Na podlagi 131. člena Poslovnika Sveta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 44/21 – UPB2) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 36. seji dne 22. 6. 2022 potrdil uradno prečiščeno besedilo Odloka o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj, ki obsega:
– Odlok o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj, uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 15/14 – UPB1)
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 76/15), z dne 9. 10. 2015
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 52/17), z dne 22. 9. 2017
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 64/18), z dne 28. 9. 2018
– Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 68/19), z dne 18. 11. 2019
– Odlok o spremembah Odloka o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 16/21), z dne 5. 2. 2021
– Odlok o spremembah Odloka o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 41/21), z dne 19. 3. 2021
– Odlok o spremembah Odloka o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 168/21), z dne 25. 10. 2021
– Odlok o spremembah Odloka o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 79/22), z dne 3. 6. 2022.
Št. 122-63/2022-2-40/30/04
Kranj, dne 22. junija 2022
o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (uradno prečiščeno besedilo – UPB2)
Odlok o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (v nadaljnjem besedilu: Odlok) določa vrste socialno varstvenih storitev, financiranje, izvajalce, upravičence, pogoje in postopke za uresničevanje socialno varstvenih storitev v Mestni občini Kranj (v nadaljnjem besedilu: MOK).
Socialno varstvena dejavnost v Mestni občini Kranj obsega preprečevanje socialne problematike in reševanje socialne problematike posameznikov in družin.
Socialno varstvene storitve so namenjene preprečevanju socialnih stisk in težav in obsegajo aktivnosti in pomoč posamezniku in družini.
Socialno varstvene storitve, ki jih (so)financira MOK in so zakonska obveza so:
– pomoč družini na domu,
– storitve v zavodih za odrasle,
– nevladne organizacije,
– razvojni in dopolnilni programi, pomembni za občino,
– stroški pokopa,
– območno združenje Rdečega križa Kranj.
MOK v skladu z Zakonom o preprečevanju uporabe prepovedanih drog in o obravnavi uživalcev prepovedanih drog za spremljanje in koordinacijo preprečevanja uživanja prepovedanih drog in za izvajanje preventivnih ukrepov za preprečevanje uporabe prepovedanih drog lahko ustanovi lokalno akcijsko skupino in za ta namen zagotovi sredstva za njeno delovanje.
MOK zagotavlja sredstva za storitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena v skladu z vsakoletnim veljavnim proračunom.
MOK zagotavlja sredstva za financiranje socialno varstvenih storitev za občane, ki imajo prijavljeno stalno prebivališče v MOK ter tujce, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje v MOK.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena se stroški socialno varstvene storitve iz tretje alineje drugega odstavka 2. člena v primeru prijave stalnega prebivališča na naslovu javnega zavoda Doma upokojencev Kranj financirajo iz proračuna občine, v kateri je imel upravičenec prijavljeno stalno prebivališče pred prijavo stalnega prebivališča na naslovu navedenega zavoda.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena se stroški socialno varstvene storitve iz šeste alineje 19. člena v primeru prijave stalnega prebivališča na naslovu javnega zavoda Centra za socialno delo Gorenjska, Enota Kranj, financirajo iz proračuna občine, v kateri je imel upravičenec prijavljeno stalno prebivališče pred prijavo stalnega prebivališča na naslovu navedenega zavoda.
Izvajalci storitev so naslednji:
– javni zavodi,
– zasebni zavodi,
– društva, ustanove – fundacije in druge neprofitne in nevladne organizacije.
Sredstva za financiranje storitev izvajalci pridobivajo iz naslednjih virov:
– MOK,
– druge občine,
– pristojna ministrstva,
– Evropska sredstva,
– donacijska in sponzorska sredstva,
– drugo.
črtan
črtan
črtan
črtan
III. POMOČ DRUŽINI NA DOMU
Pomoč družini na domu je socialno varstvena storitev, ki obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru starosti, invalidnosti ter v drugih primerih, ko pomoč družini na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo.
Socialna oskrba je namenjena osebam, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem bivalnem okolju, vendar se zaradi starosti, hude invalidnosti, kronične bolezni ali težje telesne ali duševne motnje ne morejo oskrbovati in negovati sami, njihovi svojci pa take oskrbe in nege ne zmorejo ali zanju nimajo možnosti.
Javno službo za storitev pomoč družini na domu lahko opravljajo javni socialno-varstveni zavodi (domovi za starejše ali centri za socialno delo) na podlagi neposredne pogodbe o izvajanju in druge pravne osebe oziroma zasebniki v skladu s predpisanimi standardi in normativi na podlagi koncesije, ki jo podeli občinski upravni organ.
Za MOK opravlja javno službo za storitev pomoč družini na domu javni zavod Dom upokojencev Kranj. Izvajanje in obseg financiranja javne službe se uredi z letno pogodbo. MOK javno službo pomoči družini na domu sofinancira po dejanskih stroških. Dom upokojencev Kranj sredstva pridobiva od: MOK, drugih občin, države in uporabnikov.
MOK, z namenom pospeševanja javne službe pomoč družini na domu, v višini določeni z vsakoletnim veljavnim proračunom, zagotavlja dodatna sredstva za kritje stroškov prevoza, ki Domu upokojencev Kranj nastanejo v zvezi z neposrednim izvajanjem javne službe pomoč družini na domu.
K ceni storitve pomoči družini na domu si mora izvajalec socialno varstvene storitve pomoči družini na domu pridobiti soglasje Sveta MOK.
Izvajalec socialno varstvene storitve pomoči na domu opravlja storitev pomoči družini na domu skladno z veljavno zakonodajo.
Če je uporabnik storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve pomoči družini na domu, lastnik nepremičnine, se mu prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist MOK, ki zanj financira to storitev, vendar le v primeru, če gre za nepremičnino na kateri uporabnik nima prijavljenega stalnega prebivališča.
IV. STORITVE V ZAVODIH ZA ODRASLE, KADAR JE UPRAVIČENEC OZIROMA DRUG ZAVEZANEC DELNO ALI V CELOTI OPROŠČEN PLAČILA
Institucionalno varstvo obsega vse oblike pomoči v zavodu, v drugi družini ali drugi organizirani obliki, s katerimi se upravičencem nadomeščajo ali dopolnjujejo funkcije doma in lastne družine, zlasti pa bivanje, organizirana prehrana in varstvo ter zdravstveno varstvo.
Institucionalno varstvo opravlja dom za starejše. Dom za starejše lahko pri tem opravlja tudi institucionalno varstvo za mlajše invalidne osebe, vendar se opravljanje teh storitev organizira v posebni enoti.
Posebne oblike institucionalnega varstva za odrasle duševno in telesno prizadete osebe opravlja posebni socialno varstveni zavod za odrasle.
O delni ali celotni oprostitvi plačila storitve iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena odloča in vodi postopek Center za socialno delo Gorenjska, Enota Kranj, in sicer za nedoločen čas.
Če je uporabnik storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve institucionalnega varstva lastnik nepremičnine, se mu z odobritvijo storitve prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Mestne občine Kranj, ki zanj financira omenjeno storitev.
V. SODELOVANJE Z NEVLADNIMI ORGANIZACIJAMI
MOK za namene sodelovanja z nevladnimi organizacijami in spodbujanja njihovih programov letno objavi javni razpis za sofinanciranje nevladnih organizacij na področju socialnega varstva. Sofinancirani programi se izvajajo kot letni, triletni ali štiriletni programi.
MOK programe nevladnih organizacij na področju socialnega varstva sofinancira v skladu z naslednjimi cilji:
– zagotavljanje normativnih in drugih pogojev za razvoj področja socialno varstvene dejavnosti v okviru strategij, politik in drugih ukrepov, ki vplivajo na socialno dejavnost,
– zagotavljanje finančne podpore različnim programom za opravljanje in razvoj socialno varstvene dejavnosti.
Postopek dodelitve javnih sredstev in pritožbeni postopek se vodita skladno z določili pravilnika, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna države, če ni s tem odlokom drugače določeno. Javni razpis vodi 5 članska strokovna komisija, ki jo imenuje župan MOK. V komisijo so imenovani 4 zunanji člani in javni uslužbenec mestne uprave, ki je pristojen za področje socialnega varstva. Javni razpis za izvajanje brezplačnih prevozov za starejše in invalide se izvede posebej kot štiriletni program.
Sklepe o izboru prejemnikov sredstev na podlagi predloga strokovne komisije izda direktor mestne uprave. O pritožbi zoper sklep odloča župan MOK.
MOK na javnem razpisu sofinancira naslednje programe, ki jih izvajajo nevladne organizacije:
– programi, ki omogočajo vključitev v skupnost osebam z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in drugi programi s področja varovanja duševnega zdravja;
– programi, ki omogočajo neodvisno življenje invalidov in drugi programi pomoči invalidom;
– programi za svetovanje, pomoč in rehabilitacijo ter programi zagovorništva za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju in za njihove svojce;
– programi za delo z zasvojenimi;
– programi medgeneracijskih in drugih skupin za samopomoč ter drugi programi, ki v bivalnem okolju skrbijo za zmanjšanje socialne izključenosti starostnikov;
– programi svetovanja, pomoči in rehabilitacije različnim kroničnim bolnikom in uporabnikom posameznih zdravstvenih storitev;
– preventivni programi za ogrožene skupine otrok in mladostnikov ter programi pomoči žrtvam nasilja;
– programi pomoči različnim starostnim skupinam in posameznikom kot osebam s posebnimi potrebami, namenjeni odpravljanju socialnih stisk, ki niso del drugih razpisnih programov;
– individualno družabništvo,
– programi pro bono za pomoč posameznikom namenjenimi odpravljanju socialnih in zdravstvenih stisk;
– program izvajanja brezplačnih prevozov za starejše in invalide.
Nevladna organizacija mora izpolnjevati naslednje pogoje:
– program, ki ga izvaja, se mora nanašati na območje MOK in njene občane,
– zagotovljene mora imeti druge prostorske in organizacijske pogoje za uresničitev programa.
Z javnim razpisom se lahko določijo tudi drugi pogoji, ki jih mora v zvezi s sofinanciranjem programov izpolnjevati nevladna organizacija.
Nadzor nad namensko porabo sredstev, pridobljenih preko javnega razpisa za sofinanciranje nevladnih organizacij, izvaja občinski organ s področja socialnega varstva in drugi pristojni nadzorni organi v skladu s predpisi o javnih financah. Pri nadzoru je nadzorni organ upravičen do preverjanja vseh relevantnih podatkov in dejstev ter vpogleda v poslovanje in dokumentacijo nevladne organizacije, ki se nanaša na sofinanciranje. Če nevladna organizacija ne pošlje poročila o izvajanju programa do roka, določenega v pogodbi ali, če se ugotovi, da se program ni izvedel v skladu z načrtom izvedbe, oziroma so bila sredstva nenamensko porabljena, MOK odstopi od pogodbe o sofinanciranju.
VI. RAZVOJNI IN DOPOLNILNI PROGRAMI, POMEMBNI ZA OBČINO
Razvojni in dopolnilni programi, pomembni za občino, so naslednji:
– enkratna socialna pomoč v MOK,
– novoletna obdaritev socialno ogroženih otrok in mladostnikov,
– nadstandardni program Varstveno delovnega centra Kranj,
– nadomestne oblike bivanja in oskrbe izven mreže javne službe,
– program Zavetišče za brezdomce,
– program Razdelilnice hrane,
– program Škrlovec, dnevni center za mlade in družine,
– program Center za pomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo zasvojenih,
– program Reintegracijski center,
– program Varna hiša Gorenjske,
– program Materinski dom,
– varovanje na daljavo,
– medgeneracijski center.
VI. 1 Enkratni denarni prispevek za novorojence v MOK
črtan
črtan
črtan
VI. 2 Enkratna socialna pomoč v MOK
Upravičenci do enkratne socialne pomoči so občani MOK, ki imajo:
– prijavljeno stalno prebivališče v MOK ali
– v primeru prijavljenega začasnega prebivališča tako stalno kot začasno prebivališče v MOK,
in so se znašli v posebnih socialnih razmerah, tako da potrebujejo enkratno socialno pomoč, ker:
– jim je zaradi trenutne materialne ogroženosti (zaradi težke bolezni, nesposobnosti za pridobitno delo, elementarne nesreče ali drugih posebnih okoliščin, ki bi lahko ogrožale njegovo preživetje ali preživetje članov njegove družine) nujno potrebna pomoč,
– so izkoristili že vse zakonske možnosti za rešitev stiske, z uveljavljanjem pravic iz zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke (denarna socialna pomoč, izredna denarna socialna pomoč) in pravice iz javnih sredstev,
– so brez lastnega dohodka ali njihov lastni dohodek ne presega 40 % minimalnega dohodka na družinskega člana po zakonu, ki ureja socialno varstvene prejemke.
Vlagatelju se enkrat letno dodeli enkratna socialna pomoč zanj in za njegove družinske člane, pri čemer se za člane njegove družine štejejo osebe, ki se upoštevajo pri ugotavljanju materialnega položaja vlagatelja vloge za denarno socialno pomoč po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Enkratna denarna socialna pomoč se vlagatelju ne dodeli, če:
– ne izpolnjuje kriterijev iz prvega odstavka tega člena,
– vloži vlogo v nasprotju z drugim odstavkom tega člena.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se vlagatelju enkratna denarna socialna pomoč dodeli ne glede na višino njegovih dohodkov, če za pomoč zaprosi iz razloga materialne ogroženosti zaradi elementarne nesreče.
MOK daje s tem odlokom Centru za socialno delo Gorenjska, Enota Kranj, javno pooblastilo za vodenje in odločanje v upravnem postopku dodelitve enkratne socialne pomoči v MOK na prvi stopnji.
V postopku dodelitve enkratne socialne pomoči se uporablja zakon, ki ureja splošni upravni postopek. Center za socialno delo Gorenjska, Enota Kranj, pri ugotavljanju in odločanju glede upravičenosti do enkratne socialne pomoči na podlagi določb tega odloka smiselno uporablja tiste zakonske določbe, ki urejajo pravico do izredne denarne socialne pomoči. Center za socialno delo Gorenjska, Enota Kranj, preveri podatke iz vloge in dokazil ter odloči o upravičenosti do dodelitve in višini enkratne socialne pomoči z odločbo.
Zoper odločbo Centra za socialno delo Gorenjska, Enota Kranj, je dopustna pritožba, ki se jo vloži na Center za socialno delo Gorenjska, Enota Kranj. O pritožbi zoper odločbo Centra za socialno delo Gorenjska, Enota Kranj, odloča župan MOK.
Vloga za dodelitev enkratne socialne pomoči se vloži pri Centru za socialno delo Gorenjska, Enota Kranj, na obrazcu: »Vloga za dodelitev enkratne socialne pomoči iz sredstev proračuna Mestne občine Kranj«. Vloga je dostopna na Centru za socialno delo Gorenjska, Enota Kranj, in na spletni strani MOK.
MOK letno, na podlagi pogodbe, zagotavlja Centru za socialno delo Gorenjska, Enota Kranj, sredstva za dodelitev enkratne socialne pomoči v MOK, in sicer sredstva v višini dodeljenih denarnih pomoči in sredstva za vodenje postopka, to je zaposlenega delavca za polovični delovni čas. S pogodbo se določijo medsebojne pravice in obveznosti. MOK zagotavlja sredstva Centru za socialno delo Gorenjska, Enota Kranj, do višine sredstev zagotovljenih v vsakokratnem veljavnem proračunu MOK za tekoče proračunsko leto ter v skladu s pogodbo.
Enkratna socialna pomoč je namenjena upravičencu in članom njegove družine za:
– nakup šolskih potrebščin,
– plačilo šole v naravi in šolske prehrane,
– plačilo zdravstvenih storitev, potrebnih na podlagi dokazila zdravniške stroke, ki jih zdravstveno zavarovanje ne pokriva ali jih ne pokriva v celoti,
– kritje stroškov bivanja (ozimnica, ogrevanje, komunalni stroški, elektrika, najemnina),
– kritje stroškov ob elementarnih nesrečah,
– kritje stroškov drugih posebnih potreb upravičenca ali članov njegove družine.
Višina enkratne socialne pomoči se določa za vsak primer posebej glede na stopnjo materialne ogroženosti upravičenca, upoštevajoč situacijo in potrebe upravičenca in članov njegove družine.
Višina enkratne socialne pomoči znaša najmanj 50,00 € in največ 250,00 €. V primeru, da gre za elementarno nesrečo (požar, poplave, veter, potres, udar strele) lahko enkratna socialna pomoč znaša največ 900,00 €. Enkratna socialna pomoč se upravičencu praviloma izplača v denarju, v utemeljenih primerih pa se lahko deloma ali v celoti izplača v naravi (boni, naročilnice, plačila računov itd.)
VI. 3 Novoletna obdaritev socialno ogroženih otrok in mladostnikov
Center za socialno delo Gorenjska, Enota Kranj, izvede vsakoletno dobrodelno novoletno obdaritev socialno ogroženih:
– otrok in mladostnikov, ki živijo doma in za katere starši iz različnih razlogov ne zmorejo v zadostni meri zanje poskrbeti,
– otrok in mladostnikov, ki ne živijo doma in so nameščeni bodisi v vzgojne zavode, stanovanjske skupine, zavode za usposabljanje, v rejniške družine bodisi so vključeni v rehabilitacijo ali živijo pri skrbnikih,
– otrok, mladostnikov in odraslih oseb s posebnimi potrebami.
Center za socialno delo Gorenjska, Enota Kranj, sredstva za novoletno obdaritev iz prejšnjega člena pridobiva od MOK, donatorjev in drugih občin.
VI. 4 Nadstandardni program Varstveno delovnega centra Kranj
Nadstandardni program Varstveno delovnega centra Kranj je namenjen odraslim osebam z motnjo v duševnem razvoju, ki so dodatno senzorno in gibalno ovirani in so vključeni v javni zavod Varstveno delovni center Kranj. Vsebine nadstandardnega programa uporabnikom predstavljajo pomemben prispevek v kakovost njihovega življenja tako na kulturnem in športnem področju življenja kot tudi na področju vse-življenjskega učenja. V okviru nadstandardnega programa se uporabnikom nadgrajuje uresničevanje socialnega vključevanja in potrjevanje v občutku pomembnosti za družbo. Programi so namenjeni tudi razbremenjevanju družin.
Nadstandardni program Varstveno delovnega centra Kranj obsega programe, ki se izvajajo izven zavoda kot enodnevno ali večdnevni programi.
– Športne igre so namenjene aktivnemu športnemu udejstvovanju, spodbujanju zdravja in ohranjanju osebnostne celovitosti preko gibal, čutil in čustev. Ozaveščanje telesa omogoča uporabnikom celostno doživljanje sebe, ponuja mu bolj dejaven, zdrav, uravnovešen in odgovoren odnos do lastnega telesa. Poleg tega je to priložnost za pridobivanje novih socialnih veščin in širjenje socialne mreže.
– Večdnevni programi (zimovanje, letovanje in letovanje z individualnim spremstvom) so programi, ki poleg oddiha uporabnika pomembno vplivajo tudi na razbremenitev družine. Programi enakopravno vključujejo uporabnike v družbo, kjer skozi konkretne socialne izkušnje v različnih vlogah pridobivajo različne življenjske izkušnje za uporabo v vsakdanjem življenju. Zlasti pa se potrdijo v samostojnosti, odraslosti in vlogi enakopravnega koristnika turističnih uslug.
– Večdnevne izobraževalne programe kot so lončarsko kiparske delavnice in podobne ustvarjalne delavnice, preko katerih uporabniki spoznavajo lokalno kulturno dediščino in običaje.
Nadstandardni program Varstveno delovnega centra Kranj za MOK izvaja, za upravičence organizira in zagotovi Varstveno delovni center Kranj. Sredstva za ta namen Varstveno delovni center Kranj pridobiva iz proračuna Mestne občine Kranj, z lastno zaposlitveno dejavnostjo in prodajo lastnih izdelkov, s prispevki posameznikov ter iz donacij.
MOK za izvajanje nadstandardnega programa Varstveno delovnemu centru Kranj prenese v upravljanje nepremičnino – zemljišče, ki v naravi predstavlja zelenico s športno gibalnim parkom, na severozahodni strani poslovnega objekta Varstveno delovnega centra Kranj, Kidričeva cesta 51, Kranj.
VI. 5 Nadomestne oblike bivanja in oskrbe izven mreže javne službe
Nadomestne oblike bivanja oziroma oskrbo izven mreže javne službe opravljajo stanovanjske skupine in bivalne skupnosti v skladu s predpisi, ki določajo merila in oprostitve pri plačilih socialno varstvenih storitev za osebe s težavami v duševnem zdravju in duševnem razvoju.
črtan
Če je uporabnik storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila storitve nadomestne oblike bivanja in oskrbe izven mreže javne službe lastnik nepremičnine, se mu z odobritvijo storitve prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, katere lastnik je, v korist Mestne občine Kranj, ki zanj financira omenjeno storitev.
VI. 6 Program Zavetišče za brezdomce Kranj
Zavetišče za brezdomce Kranj (v nadaljnjem besedilu: Zavetišče) opravlja socialno varstveno storitev, ki ima obliko dnevnega centra z nočno nastanitvijo in je namenjen izboljšanju trenutne situacije, z možnostjo kasnejšega prehoda v dom upokojencev ali posebni socialno varstveni zavod.
Zavetišče nudi osebno pomoč brezdomcu v smislu urejanja: njegovega statusa, dokumentov, dohodkov, stikov s sorodniki, zdravstvenega stanja, higiene, iskanja možnosti zaposlitve, aktivnega preživljanja prostega časa, druženja in s tem širjenja socialne mreže.
Uporabniki Zavetišča so materialno in socialno ogrožene brezdomne osebe brez premoženja in so:
– državljani Republike Slovenije in osebe z dovoljenjem za stalno bivanje v Republiki Sloveniji,
– državljani Republike Slovenije in osebe z dovoljenjem za stalno bivanje v Republiki Sloveniji z zadnjim stalnim prebivališčem v MOK, ki so sedaj brez urejenega stalnega bivališča oziroma brez urejenih veljavnih dokumentov,
– posamezniki, ki zaradi svojega načina življenja nimajo več urejenih dokumentov, vendar že daljše obdobje (20 do 30 let) živijo v tem okolju in imajo v tem okolju razvito socialno mrežo.
Prednost pri namestitvi v Zavetišče imajo občani s prijavljenim stalnim prebivališčem v MOK.
O sprejemu, namestitvi ali odpustu stanovalcev odloča vodja Zavetišča. Vodja Zavetišča lahko po potrebi oblikuje posebno komisijo za sprejem, premestitev ali odpust, ki jo sestavljajo strokovni delavec Zavetišča, strokovni delavec Centra za socialno delo Gorenjska in predstavnik MOK.
Uporabniki Zavetišča, ki so občani MOK, so dolžni prispevati k svoji namestitvi v Zavetišče, in sicer:
– uporabniki, ki prejemajo denarno socialno pomoč so dolžni prispevati od dneva namestitve k plačilu storitve 75 % denarne socialne pomoči. Uporabnik, ki nima urejene denarne socialne pomoči, je dolžan s pomočjo strokovnih delavcev Zavetišča takoj po sprejemu urediti vse formalnosti za pridobitev materialnih pravic,
– uporabniki, ki prejemajo pokojnino ali drug dohodek, ki presega 25 % cene mesečne namestitve, prispevajo k stroškom namestitve celotno ceno mesečne namestitve,
– uporabniki, ki prejemajo pokojnino ali drug dohodek, ki ne presega 25 % cene mesečne namestitve, prispevajo k stroškom namestitve sorazmerni znesek tako, da jim od pokojnine oziroma dohodka ostane znesek žepnine v višini 25 % denarne socialne pomoči.
Uporabniki Zavetišča, ki so niso občani MOK, so dolžni prispevati k svoji namestitvi v Zavetišče celotno ceno mesečne namestitve. V kolikor celotne cene mesečne namestitve ne zmorejo plačati, mora namestitev za njih (do)plačati občina iz katere prihajajo.
Prispevek uporabnikov je prihodek Zavetišča.
Ceno mesečne namestitve sprejme pristojni organ Zavetišča, ki si mora k ceniku pridobiti soglasje župana MOK.
Zavetišče sredstva pridobiva iz proračuna države, proračuna MOK, evropskih sredstev, prispevka uporabnikov in drugih virov. MOK zagotavlja Zavetišču sredstva za plačo zaposlenega delavca s srednješolsko izobrazbo, materialne stroške in investicijske transfere.
Program Zavetišča za MOK izvaja Center za socialno delo Gorenjska.
MOK za izvajanje programa Zavetišča Centru za socialno delo Gorenjska zagotavlja prostore s prenosom nepremičnine, dela objekta na naslovu Sejmišče 4, Kranj, v upravljanje.
Zavetišče preneha delovati v naslednjih primerih:
– da potreb po Zavetišču ni več,
– v kolikor Zavetišče ne uspe pridobiti dovolj denarnih sredstev, ki mu še omogočajo delovanje,
– nima prostorskih pogojev za delovanje.
Sklep o prenehanju sodelovanja in sofinanciranja Zavetišča s strani MOK sprejme Svet MOK.
VI. 7 Program Razdelilnica hrane
Program Razdelilnica hrane (v nadaljnjem besedilu: Razdelilnica) je socialno varstvena storitev, ki je namenjena:
– dnevnemu zagotavljanju hrane socialno najbolj izključenim posameznikom,
– zmanjševanju stiske vključenih v program,
– spodbujanju k razvijanju in vzdrževanju minimalnih higienskih standardov,
– spodbujanju in razvijanju nekonfliktnih komunikacij in vzajemnega neagresivnega vedenja,
– spodbujanju k smotrnejšemu izkoriščanju časa vključenih posameznikov,
– spodbujanju k delu pri urejanju okolice in prostorov.
Uporabniki Razdelilnice so osebe, ki na Centru za socialno delo Gorenjska, Enota Kranj, prejmejo napotnico.
Kriterije za pridobitev napotnice določi z navodilom Center za socialno delo Gorenjska, Enota Kranj.
Razdelilnica praviloma obratuje vse dni v letu. Ob delavnikih Razdelilnica zagotavlja tople obroke, ob dela prostih dnevih pa Razdelilnica zagotavlja tople obroke ali lunch pakete. Razdelilnica s podprogramom Viški hrane za namene zmanjševanja stisk zagotavlja viške hrane socialno najbolj izključenim družinam oziroma posameznikov.
Razdelilnica v skladu z zakonom, ki ureja javna naročila, pridobi cenovno najugodnejšega izvajalca za zagotavljanje prehrane.
Za uporabnike Razdelilnice, ki so občani MOK, je topel obrok hrane oziroma lunch paket brezplačen.
Uporabniki Razdelilnice, ki so občani drugih občin, oziroma njihove občine, so dolžni plačati izvajalcu ceno toplega obroka oziroma lunch paketa v celoti.
Prispevek uporabnikov je prihodek Razdelilnice.
Razdelilnica s podprogramom Viški hrane za namene zmanjševanje stisk zagotavlja viške hrane socialno najbolj izključenim družinam oziroma posameznikom.
Razdelilnica sredstva pridobiva iz proračuna MOK, proračuna države, drugih občin, prispevkov uporabnikov, donatorjev in drugih virov.
MOK zagotavlja Razdelilnici sredstva za materialne stroške, investicijske transfere, sredstva za potrebno število toplih obrokov ter sredstva za plačilo zaposlenega delavca s srednješolsko izobrazbo za osnovni program. Z vsakoletnim veljavnim proračunom MOK se lahko zagotovijo tudi sredstva za zaposlenega delavca s srednješolsko izobrazbo za podprogram Viški hrane.
Program Razdelilnica za MOK izvaja Center za socialno delo Gorenjska, Enota Kranj.
MOK za izvajanje programa Razdelilnice Centru za socialno delo Gorenjska, Enota Kranj zagotavlja prostore s prenosom nepremičnin, dela objekta na naslovu Sejmišče 4, Kranj, in objekta na naslovu Vodopivčeva ulica 8, Kranj, v upravljanje.
Razdelilnica preneha delovati v naslednjih primerih:
– da potreb po Razdelilnici ni več,
– v kolikor Razdelilnica ne uspe pridobiti dovolj denarnih sredstev, ki mu še omogočajo delovanje,
– preneha delovati v prostorih MOK.
Sklep o prenehanju delovanja Razdelilnice sprejme Svet MOK.
VI. 8 Program Škrlovec, dnevni center za mlade in družine
Škrlovec, dnevni center za mlade in družine (v nadaljnjem besedilu: Škrlovec) je namenjen mladim med okvirno 10. in 20. letom starosti ter njihovim skrbnikom. V prvi vrsti je Škrlovec namenjen mladim z že znanimi težavami v procesu odraščanja in mladim s težjim materialnim, socialnim ali kako drugače oteženim statusom ter njihovim svojcem, skrbnikom ali rejnikom, prav tako pa se v dejavnosti Škrlovca lahko vključujejo tudi mladi brez večjih življenjskih težav.
Škrlovec izvaja program:
– dnevnega centra: svetovalno delo z otroki, mladostniki in družino; prostočasne dejavnosti ob delavnikih (družabne, športne, kreativno-umetniške in pogovorne delavnice); prostočasne dejavnosti v času počitnic (skupinsko preživljanje zimskih, prvomajskih, poletnih, jesenskih in prednovoletnih počitnic); koordinira Varne točke, sodeluje v okviru raznih Preventivnih programov za mlade; sodeluje z ne-vladnimi organizacijami; izvaja mednarodnih projektov; predstavlja Škrlovec širši javnost,
– mobilne službe: strokovno delo z otroki, mladostniki in družino neposredno na terenu v družini.
Škrlovec sredstva pridobiva iz proračuna MOK, proračuna države, drugih občin, prispevkov uporabnikov, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja Škrlovcu sredstva za plačo zaposlenega delavca za program dnevnega centra, sredstva za plačo zaposlenega delavca za program mobilne službe, materialne stroške in investicijske transfere.
Program Škrlovec za MOK izvaja Center za socialno delo Gorenjska, Enota Kranj.
MOK za izvajanje programa Škrlovec Centru za socialno delo Gorenjska, Enota Kranj, zagotavlja prostore s prenosom nepremičnine, objekta na naslovu Škrlovec 2, Kranj, v upravljanje.
Škrlovec preneha delovati v naslednjih primerih:
– da potreb po Škrlovcu ni več,
– v kolikor Škrlovec ne uspe pridobiti dovolj denarnih sredstev, ki mu še omogočajo delovanje,
– nima prostorskih pogojev za delovanje.
Sklep o prenehanju sodelovanja in sofinanciranja Škrlovca s strani MOK sprejme Svet MOK.
VI. 9 Program Center za odvisnosti
Center za odvisnosti izvaja dva programa – Program za pomoč, terapijo in socialno rehabilitacijo zasvojenih Labirint in Stanovanjsko skupino Katapult (v nadaljnjem besedilu: Center). Center nudi svetovanje in organiziranje psihosocialne pomoči posameznikom, ki imajo težave z različnimi oblikami zasvojenosti. Center zagotavlja sprejemno obliko obravnave, dnevno obliko obravnave in bivalno obravnavo, to je stanovanjsko skupino.
Uporabniki Centra so osebe s težavami z zasvojenostjo od psihoaktivnih snovi oziroma drugimi oblikami nekemičnih zasvojenosti in izkazujejo primerno psiho-fizično sposobnost in so motivirani za sodelovanje v programu ter imajo željo po aktivnem vključevanju v socialno delovno okolje, učenju delovnih in praktičnih navad, spremembi načina življenja, oziroma se pripravljajo za vstop v katerega izmed visokopražnih programov (npr. komune ali terapevtske skupnosti) urejanja zasvojenega načina življenja. Uporabniki programa so tudi partnerji in svojci oseb s težavami z zasvojenim načinom življenja ter njim druge pomembne osebe. Prednost obravnave v programu imajo občani s prijavljenim stalnim prebivališčem v MOK.
Sprejemna oblika obravnave je prvi stik uporabnika s Centrom. V sprejemnem delu uporabnik preživlja prosti čas, se druži, pridobi različne informacije, se pogovori s strokovnim delavcem Centra, naredi načrt za reševanje svoje problematike, si išče zaposlitev ipd.
Dnevna oblika obravnave je namenjena individualni in skupinski obravnavi posameznikov, ki imajo težave z zasvojenostjo s prepovedanimi drogami.
Bivalna oblika obravnave oziroma stanovanjska skupina je namenjena posameznikom, ki so bili najmanj mesec dni vključeni v dnevno obliko obravnave in so dosegli določen napredek v urejanju zasvojenosti.
Stroški dnevne obravnave so namenjeni psihosocialni obravnavi oziroma izvajanju terapije, materialu za izvedbo individualnih in skupinskih vsebin ter prehrani (v programu dnevne oblike obravnave je zagotovljen en topel obrok).
Uporabniki občin, ki sofinancirajo program Centra so dolžni prispevati k namestitvi v stanovanjsko skupino mesečno 70 % vrednosti denarne socialne pomoči.
Uporabniki občin, katere program Centra ne sofinancirajo, so dolžni prispevati k namestitvi v stanovanjsko skupino mesečno 85% vrednosti denarne socialne pomoči.
Prispevek uporabnikov je prihodek Centra.
Center sredstva pridobiva iz proračuna MOK, proračuna države, drugih občin, prispevkov uporabnikov, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja Centru sredstva za regres, prevoz in prehrano za tri zaposlene delavce, materialne stroške in investicijske transfere.
Program Centra za MOK izvaja Center za socialno delo Gorenjska.
MOK za izvajanje programa Centra Centru za socialno delo Gorenjska zagotavlja prostore s prenosom nepremičnine, dela objekta na naslovu Sejmišče 4, Kranj, v upravljanje.
Center preneha delovati v naslednjih primerih:
– da potreb po Centru ni več,
– v kolikor Center ne uspe pridobiti dovolj denarnih sredstev, ki mu še omogočajo delovanje,
– nima prostorskih pogojev za delovanje.
Sklep o prenehanju sodelovanja in sofinanciranju Centra s strani MOK sprejme Svet MOK.
VI. 10 Program Reintegracijski center
Program Reintegracijski center (v nadaljnjem besedilu: Reintegracija) je namenjen pomoči pri socialni rehabilitaciji oziroma ponovni vključitvi v okolje ter kot takšen predstavlja ključni del obravnave zasvojenosti od psihoaktivnih substanc. V sklopu individualne in skupinske obravnave Reintegracija nudi pomoč pri ohranjanju abstinence, odpravljanju zasvojenskih lastnosti, zastavljanju ciljev za naprej, vzpostavljanju odnosov z bližnjimi in vzpostavljanju nove socialne mreže. Reintegracija uporabniku ponudi nastanitev v varnem okolju, terapevtsko obravnavo z namenom odpravljanja zasvojenskih težav, oporo pri urejanju odnosov z bližjimi, oporo pri iskanju zaposlitve ali nadaljevanju šolanja ter pomoč pri osamosvojitvi.
Uporabniki Reintegracije so osebe, ki so (o)zdravljeni odvisniki po končani obravnavi znotraj terapevtskih skupnosti in komun ter osebe, ki so abstinenco vzpostavile same in izkazujejo motivacijo za urejeno življenje ter vključitev nazaj v družbo. Sekundarni uporabniki programa so bližnje osebe (o)zdravljenih odvisnikov, ki so eden od pomembnejših členov pri uspešni reintegraciji in dolgotrajni abstinenci.
58. člen
Program Reintegracije traja šest mesecev, s tem da se bivanje lahko največ do pet krat podaljša za obdobje treh ali šest mesecev. O podaljšanju odloča strokovni tim Reintegracije na podlagi uporabnikovega sodelovanja, potreb in smiselnosti nadaljnje vključenosti.
Po končanem bivanju v Reintegraciji se oseba lahko vključi v izven-bivalni del (namenjen je opori osebi, potem ko zaživi samostojno življenje). V izven-bivalni del programa se lahko vključijo tudi svojci in osebe, ki potrebujejo pomoč in podporo pri vzdrževanju abstinence in urejanju življenja, predhodno pa niso bile vključene v bivalni del programa.
Reintegracija sredstva pridobiva iz proračuna MOK, proračuna države, drugih občin, prispevkov uporabnikov, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja Reintegraciji sredstva za materialne stroške.
Program Reintegracije za MOK izvaja Center za socialno delo Gorenjska.
Reintegracija preneha delovati v naslednjih primerih:
– da potreb po Reintegraciji ni več,
– v kolikor Reintegracija ne uspe pridobiti dovolj denarnih sredstev, ki mu še omogočajo delovanje,
– nima prostorskih pogojev za delovanje.
Sklep o prenehanju sodelovanja in sofinanciranja Reintegracije s strani MOK sprejme Svet MOK.
VI. 11 Program Varna hiša Gorenjske
Osnovni namen programa Varne hiše Gorenjske (v nadaljnjem besedilu: VHG) je zagotoviti ženskam in otrokom, žrtvam nasilja, varen prostor bivanja in jim nuditi zaščito in podporo pri zavestnem spreminjanju lastnega življenja na prehodu iz življenja v nasilju v življenje brez nasilja, jim nuditi strokovno pomoč in zagovorništvo.
Čas bivanja v VHG je omejen na največ leto dni.
Uporabniki programa VHG so ženske, ki so žrtve nasilja v družini in se želijo same ali z otrokom oziroma otroki umakniti iz nasilnega odnosa na varno. V program se vključuje večina uporabnic iz gorenjske regije in v skladu s prostorskimi zmožnostmi tudi uporabnice iz drugih regij.
Izvajalec programa VHG je Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, Varna hiša Gorenjska.
Društvo program VHG izvaja v dveh enotah v Gorenjski regiji, in sicer v stavbi, katere lastnik so gorenjske občine, in v prostoru enote VHG, ki ga ima društvo v najemu.
VHG sredstva pridobiva iz proračuna države, proračuna MOK, proračunov občin Gorenjske, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja VHG delež finančnih sredstev za izvedbo programa in sredstva za investicijsko vzdrževanje objekta, katerega solastnice so občine Gorenjske, in sicer v deležu, določenem glede na število prebivalcev v gorenjski regiji.
MOK sofinancira program VHG za čas, ko bo društvo izvajalo program varne hiše v gorenjski regiji.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena pa v kolikor katera od gorenjskih občin preneha sofinancirati program VHG, Svet MOK odloči o nadaljnjem sofinanciranju VHG oziroma prenehanju sofinanciranja VHG tudi s strani MOK.
VI. 12 Program Materinski dom
Osnovni namen programa Materinski dom Gorenjske (v nadaljnjem besedilu: MDG) je zagotoviti ženskam in otrokom začasno namestitev, jim nuditi psihosocialno pomoč oziroma jim nuditi socialno terapevtske aktivnosti, krepiti njihovo samozavest, izboljšati komunikacijo, pomagati jim pri razvoju čustvene inteligence, osebne moči, zvišanju praga premagovanja stresa, prevzemanju odgovornosti, vzpostavljanja in krepitve socialne mreže.
Čas bivanja v MDG je omejen največ na leto dni.
Uporabnice programa MDG so nosečnice in matere z otroki do 15. leta starosti, ki so se znašle v trenutni ali dalj časa trajajoči socialni stiski in nimajo drugih možnosti bivanja skupaj z otroci in so pripravljene aktivno reševati svojo stisko. V program se vključuje večina uporabnic iz gorenjske regije in v skladu s prostorskimi zmožnostmi tudi uporabnice iz drugih regij.
Izvajalec programa MDG je Društvo za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, Varna hiša Gorenjska, ki program izvaja v gorenjski regiji.
MDG sredstva pridobiva iz proračuna države, proračuna MOK, proračunov občin Gorenjske, donatorjev in drugih virov. MOK zagotavlja MDG delež finančnih sredstev za izvedbo programa, in sicer v deležu določenem glede na število prebivalcev v gorenjski regiji.
MOK sofinancira program MDG za čas, ko bo društvo izvajalo program materinskega doma v gorenjski regiji.
Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena pa v kolikor katera od gorenjskih občin preneha sofinancirati program MDG, Svet MOK odloči o nadaljnjem sofinanciranju MDG oziroma prenehanju sofinanciranja VHG tudi s strani MOK.
VI. 13 Varovanje na daljavo
Storitev varovanja na daljavo (v nadaljevanju E-oskrba) obsega celodnevno nadzorovanje preko osebnega telefonskega alarma v primeru, ko je ta pomoč potrebna za vključitev osebe v vsakdanje življenje.
S storitvijo starostnik lahko dalj časa ostane v domačem okolju in ni potrebna namestitev v domsko varstvo. Upravičenci do te storitve so osebe, ki jim psihofizične sposobnosti še omogočajo, da s to storitvijo in z občasno organizirano pomočjo drugega ohranjajo zadovoljivo duševno in telesno počutje in lahko funkcionirajo v znanem bivalnem okolju.
MOK uporabniku, ki ima stalno prebivališče v MOK in v MOK tudi stalno prebiva, sofinancira strošek E-oskrbe v višini 5 € mesečno, o čemer odloči pristojni občinski organ s področja socialnega varstva skladno z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Vse ostale stroške krije uporabnik. Izvajalci E-oskrbe morajo imeti veljavno dovoljenje pristojnega ministrstva za izvajanje te dejavnosti.
VI. 14 Medgeneracijski center
Uporabniki programa medgeneracijskega centra (v nadaljnjem besedilu: MC) so prebivalci MOK. V MC se povezujejo in v njem sodelujejo različne generacije prebivalstva, s ciljem prenašanja znanja, izkušenj in spretnosti med ljudmi. Starejša populacija svoje znanje, izkušnje in spretnosti prenaša na druge in s tem ohranja socialne vezi ter starejši ostajajo s tem aktivni kot prostovoljci.
Program MC uporabnikom nudi druženje, skupno ustvarjanje, promocijo zdravega življenja in prostovoljstvo. V ta namen program MC izvaja različne delavnice, igre, ekskurzije, kulturne in športne dogodke ter aktivnosti, ki prispevajo k boljši socializaciji med mlajšo in starejšo populacijo.
Izvajanje programa MC zagotavlja Ljudska univerza Kranj (v nadaljevanju: LUK). MOK za potrebe MC zagotovi prostore, katere upravlja LUK. LUK sredstva pridobiva iz državnega proračuna, iz proračuna MOK, v skladu z zakonom in statutom ustanovitelja, iz prispevkov udeležencev in drugih virov. MOK LUK lahko zagotavlja sredstva za plačo strokovnega delavca, materialne stroške in investicijsko vzdrževanje.
Program MC organizacijsko lahko deluje v okviru javnega zavoda ali kot društvo ali kot zasebni neprofitni zavod s podeljeno koncesijo ali kot fundacija.
VII. STROŠKI POKOPA, ČE NI NAROČNIKA POKOPA
V primeru, da ni naročnika pokopa, MOK v skladu z določbami zakona, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost, prijavi pokop in plača stroške pokopa, ki se opravi v obliki žarnega pokopa v skupni grob na Mestnem pokopališču Kranj.
V primeru, da je podana zahteva za prekop iz skupnega groba v drug grob, mora pred izdajo dovoljenja za prekop vlagatelj vrniti že plačane stroške pokopa MOK, vendar le v primeru, da MOK stroškov pokopa ni dobila povrnjenih iz zapuščine pokojnika. V primeru, da zapuščinska razprava še ni bila opravljana, je vlagatelj dolžan vrniti že plačane stroške pokopa MOK pred izdajo dovoljenja za prekop, MOK pa glede stroškov pokopa odstopi od predloga za omejitev dedovanja.
črtan
VIII. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA KRANJ
Rdeči križ Slovenije je nepridobitna, neodvisna, humanitarna organizacija nacionalnega pomena, ki deluje na območju Republike Slovenije.
Rdeči križ Slovenije sestavljajo lokalne organizacije, in sicer na območju Mestne občine Kranj je Območno združenje Rdečega križa Kranj (v nadaljnjem besedilu: OZRK Kranj).
MOK z OZRK Kranj sklene letne neposredne pogodbe za sofinanciranje delovanja OZRK Kranj in njegovega specifičnega programa lokalnega pomena, ki jih v javnem interesu izvaja OZRK Kranj, in sicer na podlagi dogovorjenih letnih programov. OZRK Kranj dogovarja letne programe s pristojnim občinskim organom MOK na podlagi letnega neposrednega poziva za predložitev finančnih načrtov.
OZRK Kranj za MOK opravlja predvidoma naslednje naloge:
– organizira, izvaja in zagotavlja razne oblike humanitarnih pomoči,
– skrbi za starejše občane,
– skrbi za zdravje občanov,
– dela z mladimi člani Redečega križa,
– skrbi in razvija prostovoljstvo,
– druge naloge kot so: teden Redečega križa, mednarodno in medobčinsko sodelovanje, izdaja biltena Redečega križa in podobno.
IX. LOKALNA AKCIJSKA SKUPINA ZA PREPREČEVANJE ZLORABE DROG
Lokalna akcijska skupina za preprečevanje zlorabe drog v MOK (v nadaljnjem besedilu: LAS) je strokovno posvetovalno telo župana. LAS sestavljajo strokovnjaki, predstavniki služb, ki se profesionalno ukvarjajo z bio-psiho-socialnimi vidiki zdravja prebivalstva, predstavniki prostovoljnih in humanitarnih organizacij, predstavniki uporabnikov preventivnih programov, predstavniki represije in politike.
Člane LAS imenuje in razrešuje s sklepom župan MOK.
Delovanje in članstvo LAS je vezano na mandat župana in je prostovoljno.
LAS pri svojem delovanju uporablja žig župana MOK.
Tehnično administrativna in strokovna dela za potrebe LAS opravlja notranja organizacijska enota mestne uprave, ki je pristojna za področje družbenih zadev.
Naloge LAS v okviru lokalne skupnosti so:
– priprava operativnega letnega programa za MOK, ki ga mora potrditi župan MOK,
– najmanj enkrat letno poročanje Svetu MOK,
– ocenjevanje stanja na področju zlorabe drog iz preventivnega in kurativnega vidika,
– sprotno spremljanje gibanja problematike drog v občini in svetovanje pri usklajevanju služb, programov, ki se ukvarjajo s preprečevanjem zlorabe drog,
– strokovno usposabljanje članov LAS in razvijanje lokalnih kadrovskih potencialov za delo v lokalni skupnosti na področju problematike drog,
– vzpostavljanje pogojev za aktivno izvajanje preventivnih programov v MOK,
– obveščanje javnosti o problematiki drog v lokalni skupnosti, s ciljem konstruktivnega odziva na problematiko drog,
– vplivanje na državno in lokalno politiko, ki kakorkoli vpliva na zdravje in na zakonske vidike problematike odvisnosti,
– izvajanje drugih nalog v skladu z namenom skupine, ki jih določi župan MOK v letnem operativnem programu.
LAS pridobi proračunska sredstva iz proračuna MOK.
Proračunska sredstva LAS lahko porabi za:
– sofinanciranje preventivnih programov v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah MOK ter Dijaškemu in študentskemu domu Kranj,
– sofinanciranje okroglih miz, predavanj, kongresov, preventivnih programov in preventivnih akcij,
– pobiranje odvrženih igel, ki jih organizira LAS v sodelovanju z drugimi organizacijami, in nakup zbiralnikov za odvržene igle,
– strokovna izobraževanja članov LAS, pogostitev.
LAS v skladu s sklepom župana na podlagi neposrednega poziva, ki ga izvede komisija sestavljena iz članov LAS pripravi predlog razdelitve proračunskih sredstev za sofinanciranje preventivnih programov iz prve alineje prejšnjega odstavka izvajalcem javnih služb na področju vzgoje in izobraževanja. O predlogu odloči župan, z izbranimi izvajalci pa se sklene neposredne pogodbe o sofinanciranju.
črtano
črtan
črtan
črtan
Za (so)financiranje socialno varstvenih storitev pomoč družini na domu, OZRK Kranj in razvojnih dopolnilnih programov (Škrlovec, Razdelilnica, Center, Reintegracija, Zavetišče, VHG, MDG, enkratna denarna socialna pomoč, novoletna obdaritev socialno ogroženih otrok, medgeneracijski center), pristojni občinski organ s področja socialnega varstva MOK izvede neposredni poziv v skladu z Navodilom o izvedbi postopka neposrednega poziva za financiranje javnih zavodov v MOK.
MOK vlaga predloge za omejitev dedovanja na Okrajno sodišče v Kranju za naslednje storitve:
– storitve v zavodih za odrasle,
– nadomestne oblike bivanja oziroma oskrbo izven mreže javne službe,
– pogrebne stroške,
– družinskega pomočnika (v primeru, da ima upravičenec premoženje in je vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine v korist občine),
– pomoč družini na domu (v primeru, da ima upravičenec premoženje in je vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve nepremičnine v korist občine).
Ob uveljavljanju pravic iz prve, druge in tretje alineje 3. člena tega Odloka, ki se financirajo iz občinskega proračuna in za katere postopke vodi in o njih odloča Center za socialno delo Gorenjska, Enota Kranj, pristojni občinski organ s področja socialnega varstva MOK poda predhodno mnenje o znanih okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Pristojni občinski organ s področja socialnega varstva MOK mora podati predhodno mnenje v roku 10 dni od prejema obvestila Centra za socialno delo Gorenjska, Enota Kranj, da vodi postopek, v katerem odloča o navedenih pravicah.
Nadzor nad porabo proračunskih sredstev, ki jih MOK namenja za (so)financiranje socialno varstvenih storitev opravlja pristojni občinski organ s področja socialnega varstva MOK pri izvajalcih enkrat letno.
Župan MOK lahko odredi tudi dodatni izredni nadzor.
Pristojni občinski organ s področja socialnega varstva MOK sestavi o nadzoru zapisnik in o svojih ugotovitvah seznani župana MOK.
V kolikor pristojni občinski organ s področja socialnega varstva MOK ugotovi manjše napake, nepravilnosti in pomanjkljivosti, ki ne vplivajo na izvajanje storitve in finančno poslovanje, izvajalca na zadevo opozori in določi rok za njegovo odpravo in vse zavede v zapisniku. Če nepravilnosti niso odpravljene v določenem roku ali če gre za večje napake, izvajalca župan pozove k odpravi s sklepom. V kolikor izvajalec nepravilnosti še vedno ne odpravi, lahko župan v nadzor vključi tudi Skupno službo notranje revizije Kranj.
Z dnem veljavnosti tega Odloka preneha veljati:
Odlok o organiziranju pomoči na domu in merilih za oprostitev plačil storitev (Uradni list RS, št. 101/99, 17/01, 96/02).
Ta Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 76/15) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
Ta odlok se začne uporabljati in veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, z izjemo 3. člena, 87. člena, 88. člena, 89. člena in 90. člena, ki se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve proračuna Mestne občine Kranj za leto 2016 dalje.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 52/17) vsebujenaslednje prehodne in končne določbe:
Z dnem uveljavitve tega Odloka preneha veljati Navodilo o plačilu stroškov namestitve v nadomestni obliki bivanja in oskrbi izven mreže javne službe, z dne 16. 10. 2012.
Ta odlok se začne uporabljati in veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 64/18) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
Ta Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 68/19) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
Z dnem uveljavitve tega odloka se prenehajo uporabljati določila Pravilnika o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopku izvedbe javnih razpisov na področjih družbenih zadev v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 80/13 – UPB1, 46/15), z izjemo triletnega javnega razpisa za sofinanciranje nevladnih organizacij na področju socialnega varstva za obdobje 2019–2021, ki se dokonča v skladu s Pravilnikom o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o postopku izvedbe javnih razpisov na področjih družbenih zadev v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 80/13 – UPB1, 46/15).
Odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah Odloka o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 16/21) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
Z dnem uveljavitve tega odloka se razveljavi Navodilo o dodeljevanju socialne pomoči v Mestni občini Kranj, št. 122-149/2013-5 (47/04), z dne 9. 4. 2013.
Postopki dodelitve socialne pomoči v Mestni občini Kranj, ki se do uveljavitve tega odloka še niso končali, se dokončajo v skladu z Navodili iz prejšnjega odstavka tega člena.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah Odloka o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 41/21) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah Odloka o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 168/21) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Odlok o spremembah Odloka o zagotavljanju socialno varstvenih dejavnosti v Mestni občini Kranj (Uradni list RS, št. 79/22) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
