in storitveni dejavnosti ter možnost širjenja požara na morebitne sosednja poselitvena območja ter požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja.
– Opredeliti je treba ukrepe za izpolnitev zahtev varstva pred požarom, podanih v 22. in 23. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11, 83/12, 61/17 – GZ, 189/20 – ZFRO) in pri tem upoštevati tudi določila.:
– 3. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13 in 61/17 – GZ) – zaradi zagotovitve potrebnih odmikov od meje parcel in med objekti ter potrebnih protipožarnih ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednja objekte;
– 6. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/2004, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13 in 61/17 – GZ) – in zahteve od 3. do 12. člena II. in III. poglavja Pravilnika o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91, Uradni list RS, št. 83/05) – zaradi zagotovitve virov vode za gašenje;
– 6. člena Pravilnika o požarni varnosti v stavbah (Uradni list RS, št. 31/04, 10/05, 83/05, 14/07, 12/13 in 61/17 – GZ) – zaradi zagotovitve neoviranih in varnih dovozov, dostopov ter delovnih površin za intervencijska vozila.
3. V OPPN so upoštevane navedene smernice, in sicer se območje predvidenih objektov nahaja izven erozijskega in plazljivega območja (trije objekti se nahajajo na območju razreda preostale poplavne nevarnosti. Ena stavba se delno nahaja na razredu majhne poplavne nevarnosti – za ta objekt je predvidenih 50 cm dviga kote pritličja).
4. V 19. členu OPPN je opredeljen pospešek tal, kar je potrebno predvideti v dokumentaciji DGD ter PZI.
5. Zagotovljeni so ustrezni požarni odmiki med samimi objekti, dostop do hidranta, ter dostop za urgentna vozila. Zagotovljen je odmik območja OPPN od drugih območij.
6. Pri projektiranju se upoštevajo pravilniki glede požarne varnosti v stavbah.
(rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine)
1. V območju urejanja ni registriranih enot kulturne dediščine, zato posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.
2. Ne glede na prejšnjo točko velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče.
3. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
25. člen
Območje OPPN obsega gradnjo objektov za kratkotrajno nastanitev OKN, torej gre za ločene posamične faze gradnje za vsak objekt – faze so med seboj neodvisne.
Glede gradnje (iz smernic DRSV, št. 35020-97/2020, z dne 19. 10. 2020):
– A. Predvidene so posamične faze, in sicer vsak objekt posebej, ali do trije skupaj. Faznost gradnje ne bo imela vpliva na stanje voda ali na vodni režim.
– B. V času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse varnostne ukrepe in organizacijo za preprečitev onesnaženja podzemnih in površinskih voda, ki bi nastalo pri uporabi tekočih goriv in drugih nevarnih snovi. Ker gre za objekte za kratkotrajno nastanitev, taki objekti niso predvideni ali skladiščenje kakršnih koli nevarnih snovi, ni predvideno.
– C. Med gradnjo je potrebno upoštevati:
– Prepoved odlaganja odpadnega in izkopanega materiala na vodna ali priobalna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov, na nestabilna mesta ali na mesta, kjer bi lahko prišlo do erodiranja ali splazitve.
– Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za gradnjo potrebne postavljene provizorje in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo povezane prizadete površine je potrebno krajinsko urediti.
– Vsi posegi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvedejo samo na podlagi vodnega soglasja oziroma mnenja, ki ga izda Direkcije za vode RS.
– Vse zgoraj navedeno se na smiseln način označi tudi v DGD dokumentaciji.
– D. Dopustna je istočasna gradnja ali pa taka etapnost, da bodo posamezne etape predstavljale funkcionalno zaključene celote.
Sočasno z gradnjo objektov se mora izvesti pripadajoča komunalna oprema v skladu z veljavnimi predpisi.
OPPN iz 1. člena odloka je stalno na vpogled na Občini Laško in pri Upravni enoti Laško.
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati naslednji dan po objavi.
Št. 3504-01/2019
Laško, dne 22. junija 2022
