Na podlagi 3., 7. in 32. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98, 127/06, 38/10 in 57/11), 36. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06, Uradni list EU, št. 317/07, 314/09, 319/11, 335/13 in 307/15), 44. člena Zakona o javnih cestah (Uradni list RS, št. 33/06, 45/08, 57/08, 42/09, 109/09, 109/10 in 24/15), 47. in 48. člena Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 99/15, 46/17, 59/18, 63/19 in 150/21), 4. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 91/07, 52/11, 79/11, 52/12, 88/20 in 79/22) ter 17. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 50/15, 20/17 in 61/19) je Občinski svet Občine Kamnik na 25. redni seji dne 22. 6. 2022 sprejel
o koncesiji za opravljanje lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije v Občini Kamnik
Predmet koncesijskega akta
(1) S tem odlokom se določa način izvajanja lokalne gospodarske javne službe dobave, postavitve, vzdrževanja in izvajanja objektov javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije v Občini Kamnik (v nadaljevanju: javna služba), z namenom zagotovitve zmanjšanja porabe električne energije in svetlobnega onesnaževanja ter zagotavljanje varnosti v cestnem prometu.
(2) Odlok iz prvega odstavka je tudi koncesijski akt, s katerim se določijo predmet in pogoji za podelitev koncesije za izvajanje javne službe iz prvega odstavka ter ureja druga vprašanja v zvezi z izvajanjem podeljene koncesije.
(3) Javna služba se izvaja skladno s predpisi in na krajevno običajen način.
(1) Poleg pomenov, določenih v zakonu, odlokih, drugih predpisih in koncesijski pogodbi imajo izrazi v tem odloku še naslednji pomen:
– »gospodarska javna služba oziroma javna služba:« je izbirna lokalna gospodarska javna služba iz 1. člena tega odloka;
– »koncedent:« je Občina Kamnik;
– »koncesija:« je koncesija za izvajanje gospodarske javne službe iz 1. člena tega odloka;
– »koncesionar:« je fizična ali pravna oseba, ki izvaja gospodarsko javno službo iz 1. člena tega odloka na podlagi koncesije;
– »izbirna lokalna gospodarska javna služba:« urejanje objektov in naprav javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije se zagotavlja s podeljevanjem koncesije osebi zasebnega prava, ki jo izvaja izvajalec javne službe – koncesionar na podlagi tega odloka in koncesijske pogodbe. Koncesija se podeli enemu izvajalcu:
– »javna razsvetljava« po tem odloku zajema vse objekte in naprave, namenjene javni razsvetljavi, zlasti pa luči na drogovih ob občinskih cestah, na drogovih in preostalih prometnih in drugih javnih površinah, ki niso v zasebni lasti in so namenjene razsvetljavi javnih površin v naseljih (državne ceste ipd.), luči za osvetljevanje kulturnih spomenikov in obeležij ter sakralnih objektov in druge pripadajoče elemente, ki so potrebni za nemoteno delovanje javne razsvetljave;
– »zagotavljanje zmanjšanja porabe električne energije« je izvedba ukrepov za prihranek električne energije, ki obsega vse načrtovalne, tehnične, gradbene, procesno-tehnične ali druge storitve koncesionarja, ki jih opravi pri dobavi in postavitvi javne razsvetljave v Občini Kamnik v skladu s standardi in predpisi iz druge alineje prvega odstavka 19. člena tega odloka;
– »svetlobna prometna signalizacija« po tem odloku so naslednji objekti in naprave: semaforji in druga prometna svetlobna signalizacija;
– »svetlobni prometni znaki« so svetlobni znaki za urejanje prometa vozil, svetlobni znaki za urejanje prometa kolesarjev in pešcev ter svetlobni prometni znaki za označevanje prehoda ceste čez železniško progo v isti ravnini.
Enotnost koncesijskega razmerja
V Občini Kamnik (v nadaljevanju: občina) se dejavnost iz 1. člena izvaja s podelitvijo koncesije fizični ali pravni osebi.
(1) Lastništvo vseh s strani koncesionarja vgrajenih naprav in stvari ostaja do polnega poplačila vseh finančnih obveznosti koncedenta do koncesionarja pri koncesionarju. Po poteku pogodbene dobe preidejo vse te naprave in stvari vključno z dopolnitvami v času trajanja pogodbe v lastništvo koncedenta, brez dodatnih plačil ali omejitev uporabe.
(2) Lastništvo ostalih naprav javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije ter drugih objektov javne službe, kot objektov gospodarske javne infrastrukture, ostane pri koncedentu, do poteka pogodbene dobe pa z njimi upravlja koncesionar, v kolikor ni z odlokom ali koncesijsko pogodbo določeno drugače.
II. DEJAVNOSTI, KI SO PREDMET JAVNE SLUŽBE
(1) Javna služba obsega dobavo in postavitev naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije ter drugih objektov javne službe, ter njihovo redno vzdrževanje oziroma strokovni nadzor nad delovanjem omrežja javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije, vse v interesu trajnega nemotenega in brezhibnega delovanja javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije in s tem povezane druge obveznosti občine, s ciljem zagotoviti zmanjšanje porabe električne energije in svetlobnega onesnaženja ter zagotoviti varnost v cestnem prometu, zlasti pa:
1. dobava, postavitev in zamenjava svetilk in sijalk;
2. dobava, postavitev in zamenjava drogov javne razsvetljave in drugih naprav ter svetlobnih znakov;
3. popravilo oziroma menjava sestavnih delov naprav za javno razsvetljavo ter svetlobno prometno signalizacijo;
4. redno pregledovanje delovanja objektov in naprav vsake 3 mesece;
5. vzdrževalna dela in čiščenje drogov javne razsvetljave in drugih naprav ter svetlobnih znakov;
6. vzdrževanje svetlobne prometne signalizacije (semaforji, osvetljeni prometni znaki …);
7. intervencije na objektih in napravah javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije;
8. izdelava (vzpostavitev), vodenje katastra in kontrolne knjige;
9. priprava predlogov letnih programov javne službe v skladu s programi koncedenta in koncesionarja, vključno s pripravo ukrepov za zmanjšanje porabe električne energije in svetlobnega onesnaženja ter za zagotavljanje varnosti v cestnem prometu;
10. priprava poročila o realizaciji letnega programa;
11. izvedba dodatnih obremenitev na objektih in napravah javne razsvetljave,
12. priprava in vodenje odškodninskih postopkov proti povzročiteljem škode na napravah, objektih in omrežju javne razsvetljave ter svetlobne prometne signalizacije;
13. vodenje evidence o porabljeni energiji po posameznih odjemnih mestih.
(2) Vsebina javne službe obsega tudi druge storitve, ki jih določajo zakoni, drugi podzakonski akti ali koncesijska pogodba.
(3) Kot vzdrževanje naprav, objektov in omrežja javne razsvetljave, svetlobne prometne signalizacije in drugih objektov se v smislu javne službe šteje redno vzdrževanje, investicijsko vzdrževanje in vzdrževanje v javno korist s tem, da se obseg vzdrževanja v posameznem letu določi z letnim programom javne službe.
Območje izvajanja javne službe in uporaba javnih dobrin
(1) Javna služba se izvaja na celotnem območju občine.
(2) Uporabniki storitev javne službe so vsi uporabniki javnih površin v občini. Uporaba javnih dobrin, ki jih zagotavlja javna služba, je v skladu s tem odlokom zagotovljena vsakomur pod enakimi pogoji. Uporabnik ima pravico in dolžnost opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe, ter na napake na napravah, objektih in omrežju in oblikovati predloge ter pobude za njeno boljše in učinkovitejše izvajanje. Koncesionar je dolžan uporabniku pisno odgovoriti v roku 30 dni in odgovor istočasno poslati v vednost koncedentu.
III. SPLOŠNI POGOJI ZA IZVAJANJE GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB IN UPORABO JAVNIH DOBRIN TER OBMOČJE IZVAJANJA
Koncesionarjev pravni monopol
(1) Koncesionar ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju občine:
– izključno oziroma posebno pravico opravljati javno službo iz 1. člena tega odloka,
– izključno oziroma posebno pravico dobave, postavitve in zamenjave objektov in naprav in vzdrževanja občinske infrastrukture javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije ter upravljanja s to infrastrukturo,
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami in kakovostno opravljati gospodarsko javno službo, v skladu s predpisi in v javnem interesu.
(2) Koncesionar, ki ima izključno pravico opravljanja dejavnosti iz 1. člena, mora dejavnost opravljati v svojem imenu in za svoj račun. Koncesionar je po pooblastilu koncedenta edini in izključni izvajalec javne službe na celotnem območju občine.
(3) V izjemnih primerih lahko koncesionar, ob pisnem soglasju koncedenta, sklene z drugim usposobljenim izvajalcem pogodbo o začasni pomoči, v okviru katere lahko druga oseba opravlja posamezne storitve javne službe na območju občine.
(4) Koncesionar je pristojen pri izvajanju predmetne javne službe izdajati dovoljenja in druge akte, ki so predpisani z zakonom ali drugimi predpisi. Koncesionarju se s tem odlokom podeli javno pooblastilo za predpisovanje projektnih pogojev in soglasij.
Razmerje do podizvajalcev
Koncesionar mora tudi v primeru delnega izvajanja javne službe preko pogodbe s podizvajalcem, v razmerju do koncedenta in uporabnikov ter tretjih oseb v zvezi s tem, nastopati v svojem imenu in za svoj račun.
Storitve javne službe so kot javne dobrine zagotovljene vsakomur pod enakimi pogoji.
IV. KATASTER IN KONTROLNA KNJIGA
Vodenje katastra javne službe
(1) S tem odlokom se podeli koncesionarju javno pooblastilo za vodenje katastra javne službe.
(2) Kataster mora biti voden ažurno, kar pomeni, da se vse spremembe na objektih in napravah v kataster vnašajo skladno z veljavno prostorsko zakonodajo. Koncesionar, ki koncesijo pridobi na podlagi tega odloka, mora kataster vzpostaviti skladno z veljavno zakonodajo v roku 6 mesecev po podpisu koncesijske pogodbe.
(3) Za vzpostavitev katastra mora koncesionar v enem mesecu po sklenitvi koncesijske pogodbe predložiti koncedentu krajevno in časovno natančno opredeljen program.
(1) Kataster vsebuje baze podatkov o objektih javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije, semaforjev in svetlobnih znakov (prižigališča, jaški, oporišča, svetilke, signalni in krmilni vodi, semaforske omarice, priklopna mesta za potrebe raznovrstnih okrasitev ipd.), njihovi lokaciji in tehničnih lastnostih ter stanju objektov.
(2) Kataster z vsemi zbirkami podatkov je last Občine Kamnik. Vodi se tekstualno in grafično v obliki računalniškega zapisa, skladno s predpisi in usklajeno s standardi občinskega geografskega informacijskega sistema.
(3) Kopijo ažuriranih podatkov izroča koncesionar koncedentu periodično, vendar najmanj enkrat letno, ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe pa jih brezplačno v celoti izroči v last in posest občini.
(1) Izvedena dela vodi koncesionar v kontrolni knjigi, ki vsebuje podatke, ki jih določa državni predpis ter podatke o vseh izvedenih in neizvedenih storitvah po programu izvajanja javne službe, najmanj pa naslednje:
– naprava, ki je bila na novo dobavljena in/ali postavljena,
– naprava na kateri je bilo delo opravljeno (po podatkih iz katastra),
– opis dela,
– popis porabljenega materiala,
– porabljen čas za opravljeno delo,
– podatke o opravljenih rednih pregledih delovanja objektov in naprav skupaj z ugotovitvami in predlaganimi ukrepi.
(2) Kontrolno knjigo koncesionar posreduje koncedentu do 5. dne v mesecu za pretekli mesec.
V. LETNI PROGRAM IZVAJANJA JAVNE SLUŽBE IN POROČILO O NJEGOVI IZVEDBI
(1) Javna služba se izvaja na podlagi letnega programa izvajanja javne službe. Koncesionar je dolžan vsako leto pripraviti predlog letnega programa javne službe za prihodnje leto in ga najkasneje do 15. 11. vsako tekoče leto predložiti pristojnemu organu, ki lahko program dopolni. Letni program sprejme občinski svet.
(2) Koncesionar je dolžan najkasneje do 30. 4. vsako leto pristojnemu organu predložiti poročilo o poslovanju in izvajanju javne službe za del poslovanja, ki se nanaša na koncesijo v preteklem letu. V celoti mora vsebovati podatke o realizaciji letnega programa.
(3) Program izvajanja javne službe mora biti pripravljen ločeno za posamezen sklop javne službe (za sklop dobave, postavitve in vzdrževanja javne razsvetljave ter za sklop postavitve in vzdrževanja svetlobne prometne signalizacije) in vsebuje predvsem:
– obseg predvidenih investicij in investicijskega vzdrževanja z natančno navedbo posameznih objektov javne razsvetljave oziroma svetlobne prometne signalizacije, stroškovno oceno, cenikom in pričakovanimi rezultati na področju zmanjšanja porabe električne energije, zmanjšanju svetlobnega onesnaženja okolja in zagotavljanje varnosti v cestnem prometu;
– obseg predvidenega rednega vzdrževanja s stroškovno oceno in cenikom;
– obseg in stroške zamenjave uničenih in poškodovanih delov;
– navedbo mest, predvidenih za raznovrstne uskladitve ter čas trajanja;
– izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima koncesionar po koncesijski pogodbi;
– navedbo pritožb uporabnikov storitev koncesionarja in način reševanja oziroma razrešitve;
– oddaja poslov podizvajalcem;
– spremembe v podjetju koncesionarja;
– navedbo in opise škodnih dogodkov;
– spremenjene pogoje izvajanja koncesijske pogodbe;
– opredelitev zavarovanj in
– podatke o vseh ostalih okoliščinah, ki lahko neposredno ali bistveno vplivajo na izvajanje koncesijske pogodbe.
Prepovedano je:
– nameščanje kakršnihkoli obvestilnih sredstev in oglaševanje na objektih in napravah javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije brez dovoljenja koncedenta;
– namerno poškodovanje objektov in naprav javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije;
– opustitev obveščanja koncesionarja o povzročitvi škode na objektih in napravah javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije zaradi prometne ali druge nesreče;
– sajenje drevja in grmičevja v neposredni bližini objektov in naprav javne razsvetljave brez dovoljenja koncedenta;
– onemogočanje dostopa do objektov in naprav javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije;
– gradnja oziroma postavitev pomožnih drugih objektov ob/na objektih in napravah javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije ali v njihovi neposredni bližini brez dovoljenja koncedenta,
– opravljanje dejanj, ki bi kakor koli ogrozila delovanje javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije.
Nadzor nad izvajanjem javne službe
(1) Nadzor nad izvajanjem javne službe izvaja pristojni organ. Nadzor lahko zajema vse okoliščine v zvezi z izvajanjem javne službe, zlasti pa zakonitost in strokovnost izvajanja.
(2) Občina Kamnik lahko za posamezna strokovna in druga opravila pooblasti pristojno strokovno službo, zavod oziroma drugo institucijo.
(3) Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti, oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe.
Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja prekrškovni organ Občine Kamnik.
(1) Finančni nadzor nad poslovanjem koncesionarja izvaja notranja finančna revizija oziroma ima koncedent pravico, da najame zunanjega revizorja za preveritev dela poslovanja, ki se nanaša na opravljanje koncesije. Medsebojna razmerja v zvezi z izvajanjem strokovnega in finančnega nadzora uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo.
(2) Koncesionar mora koncedentu omogočiti odrejen nadzor, vstop v svoje poslovne prostore, pregled objektov in naprav koncesije ter omogočiti vpogled v dokumentacijo, (letni računovodski izkazi …), v kataster javne službe oziroma vodene zbirke podatkov, ki se nanašajo nanjo ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
(3) Nadzor je lahko napovedan ali nenapovedan. V primeru nenapovedanega nadzora mora koncedent to sporočiti pisno in navesti vzrok nenapovedanega nadzora.
(4) Koncedent izvrši napovedan nadzor s poprejšnjo napovedjo, praviloma najmanj 15 dni pred izvedbo. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
(5) O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnika koncesionarja in koncedenta oziroma koncedentov pooblaščenec.
VIII. RAZMERJA KONCESIONARJA DO UPORABNIKOV IN KONCEDENTA
Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov
(1) Razmerja koncesionarja do uporabnikov in koncedenta tvorijo pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov.
(2) Pravice in dolžnosti koncesionarja, koncedenta in uporabnikov v zvezi z javno službo, ki je predmet tega koncesijskega akta, so določene s predpisi o načinu izvajanja gospodarskih javnih služb.
(1) Dolžnosti koncesionarja so predvsem:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo strokovnjaka, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo in zagotavljati uporabnikom enakopravno kontinuirano oskrbo z javnimi dobrinami ter kvalitetno opravljanje javne službe,
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem javne službe, zlasti pa v tem okviru skrbeti za zmanjšanje porabe energije s spoštovanjem naslednjih standardov oziroma predpisov:
– SIST EN 13 201 Cestna razsvetljava;
– Priporočila SDR PR 5/2 Cestna razsvetljava;
– CIE Pub. 115:2 Lighting of Roads for motor and Pedestrian Traffic;
– Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja (Uradni list RS, št. 81/07 in 109/07);
– veljavna slovenska zakonodaja, zlasti Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 99/15 s spremembami);
– smernice Mednarodne komisije za razsvetljavo CIE;
– smernice Slovenskega društva za razsvetljavo SDR;
– veljavni slovenski in evropski standardi in
– dobre inženirske prakse;
– zagotavljati dežurno službo 24 ur na dan vse dni v letu;
– kot dober gospodar uporabljati, upravljati in vzdrževati objekte, naprave in druga sredstva, namenjena izvajanju dejavnosti;
– vzdrževati objekte in naprave koncesije tako, da se, ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja koncesije, ohranja njihova vrednost;
– po pooblastilu voditi pripravljalna dela in investicije v objekte in naprave javne službe;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem javne službe;
– po poteku pogodbene dobe prenesti v last koncedenta objekte javne infrastrukture iz prvega odstavka 4. člena tega odloka, če ni vnaprej skladno s predpisi ali koncesijsko pogodbo določeno drugače;
– zagotoviti ločen in nemoten dostop do merilnih mest;
– sklepati pogodbe za uporabo javnih dobrin oziroma opravljanje storitev, ki so predmet koncesije ali v povezavi z njo;
– skrbeti za tekoče obveščanje javnosti o dogodkih v zvezi z izvajanjem javne službe;
– oblikovati predloge cen oziroma sprememb tarife storitev;
– obračunavati pristojbine in druge prispevke, če so le-ti uvedeni s predpisom;
– pripravljati projekte za pridobivanje finančnih sredstev iz drugih virov;
– skleniti ustrezno zavarovanje naprav za poškodbe;
– voditi evidence in katastre v zvezi z javno službo, usklajene z občinskimi evidencami;
– ažurno in strokovno voditi poslovne knjige v zvezi z izvajanjem javne službe;
– pripraviti ustrezne poslovne načrte, letne programe in dolgoročne plane javne službe, letna poročila, kakor tudi druge kalkulacije stroškov in prihodkov dejavnosti ter jih po potrebi predstaviti na organih koncedenta, ki jih obravnavajo;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije;
– v prvotno stanje povrniti nepremičnine, na katerih so se izvajala vzdrževalna in druga dela;
– obveščati druge pristojne organe (inšpekcije …) o kršitvah.
(2) Posamezne storitve iz 5. člena je potrebno opravljati v rokih, na način, pod pogoji in ob upoštevanju standardov, določenih s tem odlokom, drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to dejavnost in koncesijsko pogodbo.
(3) Koncesionar je dolžan obvestiti koncedenta o vsaki statusni spremembi, vključno s spremembo kapitalske strukture, ki presega kontrolni delež po zakonu, ki ureja prevzeme. Če koncesionar tega v razumnem roku ne stori in je zaradi sprememb prizadet interes koncedenta ali če so zaradi sprememb bistveno spremenjena razmerja iz koncesijske pogodbe, lahko koncedent pod pogoji iz tega odloka, razdre koncesijsko pogodbo.
Interventno izvajanje javne službe
(1) Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe ter zagotoviti odpravo pomembnih okvar, napak oziroma poškodb v roku 12 ur po ugotovitvi napake oziroma po ustnem ali pisnem obvestilu uporabnikov. Za pomembne okvare, napake oziroma poškodbe naprav javne razsvetljave in svetlobne prometne signalizacije se šteje predvsem celodnevno delovanje naprav ter takšne okvare, napake in poškodbe, ki ogrožajo javno varnost.
(2) Koncesionar je dolžan napake in okvare celotne veje javne razsvetljave odpraviti v roku 2 delovnih dni, manj pomembne okvare posameznih naprav pa najkasneje v roku 14 dni od ugotovitve oziroma od ustnega ali pisnega obvestila uporabnikov. Okvare svetlobne prometne signalizacije je potrebno odpraviti v najkrajšem možnem času oziroma v roku 1 ure.
Odgovornost koncesionarja
(1) Za izvajanje javne službe je ne glede na določbe prejšnjih členov, odgovoren koncesionar kot izvajalec javne službe.
(2) Koncesionar kot izvajalec javne službe je v skladu z zakonom odgovoren tudi za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposleni ljudje ali pogodbeni (pod)izvajalci Občini Kamnik, uporabnikom ali tretjim osebam.
(3) Koncesionar je pred sklenitvijo koncesijske pogodbe, dolžan iz naslova splošne civilne odgovornosti (vključno z razširitvijo na druge nevarnostne vire), z zavarovalnico skleniti zavarovalno pogodbo za škodo z najnižjo višino enotne zavarovalne vsote, določeno s sklepom o javnem razpisu – zavarovanje dejavnosti (za škodo, ki jo povzroči občini z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe, za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe povzročijo pri njem zaposlene osebe uporabnikom ali tretjim osebam).
(4) Koncesionar v celoti prevzema tveganje za uspeh ukrepov za zagotavljanje zmanjšanja porabe električne energije v okviru sprejetih letnih programov.
Dolžnosti koncedenta so zlasti zagotavljanje:
– redne višine plačil koncesionarju skladno s 24. členom tega odloka;
– sankcioniranje uporabnikov zaradi onemogočanja izvajanja storitev javne službe;
– sankcioniranje morebitnih drugih nepooblaščenih izvajalcev, ki bi med dobo trajanja koncesije izvajali storitve javne službe na področju občine;
– pisnega obveščanja koncesionarja o morebitnih ugovorih oziroma pritožbah uporabnikov.
Pristojnosti župana in občinske uprave
(1) Župan ima v zvezi z javno službo naslednje pristojnosti:
– na obrazložen predlog izvajalca predlaga občinskemu svetu sprejem sprememb tarife javne službe,
– odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja izvajalca v postopkih izdaje dovoljenj,
– odloča o pritožbah zoper postopanje in druga ravnanja pristojnega organa v razmerjih do koncesionarja in uporabnikov,
– druge pristojnosti, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
(2) Če ni drugače določeno, je »pristojni organ« po tem odloku organ občinske uprave, pristojen za gospodarsko javno službo, ki je predmet tega odloka.
(1) Javna služba se financira iz:
– občinskega proračuna;
– drugih virov.
(2) Izhodiščna tarifa in pogoji za njeno spreminjanje se določijo s sklepom o razpisu koncesije. O spreminjanju tarife odloča župan na obrazložen predlog izvajalca.
(3) Plačila vseh izvajanj, navedenih v koncesijskem odloku, in ostalih naročil s strani občine se opravljajo in plačujejo po ceniku koncesionarja, ki je priloga pogodbi in se lahko usklajuje na predlog koncesionarja in z županovo potrditvijo.
(1) Uporabniki imajo od koncesionarja zlasti pravico:
– do trajnega, rednega, nemotenega in kvalitetnega zagotavljanja storitev javne službe;
– uporabljati storitve javne službe pod pogoji, določenimi z zakonom, s tem odlokom in z drugimi predpisi.
(2) Uporabnik storitev javne službe se lahko v zvezi z izvajanjem javne službe pritoži koncesionarju in koncedentu, če meni, da je bila storitev javne službe opravljena v nasprotju s tem odlokom.
(1) Uporabniki imajo do koncesionarja zlasti dolžnost:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti neovirano opravljanje storitev javne službe;
– pripraviti neoviran dostop do vseh prostorov in naprav, kjer se opravljajo storitve javne službe;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje javne službe oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo.
(2) Če uporabnik storitev koncesionarju, ki ima namen opraviti dela v okviru storitev javne službe, ne dovoli ali ne omogoči vstopa v svoje prostore ali mu ne omogoči neoviranega dostopa do naprav ali mu drugače ne omogoči izvajanja javne službe, je koncesionar o tem dolžan obvestiti pristojno inšpekcijo oziroma drug nadzorni organ.
IX. POGOJI, KI JIH MORA IZPOLNJEVATI KONCESIONAR
(1) Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba.
(2) Vsaka oseba lahko vloži le eno vlogo (prijavo). V primeru skupne prijave sme biti ista oseba ali njena povezana družba udeležena le pri eni (skupni) prijavi.
Dokazovanje izpolnjevanja pogojev
(1) V prijavi za pridobitev koncesije (prijava na javni razpis) mora prijavitelj dokazati, da izpolnjuje pogoje potrebne za udeležbo. Predložiti mora ustrezno dokumentacijo, ki dokazuje:
– da je registriran oziroma da izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti,
– da ima poravnane davke in prispevke, ter da ni v postopku prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije,
– da v zadnjem letu pred rokom za oddajo prijave ni imel blokiranega nobenega transakcijskega računa,
– da na dan oddaje prijave razpolaga z ustreznimi lastnimi finančnimi viri za izvedbo investicije oziroma kreditnim pismom banke za pokrivanje investicije,
– da razpolaga z zadostnimi kadrovskimi zmogljivostmi, ki omogočajo izvedbo koncesijske pogodbe,
– da je v zadnjih treh letih pred objavo razpisa izvedel vsaj en referenčni projekt s področja zagotavljanja prihrankov energije na področju cestne razsvetljave ali gradnje razsvetljave z vgrajenimi elementi inteligentne varčne cestne razsvetljave v ustrezni višini,
– da izpolnjuje druge pogoje potrebne za udeležbo (sposobnost), določene z veljavnim zakonom, ki ureja postopek oddaje javnih naročil.
(2) Koncesionar mora izpolnjevati tudi morebitne druge pogoje za izvajanje dejavnosti, ki jih določajo drugi predpisi.
Oblika in postopek javnega razpisa
(1) Koncesionarja za izvajanje dejavnosti iz 1. člena tega odloka se izbere z enotnim javnim razpisom. Sklep o javnem razpisu sprejme župan.
(2) Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in na spletni strani Občine Kamnik, ter vsebuje zlasti naslednje:
1. navedbo in sedež koncedenta;
2. podatke o objavi koncesijskega akta;
3. predmet, naravo ter obseg in območje koncesije, ki se podeli na javnem razpisu;
4. začetek in predviden čas trajanja koncesije;
5. postopek izbire koncesionarja;
6. merila za izbor koncesionarja;
7. način dokazovanja izpolnjevanja pogojev za opravljanje javne službe;
8. druge obvezne sestavine prijave, ter jezik, v katerem morajo biti prijave napisane, ter drugo potrebno dokumentacijo (pogoje za predložitev skupne vloge …);
9. način zavarovanja resnosti prijave;
10. kraj, čas objave razpisne dokumentacije;
11. kraj in rok za predložitev prijav, pogoje za njihovo predložitev;
12. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja prijav;
13. rok za izbiro koncesionarja;
14. rok, v katerem bodo kandidati obveščeni o izidu javnega razpisa;
15. odgovorne osebe za dajanje pisnih in ustnih informacij med razpisom;
16. druge podatke, potrebne za izvedbo javnega razpisa.
(3) V javnem razpisu se poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena, lahko objavijo tudi drugi podatki.
(4) Koncedent mora v času objave javnega razpisa omogočiti ponudnikom vpogled v razpisno dokumentacijo in na zahtevo predati razpisno dokumentacijo.
(5) V razpisni dokumentaciji morajo biti navedeni vsi podatki, ki bodo omogočili kandidatu izdelati popolno prijavo.
Koncedent s sklepom o začetku postopka oddaje koncesije določi razpisne pogoje.
Merila za izbor koncesionarja
(1) Merila za izbor koncesionarja so:
– cena;
– reference kadra;
– odzivni čas.
(2) Merila, po katerih koncedent izbira najugodnejšo prijavo, morajo biti v razpisni dokumentaciji opisana in ovrednotena (določen način njihove uporabe) ter navedena v zgornjem vrstnem redu od najpomembnejšega do najmanj pomembnega.
(3) Merilo cena v skupnih merilih ne sme biti manj kot 80 % vseh meril.
XI. ORGAN, KI OPRAVI IZBOR KONCESIONARJA, ORGAN, PRISTOJEN ZA SKLENITEV KONCESIJSKE POGODBE IN TRAJANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
Uspešnost javnega razpisa
(1) Javni razpis je uspešen, če je prispela vsaj ena pravočasna in popolna prijava.
(2) Prijava je popolna, če ima vse v javnem razpisu zahtevane podatke.
(3) Če koncedent ne pridobi nobene prijave ali pa so te nepopolne, se javni razpis ponovi.
(4) Javni razpis se ponovi tudi v primeru, če koncesionar ni bil izbran ali če z osebo, ki je bila izbrana za koncesionarja, v predpisanem roku ni bila sklenjena koncesijska pogodba.
(1) Odpiranje prijav, njihovo strokovno presojo ter mnenje o najugodnejšem ponudniku opravi strokovna komisija, ki jo imenuje župan z odločbo.
(2) Po končanem odpiranju strokovna komisija pregleda prijave in ugotovi, ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Po končanem pregledu in vrednotenju komisija sestavi poročilo ter navede, katere prijave izpolnjujejo razpisne zahteve, ter razvrsti te prijave tako, da je razvidno, katera izmed njih najbolj ustreza postavljenim merilom oziroma kakšen je nadaljnji vrstni red glede na ustreznost postavljenim merilom. Komisija posreduje poročilo (obrazloženo mnenje) organu koncedenta, ki vodi postopek izbire koncesionarja.
(3) Občinska uprava v imenu koncedenta odloči o izboru koncesionarja z upravno odločbo.
(4) Koncedent izbere enega koncesionarja ali skupino ponudnikov (29. člen).
(5) Odločba o izboru koncesionarja preneha veljati, če v roku 28 dni od njene dokončnosti ne pride do sklenitve koncesijske pogodbe.
Sklenitev koncesijske pogodbe
(1) Koncesionar pridobi pravice in dolžnosti iz koncesijskega razmerja s sklenitvijo koncesijske pogodbe.
(2) Za vse dejavnosti iz 1. člena tega odloka se z izbranim koncesionarjem sklene ena koncesijska pogodba.
(3) Najkasneje 14 dni po dokončnosti odločbe o izboru pošlje koncedent izbranemu koncesionarju v podpis koncesijsko pogodbo, ki jo mora koncesionar podpisati v roku 14 dni od prejema. Koncesijska pogodba začne veljati z dnem podpisa obeh pogodbenih strank.
(4) Koncesijsko pogodbo v imenu koncedenta sklene župan.
(5) Koncesijska pogodba mora biti z novim koncesionarjem sklenjena pred iztekom roka, za katerega je bila podeljena prejšnja koncesija, začne pa učinkovati ob izteku roka.
Razmerje med koncesijskim aktom in koncesijsko pogodbo
Koncesijska pogodba, ki je v bistvenem nasprotju s koncesijskim aktom, je neveljavna. Če gre za manjša ali nebistvena neskladja, se uporablja koncesijski akt.
Trajanje in podaljšanje koncesijske pogodbe
(1) Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 5 let od dneva sklenitve koncesijske pogodbe (rok koncesije).
(2) Koncesijsko obdobje začne teči z dnem učinkovanja koncesijske pogodbe.
(3) Rok koncesije ne teče v času, ko zaradi višje sile ali razlogov na strani koncedenta koncesionar ne more izvrševati bistvenega dela tega koncesijskega razmerja.
(4) Trajanje koncesijske pogodbe se lahko podaljša zgolj iz razlogov določenih z zakonom.
Pristojni organ za izvajanje koncesije
Organ občine, pristojen za izdajanje odločb in drugih aktov v zvezi s koncesijo, je organ občinske uprave, pristojen za gospodarske javne službe.
(1) Akt o prenosu koncesije se izda v enaki obliki, kot je bila koncesija podeljena. Novi koncesionar sklene s koncedentom novo koncesijsko pogodbo.
(2) Posledica prenosa koncesijskega razmerja je vstop prevzemnika koncesije v pogodbena razmerja odstopnika z uporabniki.
XIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
Načini prenehanja koncesijskega razmerja
Razmerje med koncedentom in koncesionarjem preneha:
1. s prenehanjem koncesijske pogodbe;
2. s prenehanjem koncesionarja;
3. z odvzemom koncesije;
4. z odkupom koncesije.
Prenehanje koncesijske pogodbe
Koncesijska pogodba preneha:
1. po preteku časa, za katerega je bila sklenjena;
2. z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem;
3. z odstopom od koncesijske pogodbe;
4. s sporazumno razvezo.
Koncesijska pogodba preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
Razdrtje koncesijske pogodbe
(1) Koncesijska pogodba lahko z (enostranskim) koncedentovim razdrtjem preneha:
– če je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacijski postopek;
– če je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije;
– če je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja večja škoda koncedentu, uporabnikom storitev ali tretjim osebam;
– če obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil svoje obveznosti.
(2) Koncesionar lahko razdre koncesijsko pogodbo, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe, tako, da to koncesionarju onemogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
(3) Koncesijska pogodba se enostransko razdre po sodni poti.
(4) Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanja utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(5) Ob razdoru koncesijske pogodbe je koncedent dolžan koncesionarju v enem letu zagotoviti povrnitev morebitnih revaloriziranih vlaganj, ki jih ni mogoče ali ni upravičeno brez posledic vrniti koncesionarju v naravi.
Odstop od koncesijske pogodbe
(1) Vsaka stranka lahko odstopi od koncesijske pogodbe:
– če je to v koncesijski pogodbi izrecno določeno;
– če druga stranka krši koncesijsko pogodbo, pod pogoji in na način, kot je v njej določeno;
– iz krivdnih razlogov (nestrokovno, neažurno, nevestno opravljanje koncesijske službe).
(2) Ne šteje se za kršitev koncesijske pogodbe akt ali dejanje koncedenta v javnem interesu, ki je opredeljen v zakonu ali na zakonu oprtem predpisu, ki se neposredno in posebej nanaša na koncesionarja ali izvajanje javne službe.
(3) Odstop od koncesijske pogodbe se izvede po sodni poti.
(1) Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
(2) Stranki se sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe v primeru, da ugotovita, da je zaradi bistveno spremenjenih okoliščin oziroma drugih enakovredno ocenjenih okoliščin, nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe nesmotrno ali nemogoče. To storita pisno s podpisom posebne izjave.
(1) Koncesijsko razmerje preneha v primeru prenehanja koncesionarja.
(2) Koncesijsko razmerje ne preneha, če so izpolnjeni z zakonom in koncesijsko pogodbo določeni pogoji za obvezen prenos koncesije na tretjo osebo (vstopna pravica tretjih) ali v primeru prenosa koncesije na koncesionarjeve univerzalne pravne naslednike (pripojitev, spojitev, prenos premoženja, preoblikovanje …). V teh primerih lahko koncedent pod pogoji iz koncesijskega akta ali koncesijske pogodbe razdre koncesijsko pogodbo ali od koncesijske pogodbe odstopi.
(1) Koncesijsko razmerje preneha, če koncedent v skladu s koncesijskim aktom koncesionarju koncesijo odvzame. Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju:
– če ne začne z opravljanjem koncesionirane javne službe v postavljenem roku;
– če je v javnem interesu, da se dejavnost preneha izvajati kot javna služba ali kot koncesionirana javna služba.
(2) Pogoji odvzema koncesije se določijo v koncesijski pogodbi. Odvzem koncesije je mogoč le, če kršitev resno ogrozi izvrševanje javne službe. Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati odločbo. Koncesijsko razmerje preneha z dnem pravnomočnosti odločbe o odvzemu koncesije.
(3) Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi takšno prenehanje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
(4) V primeru odvzema iz druge alinee prvega odstavka je koncedent dolžan koncesionarju povrniti tudi odškodnino po splošnih pravilih odškodninskega prava.
Če koncedent enostransko ugotovi, da bi bilo javno službo možno bolj učinkovito opravljati na drug način, lahko uveljavi takojšnji odkup koncesije. Odločitev o odkupu mora sprejeti občinski svet, ki mora hkrati tudi razveljaviti koncesijski akt in sprejeti nov predpis o načinu izvajanja javne službe. Odkup koncesije se izvede na podlagi upravne odločbe in uveljavi v razumnem roku.
XIV. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
(1) Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje javne službe ni možno na celotnem območju občine ali na njenem delu na način, ki ga predpisuje koncesijska pogodba.
(2) Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesionirano javno službo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile, skladno z izdelanimi načrti ukrepov v primeru nepredvidljivih napak in višje sile za tiste javne službe, kjer so načrti ukrepov predpisani, za ostale javne službe pa skladno s posameznimi programi izvajanja javne službe. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju javne službe v takih pogojih.
(3) V primeru iz prejšnjega odstavka ima koncesionar pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesionirane javne službe v nepredvidljivih okoliščinah.
(4) V primeru višje sile in drugih nepredvidljivi okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame Občinski štab za civilno zaščito nadzor nad izvajanjem ukrepov.
(1) Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti koncesionarja in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno le na koncesionarja, ima koncesionar pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe.
(2) Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki nemudoma medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takih pogojih. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz koncesijske pogodbe.
XV. UPORABA PRAVA IN REŠEVANJE SPOROV
Za vsa razmerja med koncedentom in koncesionarjem ter koncesionarjem in uporabniki storitev gospodarskih javnih služb se lahko dogovori izključno uporaba pravnega reda Republike Slovenije.
(1) Z globo 1.400 EUR se kaznuje za prekršek koncesionar, če:
– pravočasno ne odgovori uporabnikom na njihove pobude;
– ne zagotovi kontinuiranega in kvalitetnega delovanja javne službe;
– prenese na podizvajalce dejavnost v nasprotju z 8. členom tega odloka;
– krši pravice in obveznosti iz tega odloka;
– ne ukrepa interventno, ko so za to izpolnjeni pogoji po 20. členu tega odloka;
– ne uporablja veljavnih tarif;
– ne vodi katastra ali kontrolne knjige ali ju ne vodi na predpisan način;
– ne predloži letnega programa ter poročila o njegovi izvedbi.
(2) Z globo 200 EUR se kaznuje za prekršek odgovorna oseba izvajalca, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
Prekrški nepooblaščenega opravljanja storitve z značajem dejavnosti javne službe
Z globo 1.400 EUR se kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik, ki ni izvajalec po določilih tega odloka in nepooblaščeno opravljanja storitve z značajem dejavnosti javne službe.
XVII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Javni razpis za podelitev koncesije mora biti objavljen najkasneje v 60 dneh po uveljavitvi tega odloka.
Do pričetka izvajanja javne službe s strani koncesionarja po tem odloku, izvaja omenjeno javno službo kot koncesionar dosedanji izvajalec.
Pričetek veljavnosti odloka
(1) Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, ko ga sprejme Občinski svet Občine Kamnik.
(2) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 354-11/2021
Kamnik, dne 22. junija 2022
