Na podlagi 115., 119., 123. in 289. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, 175/20 – ZIUOPDVE, 199/21 – ZUreP-3, 20/22 – odl. US) ter 19. člena Statuta Občine Brežice (Uradni list RS, št. 100/21) je Občinski svet Občine Brežice na 23. seji dne 20. 6. 2022 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje »B4-21C2/1/423_CU – Ob Cesti svobode«
V Odloku o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje »B4-21C2/1/423_CU – Ob Cesti svobode« se za 2.a členom doda nov 2.b člen, ki se glasi:
(Sestavni deli SD OPPN 2)
Sestavni deli sprememb in dopolnitev občinskega podrobnega načrta (v nadaljevanju SD OPPN 2), s katerimi se dopolni OPPN so:
A) TEKSTUALNI DEL SD OPPN (odlok) | |
B) GRAFIČNI NAČRTI | |
B1 Izsek iz grafičnega dela občinskega prostorskega načrta | M 1:5.000 |
B2 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:5.000 |
B3 Situacija obstoječega stanja s katastrom | M 1:1.000 |
B4 Ureditvena situacija s prerezom območja | M 1:1.000 |
B5 Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro | M 1:500 |
B6 Ureditve, potrebne za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom | M 1:2.500 |
B7 Načrt parcelacije | M 1:1.000 |
C) SPREMLJAJOČE GRADIVO | |
C1 Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov
C2 Izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskega akta
C3 Podatki iz prikaza stanja prostora
C4 Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
C5 Mnenja nosilcev urejanja prostora, odločba glede CPVO
C6 Obrazložitev in povzetek glavnih tehničnih značilnosti prostorskega akta
C7 Povzetek za javnost
C8 Elaborat ekonomike
C9 Neuradno prečiščeno besedilo odloka z označenimi spremembami«.
Za 3.a členom se doda nov 3.b člen, ki se glasi:
(1) Območje SD OPPN 2 se nanaša na zahodni del območja OPPN, torej na območje zahodno od Ulice Alenke Gerlovič.
(2) Območje SD OPPN 2 je velikosti ca. 2,9 ha in zajema zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami: 176/1, 179/17, 182/16, 182/17, 183/14, 183/6, 183/7, 183/9, 184, 2299, 2300, 2301, 2302, 2303, 2304, 2305, 2306, 2307, 2308, 2309, 2310, 2311, 2312, 2313, 2314, 2315, 2316, 2317, 2318, 2319, 2320, 2321, 2322, 2323, 2324, 2325, 2326, 2327, 2328, 2329, 2330, 2331, 2332; vse k.o. Brežice ter
655/11 in 733/12; obe k.o. Črnc.«.
V 5. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Na celotnem območju OPPN so pod pogoji tega odloka dopustne:
– novogradnje (tudi prizidave), rekonstrukcije, vzdrževanje objektov, vzdrževalna dela v javno korist, odstranitve in spremembe namembnosti,
– gradnje naslednjih osnovnih objektov:
2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI, od teh:
21 Objekti prometne infrastrukture, od teh:
2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste,
22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
24 Drugi gradbeni inženirski objekti, od teh:
241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od teh:
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od teh:
– otroška in druga javna igrišča,
242 Drugi gradbeni inženirski objekti, od teh:
24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, od tega:
– oporni zidovi, škarpa, objekti za zadrževanje plazov, ograje.
3 DRUGI GRADBENI POSEGI, od teh:
31 Trajno reliefno preoblikovanje terena,
32 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin.
– namestitev naprav za izkoriščanje sončne energije (solarni in fotovoltaični sistemi).«.
V 9. členu se v prvem odstavku zadnja poved spremeni tako, da se glasi: »Del urejevalne enote je tudi ekološki otok na zahodnem delu območja.«.
V desetem odstavku se na koncu besedila črta pika in doda besedilo: »in na nivojska parkirišča.«.
V dvanajstem odstavku se zadnja alineja spremeni tako, da se glasi:
»– odsek G – prečni profil ceste je širok najmanj 8 m in je sestavljen iz vozišča v širini 2x2,5 m in dvostranski hodnik za pešce širine 1,5 m. Vozišče mora biti obrobljeno z obojestranskimi dvignjenimi robniki. Vozišče se na jugu nadaljuje v podzemno garažo, nivojska parkirišča, peš povezavo do Pleteršnikove ulice in ostale površine znotraj Ue4.«.
V 10. členu se v drugem odstavku pred dosedanjo prvo alinejo doda nova prva alineja, ki se glasi:
»– 121112 – Gostilne, restavracije in točilnice«.
12. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Urejevalna enota leži južno v neposredni bližini Pleteršnikove ulice. Površina enote je 6.110 m². Namenjena je večstanovanjski gradnji in spremljajočim ureditvam.
(2) Območje je dostopno preko sekundarnih povezav iz osrednje povezovalne ceste z uvozom v kletno garažo (Ue1 – odsek G) in na nivojska parkirišča. Neposredni dostop za motorna vozila iz Pleteršnikove ulice ni dovoljen; območje se na Pleteršnikovo ulico navezuje preko interne peš povezave.
(3) V skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov je v urejevalni enoti dovoljena gradnja:
– 11221 Tri- in večstanovanjske stavbe,
– 12420 Garažne stavbe,
– 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo nadstrešnice).
(4) V pritličju večstanovanjskih objektov so v nizu ob Pleteršnikovi ulici dopustne enake dejavnosti, kot v Ue3 (izjema je gostinska dejavnost, ki ni dopustna), pod pogojem, da je za opravljanje dejavnosti znotraj Ue4 zagotovljeno število parkirnih mest, skladno z 8. členom tega odloka. Dejavnosti ne smejo povzročati nesprejemljivih okoljskih vplivov (hrup, zrak ipd.) za stanovalce v Ue4 in na sosednjih območjih. V nadstropjih večstanovanjskih stavb so dejavnosti dopustne le kot samozaposlitev, ki ne potrebujejo dodatnih parkirišč. V skladu z dopustnimi dejavnostmi, je dopustna tudi sprememba namembnosti posameznih delov objektov.
(5) Urbanistični izvedbeni pogoji in arhitekturne in oblikovalske rešitve za gradnjo objektov:
1. En ali več večstanovanjskih objektov se umesti znotraj določene gradbene meje in ob upoštevanju gradbene linije, na katero morajo biti vsaj z enim robom fasade postavljene stavbe v prvem nizu ob Pleteršnikovi ulici. Deli fasade so lahko odmaknjeni od gradbene linije v notranjost parcele, vendar ne več kot na 1/3 celotne dolžine fasade. Izven gradbene meje lahko segajo balkoni, nadstreški, terase ipd., pod pogojem, da je omogočeno funkcioniranje sosednjih zemljišč.
2. Večstanovanjski objekti so zasnovani tako, da ustvarjajo interno zeleno skupno površino. Parkiranje se zagotavlja v kletni garaži in na nivoju terena. Dovoljeno je sodobno oblikovanje objektov (enostavnejše členitve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih materialov).
3. Strehe stavb v urejevalni enoti so ravne oziroma z minimalnim naklonom skritim za vencem objekta. Strehe nadstreškov so krite s transparentno kritino.
4. Ker objekti ležijo neposredno ob Pleteršnikovi ulici, ki predstavlja eno izmed mestnih cest, se objekt oblikovno podreja ulici oziroma se ob objektu ustvarja ambient, ki bo neposredno služil mestni cesti. Oblikovanje objektov je mestotvorno. Objekt se proti cesti ne sme zapirati, ravno tako se proti cesti ne sme umeščati parkirne površine.
5. Vertikalni gabarit objektov je K+P (pritličje) + 2 (število nadstropij) + T (terasna etaža).
6. Največji faktor zazidanosti v urejevalni enoti: FZ ≤ 35 %.
7. Bruto etažna površina terasne etaže je največ 70 % bruto etažne površine spodnje etaže.
8. Najmanjši delež zelenih površin v urejevalni enoti znaša ≥ 30 %. Od tega se vsaj 10 % zelenih površin zagotavlja tudi med stanovanjskimi objekti in ne zgolj na obodu urejevalne enote. Območje se v čim večji možni meri zasadi z grmovnicami in/ali avtohtonimi drevesi. Celoten obseg teh površin je namenjen skupni rabi.
9. Dovoljena je uporaba gradbenih materialov, primernih za nestanovanjske objekte.
(6) Ureditev parterja in ostale ureditve:
1. Pritlična stanovanja objektov imajo lahko zasebne atrije ali terase, ki so lahko ograjeni s transparentno ograjo višine max. 2 m. Atriji ne smejo biti umeščeni proti Pleteršnikovi ulici.
2. Zelena površina ob Pleteršnikovi ulici, ki je lahko prekinjena z utrjenimi površinami in dostopi, se uredi skladno z ostalimi ureditvami ob ulici vzhodno in zahodno v skupni mestotvorno oblikovan prostor. Prav tako se zazeleni in z drevesi zasadi zahodna meja Ue4, na stiku z individualno stanovanjsko gradnjo. Ograjevanje površine ob Pleteršnikovi ulici ni dovoljeno.
(7) Pomožni objekti:
1. Pomožni objekti se umeščajo znotraj gradbene parcele večstanovanjskih stavb na način, da ne onemogočajo funkcioniranja večstanovanjskih stavb in sosednjih zemljišč.
2. Dovoljena je postavitev naslednjih pomožnih objektov:
– nadstrešek,
– zbirno mesto za komunalne odpadke,
– pomožni cestni objekti,
– pomožni energetski objekti,
– pomožni komunalni objekti,
– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja,
– spominska obeležja,
– samostojno parkirišče,
– prometne površine zunaj vozišča, parkirišča, trgi, obračališča ipd.,
– ograje (samo za ograjevanje atrijev, teras, zahodne meje Ue4-na stiku z individualno gradnjo ipd.).
3. Postavitev nastreškov, zasteklitve balkonov, postavitev senčil, ograjevanje atrijev in teras so dopustni na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt.«.
13. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Urejevalna enota leži na zahodnem delu ureditvenega območja in se navezuje na obstoječo stanovanjsko gradnjo in na kompleks Splošne bolnišnice Brežice. Urejevalna enota je namenjena enodružinski stanovanjski gradnji in je razdeljena na podenote:
Urejevalna enota/podenota | Površina |
Ue5/1 | 2.994 m2 |
Ue5/2 | 2.910 m2 |
Ue5/3 | 5.806 m2 |
Ue5/4 | 5.807 m2 |
Ue5/5 | 1.352 m2 |
Skupaj | 18.869 m2 |
(2) Območje je dostopno iz osrednje povezovalne ceste ter preko sekundarne povezave iz Finžgarjeve ulice.
(3) V skladu s predpisom o razvrščanju objektov je v Ue5 dovoljena gradnja:
– 11100 – Enostanovanjske stavbe,
– 11210 – Dvostanovanjske stavbe,
– 12420 – Garažne stavbe.
Gradnja stanovanjskih stavb je dopustna le v urejevalnih enotah Ue5/1 do Ue5/4. Gradnja dvojčkov in vrstnih hiš ni dopustna.
(4) V skladu s predpisi o standardni klasifikaciji dejavnosti so znotraj stanovanjskih stavb dovoljene manjše storitvene in poslovne dejavnosti za samozaposlitev, pri čemer pa niso dovoljene dejavnosti z večjo frekvenco strank (npr. trgovske dejavnosti) in dejavnosti, ki bi povzročale nesprejemljive okoljske vplive (hrup, zrak ipd.) na stanovanjsko območje. Maksimalna površina namenjena poslovnim dejavnostim je 60 m2. V skladu z dopustnimi dejavnostmi je dovoljena tudi sprememba namembnosti posameznega dela stanovanjske stavbe.
(5) V primeru poslovnih dejavnosti mora investitor na parceli objekta zagotoviti najmanj eno dodatno parkirno mesto v primeru poslovnih površin velikosti ≤ 30 m2 in dve parkirni mesti pri večji poslovni površini.
(6) Urbanistični izvedbeni pogoji in arhitekturne in oblikovalske rešitve za gradnjo stanovanjskih stavb:
1. Stanovanjske stavbe se umeščajo znotraj določenih gradbenih mej – črt, ki jih najbolj izpostavljeni deli stavb ne smejo presegati, lahko pa se jih dotikajo ali pa so od njih odmaknjeni v notranjost zemljišča. Odmiki od sosednjih zemljišč, kjer gradbene meje niso določene, so 3 m. Manjši odmiki so dopustni, če je dokazana požarna varnost objektov in ustrezna osvetljenost ter s tem soglaša mejaš.
2. Stanovanjske stavbe so iz enega ali večih volumnov, vendar ima posamična stavba kot celota v osnovi podolgovato tlorisno obliko.
3. Stanovanjske stavbe so z daljšo stranico orientirane v smeri zahod–vzhod. V Ue 5/2 je dopustna tudi orientacija sever–jug.
4. Največji faktor zazidanosti gradbene parcele: FZ ≤ 0,40. V faktor zazidanosti se štejejo osnovne in pomožne stavbe; ne štejejo pa se sekundarni deli stavb, kot so: napušči, nadstreški nad vhodom, horizontalna senčila ipd. Prav tako se v faktor zazidanosti ne štejejo parkirišča oziroma manipulativne površine in drugi objekti, ki niso stavbe.
5. Maksimalni višinski gabarit stavb je do največ P+1 ali P+M. Možna je izvedba kletne etaže. Dopustna je izvedba atrijev in teras.
6. Strehe objektov so eno- ali dvokapnice. Dopustna je kombinacija z ravnimi strehami in tudi ravna streha v celoti (v tem primeru naj bo objekt členjen bodisi tlorisno bodisi višinsko bodisi kako drugače – npr. z ložami, barvno ipd.). Naklon dvokapnih streh je 30–40 stopinj, naklon enokapnih streh je lahko tudi nižji od 30 stopinj. Strehe so brez čopov. Pri dvokapnih strehah je dopustna izvedba frčad z ravno streho. Smer slemena je vzporedna z daljšo stranico objekta.
7. Barva kritine vseh osnovnih stavb je siva ali rjava in ne sme biti trajno bleščeča. V primeru ravne strehe je ta lahko izvedena kot ozelenjena.
8. Pri oblikovanju fasad je dopustna uporaba različnih materialov. Barve fasade so pastelne in zemeljskih tonov. Pastelna barva je barva z deležem barvne pigmentacije manj kot 20 % v beli osnovi, ne izstopa iz okolice in ni intenzivna. Uporaba intenzivnih barvnih odtenkov je dopustna le na posameznih delih stavbe.
9. Namestitev naprav za izkoriščanje sončne energije je dopustna le na strehah stavb. Naprave za izkoriščanje sončne energije se na strehe postavijo vzporedno s strešino, njihov najvišji del ne sme presegati višine slemena osnovne strehe. Pri ravnih strehah oziroma strehah z minimalnim naklonom se postavijo pod optimalnim kotom ter orientacijo.
(7) Pomožni objekti:
1. Dovoljena je gradnja naslednjih pomožnih objektov:
– garažne stavbe do velikosti 50 m2,
– rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe površine do 50 m2 oziroma do prostornine 10 m3,
– druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo nadstrešnice površine do 50 m2).
Dopustna je tudi umestitev letne kuhinje, vetrolovov, senčnic, bazenov za kopanje ipd.
2. Pomožne stavbe se postavijo kot samostojni objekti, ali pa so prislonjeni k osnovnim stavbam. Izvedejo se v pritlični, enoetažni izvedbi in niso namenjeni prebivanju ali izvajanju dejavnosti. Dopustna je umestitev ene pomožne stavbe iste vrste. Odmiki pomožnih stavb od sosednjih zemljišč so najmanj 1,5 m. Dopusten je tudi manjši odmik pod pogojem pridobitve soglasja mejaša.
3. Pomožne stavbe morajo biti znotraj gradbene parcele locirane tako, da ne poslabšujejo izgleda osnovnih stavb. Vse pomožne stavbe so brez balkonov, izzidkov, frčad in drugih podobnih elementov ter so pravokotne ali kvadratne tlorisne oblike (izjema so rezervoarji in bazeni za kopanje, ki so lahko tudi drugih oblik). Pomožne stavbe morajo biti glede oblikovanja fasad in materialov poenotene z osnovnim objektom. Streha pomožnih stavb je ravna.
4. Ograje: medsosedske ograje so višine do 2,2 m, ob ulični liniji višine do 1,5 m, zazelenjene ograje so lahko višine do 2,2 m. Postavijo se 0,5 m od sosednje parcele; v primeru soglasja mejaša lahko tudi na parcelno mejo. Ograje so transparentne. Masivne zidane ograje in zasaditev mej s cipresami niso dopustne.«.
V 15. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zgradi se nova transformatorska postaja TP Brežice Gerlovič s priključno močjo do 1x1000 kVA. Nova TP se vključi v srednje napetostno (SN) omrežje na relaciji med TP Brežice Pleteršnikova: 899 in TP Brežice Regulator: 955. Priključitev novih objektov na distribucijsko omrežje je možno na NN zbiralkah v novo zgrajeni TP Brežice Gerlovič in eventualno tudi na drugih lokacijah, v skladu s pogoji upravljavca.«.
17. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Neposredno ob območju OPPN poteka že zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje. Priključitev je možna na obstoječe odseke, ki potekajo po Finžgarjevi ulici, Pleteršnikovi ulici in Ulici Alenke Gerlovič. Na vzhodnem robu je ob Ulici Alenke Gerlovič za napajanje območja puščen tudi plinovodni odsek R385A-PE90.
(2) Za energetsko oskrbo za ogrevanje z zemeljskim oziroma, in v bodoče tudi z obnovljivim plinom, se predvidi razširitev plinovodnega omrežja s priključitvijo na obstoječe distribucijsko plinovodno omrežje.
(3) Načrtovane trase javnega plinovodnega omrežja naj potekajo predvsem v javnih površinah pločnikov oziroma kolesarskih stez, v kolikor to ni mogoče pa ob robu cestnega telesa.
(4) V 2,5 m pasu na obeh straneh plinovoda ni dovoljeno sajenje dreves ali grmičevja s koreninami globljimi od 0,5 m.
(5) Pri umeščanju načrtovanih ureditev v prostor in določitvi odmikov od plinovodne infrastrukture je treba, poleg gradbene zakonodaje, podzakonskih aktov in tehničnih smernic, upoštevati pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 bar.«.
V 20. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ob Pleteršnikovi ulici, Ulici Alenke Gerlovič in na jugozahodnem delu območja OPPN poteka obstoječe vodovodno omrežje, na katerega se navezuje novo načrtovano vodovodno omrežje, na katerega se priključujejo načrtovani objekti. Trase javnega vodovodnega omrežja bodo potekale v sklopu urejevalne enote Ue1. Obstoječi javni primarni vodovod PE 125 ob jugozahodnem delu območja OPPN se zaradi načrtovane gradnje ustrezno prestavi oziroma rekonstruira.«.
V 22. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Objekti se priključijo na predvideno novozgrajeno kanalizacijsko omrežje, katero se priključi na obstoječo javno kanalizacijo, ki poteka ob Ulici Alenke Gerlovič, Pleteršnikovi ulici, ob Finžgarjevi ulici ter Ob Cesti svobode. Trase javnega kanalizacijskega omrežja bodo potekale v sklopu urejevalne enote Ue1.«.
Na koncu tretjega odstavka 22. člena se doda besedilo, ki se glasi:
»V kolikor padavinskih voda z zemljišč na območju Ue4 in Ue5 ni možno ponikati ali razpršeno odvajati po terenu (zatravitev, travne plošče ipd.), jih je pred izpustom v javno kanalizacijo treba zadrževati, tako da je v čim večji možni meri zmanjšan hipni odtok. Prav tako je treba pred izpustom v javno kanalizacijo zadrževati padavinske vode s cest, ki povezujejo Ue4 in Ue5 (npr. z izvedbo cevnega zadrževalnika čez območje Ue2 ipd.).«.
V 32. členu se na koncu petega odstavka pika nadomesti z vejico in doda nova alineja, ki se glasi:
»– izjemoma je dopustna združitev ali delitev zemljišč ob robu ureditvenih enot Ue 5/2, Ue 5/3 in Ue 5/4, tako da se:
– združita parceli GP1 in GP12;
– parceli GP17 in GP18 združita s celotno ali delom parcele GP19, pri čemer parcelacije ni dopustno izvesti na način, da ostane del zemljišča, ki ne funkcionira kot samostojna gradbena parcela;
– omogoči tudi drugačna parcelacija na stiku parcel GP13 in GP22.«.
34. člen se spremeni tako, da se glasi:
(1) Objekti v posameznih urejevalnih enotah se lahko gradijo etapno. Gradnja objektov v posamezni etapi lahko poteka sočasno z izgradnjo gospodarske infrastrukture, pri čemer morajo biti posamezne etape jasno definirane in opredeljene, kot funkcionalno zaključene celote, ki ne bodo imele negativnih vplivov na okolje.
(2) Za infrastrukturno opremljanje gradenj na območju Ue4 in Ue5 se izdela projektna dokumentacija, ki obravnava celotno območje Ue4 in Ue5. Gradnja komunalne opreme je možna etapno, vendar je pogojena s sočasno izvedbo tolikšnega dela infrastrukturne opreme, da se zagotavlja funkcioniranje zgrajenega objekta. Infrastruktura mora biti dimenzionirana na končno načrtovano kapaciteto.«.
V 35. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Šteje se, da je dopustna toleranca tudi drugačna razporeditev, velikost in oblikovanje stavb in zunanjih ureditev, kot je prikazano v grafičnem delu akta, v urejevalni enoti Ue5, pod pogojem, da je v okvirih urbanističnih izvedbenih pogojev, določenih v 13. členu tega odloka. V Ue5 je dopustna izvedba strehe z večimi enokapnicami, ki kot celota daje videz dvokapne strehe.«.
Za osmim odstavkom se dodata nov deveti in deseti odstavek, ki se glasita:
»(9) Na gradbenih parcelah GPzp1, GPzp3 in GPzp4 (ki funkcionalno pripadajo k stavbam izven območja OPPN) ter na GPzp2 je dopustna ureditev dostopov in drugih infrastrukturnih ureditev ter umestitev pomožnih objektov, ki jih je dovoljeno graditi na Ue5.
(10) GP 19 (zemljišče s parcelno številko 2320, k.o. Brežice) je dopustno funkcionalno pripojiti k zemljišču s parcelno številko 196, k.o. Brežice, ki se nahaja izven območja OPPN. V tem primeru je gradbeno mejo na območju GP 19 dopustno razširiti do parcelne meje z zemljiščem s parcelno številko 196, k.o. Brežice.«.
V 37. členu sedanje besedilo postane prvi odstavek in za njim se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Investitorji morajo načrtovane ureditve izvajati na način, da se ne poslabšuje vodni režim in druge razmere na sosednjih zemljiščih.«.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
ID številka prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov: 2621
Št. 3505-2/2021
Brežice, dne 20. junija 2022
Ivan Molan
