Na podlagi prvega odstavka 11. člena, prvega odstavka 36. člena, prvega odstavka 40. člena in šestega odstavka 52. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06), drugega odstavka 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 9. člena Zakona o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19 in 121/21 – ZJN-3B), drugega odstavka 43. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO, 127/06 – ZJZP, 38/10 – ZUKN in 57/11 – ORZGJS40) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 31/21 – uradno prečiščeno besedilo) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 34. seji dne 4. 7. 2022 sprejel
o javno-zasebnem partnerstvu za izvedbo projekta »Zelena energija na površinah in objektih Mestne občine Ljubljana«
Ta odlok vsebuje odločitev o ugotovitvi javnega interesa za sklenitev javno-zasebnega partnerstva za izvedbo projekta »Zelena energija na površinah in objektih Mestne občine Ljubljana« (v nadaljnjem besedilu: projekt) v obliki koncesijskega partnerstva.
Ta odlok določa tudi predmet in model koncesijskega partnerstva, pogoje za podelitev koncesije, pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, postopek izbire koncesionarja in pogoje ter merila za izbor, trajanje koncesijskega razmerja in druga vprašanja v zvezi z izvajanjem koncesijskega razmerja za izvedbo projekta.
Izrazi, uporabljeni v tem odloku imajo naslednji pomen:
– »koncedent« je Mestna občina Ljubljana;
– »koncesionar« je fizična ali pravna oseba ali združenje teh oseb, ki je izvajalec javno-zasebnega partnerstva po tem odloku;
– »površine oziroma objekti« so zemljišča oziroma objekti na teh zemljiščih, ki so v lasti Mestne občine Ljubljana in so opredeljeni v Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka;
– »uporabniki oziroma upravljavci površin oziroma objektov« so javni zavodi in druge osebe javnega prava, katerih ustanovitelj ali soustanovitelj je Mestna občina Ljubljana in ki za izvajanje svoje javne dejavnosti uporabljajo oziroma upravljajo površine oziroma objekte;
– »skupnostna samooskrba« je proizvajanje električne energije iz obnovljivih virov energije za celotno ali delno pokrivanje potreb vsaj dveh končnih odjemalcev, povezanih v skupnostno samooskrbo, z eno ali več napravami za samooskrbo, skladno z Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 43/22);
– »končni odjemalec s samooskrbo« je končni odjemalec, ki je imetnik soglasja za priključitev na prevzemno-predajnem mestu, ali druga oseba, ki ima soglasje imetnika soglasja za priključitev za odjem električne energije prek prevzemno-predajnega mesta in ki proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov energije za celotno ali delno pokrivanje lastne končne rabe električne energije z napravo za samooskrbo in lahko shranjuje ali prodaja lastno proizvedeno električno energijo iz obnovljivih virov, če navedene dejavnosti za negospodinjske odjemalce s samooskrbo niso osnovne poslovne ali poklicne dejavnosti;
– »naprava za samooskrbo« je proizvodna naprava, ki proizvaja električno energijo iz obnovljivega vira energije (sončni fotovoltaični vir) praviloma za celotno ali delno pokrivanje potreb lastne končne rabe končnega odjemalca s samooskrbo.
Drugi izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga določajo Zakon o javno-zasebnem partnerstvu (Uradni list RS, št. 127/06; v nadaljnjem besedilu: ZJZP), Zakon o nekaterih koncesijskih pogodbah (Uradni list RS, št. 9/19 in 121/21 – ZJN-3B; v nadaljnjem besedilu: ZNKP) in Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21, 29/22 – ZUOPVCE; v nadaljnjem besedilu: ZSROVE).
II. VSEBINA, MODEL IN PREDMET JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA
(javni interes)
Mestna občina Ljubljana skladno s 1. členom, 4. členom, 37. členom, 38. členom, 39. členom in 40. členom ZSROVE v povezavi z določbami Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov (UL L št. 328 z dne 21. 12. 2018, str. 82), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2021/2003 z dne 6. avgusta 2021 o dopolnitvi Direktive (EU) 2018/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z vzpostavitvijo platforme Unije za razvoj energije iz obnovljivih virov (UL L št. 407 17. 11. 2021, str. 4), Direktive 2012/27/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o energetski učinkovitosti, spremembi direktiv 2009/125/EU in 2010/30/EU ter razveljavitvi direktiv 2004/8/ES in 2006/32/ES (UL L št. 315 z dne 14. 11. 2012, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2019/826 z dne 4. marca 2019 o spremembi prilog VIII in IX k Direktivi 2012/27/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z vsebino celovitih ocen možnosti za učinkovito ogrevanje in hlajenje (UL L 137 z dne 23. 5. 2019, str. 3), in sicer v delu, ki se nanaša na spodbujanje električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom, prvo alinejo drugega odstavka 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE), 11. členom ZJZP, 7. členom Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 43/22) in Lokalnim energetskim konceptom Mestne občine Ljubljana za obdobje 2022–2030, ki ga je Mestni svet Mestne občine Ljubljana sprejel na 32. seji 16. 5. 2022 (v nadaljnjem besedilu: LEK MOL), s tem odlokom sprejema odločitev, da obstaja javni interes za izvedbo projekta, s čimer se zagotavlja vzpodbujanje proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov energije (sončni fotovoltaični vir) in vzpostavlja pogoje za doseganje ciljev skupnostne samooskrbe za Mestno občino Ljubljana in uporabnike oziroma upravljavce površin oziroma objektov.
Javni interes iz prejšnjega odstavka je izkazan na naslednji način:
– da se bo v okviru projekta vzpostavila proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov energije (sončni fotovoltaični vir) na površinah oziroma objektih;
– da se bo v okviru projekta zasledovalo uresničevanje ciljev skupnostne samooskrbe Mestne občine Ljubljana in uporabnikov oziroma upravljavcev površin oziroma objektov;
– da se bo z vključitvijo koncesionarja v projekt doseglo zastavljene cilje brez dodatnega javnofinančnega zadolževanja, saj bo investicija zasebnika poplačana iz ustvarjenih prihodkov, vezanih na proizvedeno električno energijo;
– da se bo v okviru projekta zasledovalo uresničevanje cilja zanesljive in stroškovno učinkovite oskrbe z električno energijo v objektih, ki bodo vključeni v projekt;
– da se bo zaradi izvedbe projekta v Mestni občini Ljubljana povečala uporaba obnovljivih virov energije;
– da se bodo z izvedbo projekta uresničili cilji in ukrepi iz LEK MOL in se bo s tem prispevalo k izpolnjevanju obvez in zavez držav članic Evropske unije k doseganju ciljev Evropske unije za skupni delež energije iz obnovljivih virov energije v končni bruto porabi energije v Evropski uniji do leta 2030, to je najmanj 30 %.
(predmet koncesijskega razmerja)
Predmet koncesijskega razmerja je realizacija projekta, ki vključuje postavitev naprav za samooskrbo v obliki proizvodnih naprav, ki proizvajajo električno energijo iz obnovljivega vira energije (sončni fotovoltaični vir) s ciljem celotnega ali delnega pokrivanja potreb lastne končne rabe končnega odjemalca s samooskrbo (koncedent in uporabniki površin oziroma objektov), njihovo obratovanje, redno vzdrževanje ter upravljanje, in sicer na površinah oziroma objektih.
V fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa, do oddaje končnih ponudb, lahko koncedent nabor površin oziroma objektov, ki bodo vključeni v projekt, zmanjša, ne pa tudi poveča.
Nabor površin oziroma objektov tega odloka se lahko zmanjša, če:
– se za posamezne površine ali objekte tega odloka v fazi priprave ali izvedbe javnega razpisa izkaže, da je njihova vključitev v projekt z vidika koncedenta negospodarna ali da ni tehnično izvedljiva ali bi njihova vključenost v projekt povzročila nesorazmerno visoke stroške investicije;
– bi pridobljene smernice pristojnih soglasodajalcev za izvedbo projekta (npr. Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine, elektro distributerji) ali pogoji upravljavcev oziroma uporabnikov posameznih objektov (npr. posebni pogoji uporabe objekta) izvedbo projekta onemogočali ali toliko podražili ali bi usklajevanje s pogoji v tolikšni meri oviralo izvedbo tega dela projekta, da bi to lahko ogrozilo uspešno izvedbo celotnega projekta.
Za potrebe realizacije projekta bo koncedent koncesionarju omogočil izvedbo gradbenih, tehnoloških, investicijskih in drugih ukrepov, potrebnih za realizacijo projekta, v obsegu, kot bo dogovorjeno s koncesijsko pogodbo v fazi izvedbe javnega razpisa (v nadaljnjem besedilu: investicijski ukrepi).
Po zaključeni investicijski fazi projekta in uspešno izvedenem prevzemu nameščenih proizvodnih naprav po posameznih površinah oziroma objektih tega odloka, bo koncesionar v pogodbeno dogovorjeni koncesijski dobi izvajal storitve obratovanja, rednega vzdrževanja proizvodnih naprav ter storitve njihovega upravljanja (v nadaljnjem besedilu: storitve vzdrževanja in upravljanja) in koncedentu zagotavljal dobavo električne energije pod pogoji, kot bo dogovorjeno s koncesijsko pogodbo.
Z namenom pridobivanja smernic, soglasij, gradbenih, obratovalnih oziroma drugih upravnih dovoljenj za izvedbo projekta ter za samo izvedbo projekta bo koncedent koncesionarju zagotovil ustrezna pooblastila in mu podelil potrebne pravice (npr. služnostna pravica, pravica graditi – izvedbe gradbenih posegov).
(model javno-zasebnega partnerstva)
Najučinkovitejši in najgospodarnejši način za uresničevanje javnega interesa glede na izhodišča in vsebino projekta ter glede na obseg tveganj in vložkov partnerjev v projekt je sklenitev javno-zasebnega pogodbenega partnerstva v obliki koncesije gradenj.
Koncesija gradenj iz prejšnjega odstavka tega člena se bo praviloma izvedla po modelu DFBOT (model: projektiraj-financiraj-zgradi-upravljaj oziroma obratuj in vzdržuj-prenesi v last koncedenta), ob upoštevanju določil ZJZP in ZNKP. Izvedeni investicijski ukrepi po modelu DFBOT bodo praviloma postali lastnina koncedenta po preteku s pogodbo določenega koncesijskega obdobja.
Koncedent lahko s koncesijsko pogodbo opredeli, kadar bi bilo to ekonomsko upravičeno, da se projekt izvede po modelu DFBOO (model: projektiraj-financiraj-zgradi-upravljaj oziroma obratuj in vzdržuj-ohrani v lasti koncesionarja), in sicer v primerih, ko bi se izkazalo, da je dogovorjena koncesijska doba enaka življenjski dobi izvedenih investicijskih ukrepov, vendar mora v tem primeru koncedent v koncesijski pogodbi na koncesionarja prenesti obveznost, da vzpostavi prvotno stanje na površinah oziroma objektih, ki bodo predmet projekta ter da koncesionar prevzame strošek razgradnje.
Izvedba projekta predvideva realizacijo projekta na način, da ne bo prišlo do trajne spojitve izvedenih investicijskih ukrepov z nepremičnino.
Koncedent bo za izvedbo posameznih investicijskih ukrepov na posameznih površinah oziroma objektih lahko zagotovil dodatna javna finančna sredstva, potrebna za realizacijo predvidenih investicijskih ukrepov, vendar le, če bo to možnost predvidel v razpisni dokumentaciji za izvedbo javnega razpisa. V tem primeru mora koncedent pred zaključkom javnega razpisa izdelati poseben investicijski dokument, ki mora potrditi upravičenosti izvedbe projekta s sofinanciranjem izvedbe posameznih investicijskih ukrepov iz proračuna ter opredeliti najvišjo dopustno višino javnih sredstev, ki se bodo namenila za izvedbo investicijskih ukrepov.
III. PRAVICE IN OBVEZNOSTI KONCEDENTA IN KONCESIONARJA TER UPORABNIKOV OZIROMA UPRAVLJAVCEV POVRŠIN OZIROMA OBJEKTOV
(pravice in obveznosti koncedenta)
Koncedent ali s strani koncedenta pooblaščeni uporabniki oziroma upravljavci površin oziroma objektov v okviru projekta prevzemajo obveznost rednega plačevanja dobavljene električne energije po ceni, kot je opredeljena s koncesijsko pogodbo. Plačila koncedenta oziroma uporabnikov so vezana na dejansko proizvedeno in dobavljeno električno energijo.
Koncedent ima pravico do soudeležbe na ustvarjenih prihrankih iz naslova skupnostne samooskrbe, znižanja obveznosti plačila omrežnine ali obveznih dajatev, soudeležbe na prihodkih, vezanih na uveljavljanje obratovalne podpore, ali morebitnih subvencij, kar se podrobneje opredeli s koncesijsko pogodbo.
Za potrebe izvedbe pogodbenega razmerja koncedent zagotovi koncesionarju pravico dostopa do površin oziroma objektov.
Koncedent praviloma sodeluje pri pripravi in potrjevanju projektne dokumentacije ter pridobitvi potrebnih upravnih dovoljenj in soglasij, v kolikor je to potrebno za realizacijo projekta.
(obveznosti koncesionarja)
Koncesionar prevzema obveznosti izvedbe vseh, s koncesijsko pogodbo dogovorjenih investicijskih ukrepov in obveznost obratovanja, njihovega rednega vzdrževanja ter upravljanja, skladno z določbami koncesijske pogodbe in po terminskem planu, ki bo dogovorjen v postopku izbire koncesionarja.
Koncesionar je dolžan zagotavljati dobavo električne energije po ceni, kot je določeno s koncesijsko pogodbo, pri čemer v celoti prevzema tveganje za uspeh izvedenih investicijskih ukrepov in tveganje glede proizvedene količine električne energije.
Koncesionar v pogodbeni dobi prevzema vsa tehnična, tehnološka in finančna tveganja iz naslova izvedbe investicijskih in drugih ukrepov ter iz naslova proizvodnje električne energije in obratovanja, rednega vzdrževanja ter upravljanja investicijskih ukrepov, vključno s tveganjem rentabilnosti, razen v primeru iz petega odstavka 6. člena tega odloka, ko bo finančno tveganje prevzel koncedent.
Koncesionar je dolžan zagotoviti financiranje izvedbe dogovorjenih investicijskih ukrepov, razen v primeru, ko so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 6. člena tega odloka, ko obveznost zagotovitve finančnih sredstev, potrebnih za izvedbo posameznih investicijskih ukrepov iz utemeljenih razlogov prevzame koncedent.
Koncesionar prevzame obveznost pridobitve ustreznih upravnih dovoljenj, soglasij in obratovalnih dovoljenj, potrebnih za postavitev, prevzem, obratovanje in normalno delovanje naprav za samooskrbo.
Ostale poglavitne dolžnosti koncesionarja so:
– izvajati koncesijo s skrbnostjo dobrega gospodarja, v skladu z zakoni, drugimi predpisi in koncesijsko pogodbo;
– zagotavljati koncedentu in uporabnikom objektom dobavo električne energije v obsegu in pod pogoji, določenimi s predpisi in koncesijsko pogodbo;
– upoštevati tehnične, zdravstvene in druge normative in standarde, povezane z izvajanjem nalog po sklenjeni koncesijski pogodbi;
– kot dober gospodar uporabljati, vzdrževati in upravljati naprave za samooskrbo;
– redno vzdrževati naprave za samooskrbo v obsegu, opredeljenem s koncesijsko pogodbo, na način, da se ob upoštevanju časovnega obdobja trajanja razmerja ohranja njihova vrednost in omogoča njihovo varno in normalno delovanje;
– omogočati nemoten nadzor nad izvajanjem pogodbe;
– po poteku koncesijskega obdobja prenesti v last in upravljanje koncedenta izvedene investicijske ukrepe v delujočem stanju, ki omogoča varno in normalno delovanje, v obsegu, kot bo opredeljen s koncesijsko pogodbo;
– voditi ustrezne evidence in pripravljati letna poročila skladno s tem odlokom in koncesijsko pogodbo;
– poročati koncedentu o izvajanju koncesije na njegovo zahtevo;
– voditi in ažurirati evidence in jih redno predajati koncedentu.
(odgovornost koncesionarja)
Koncesionar je odgovoren za pravilno izvajanje nalog po koncesijski pogodbi, najmanj s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Koncesionar je odgovoren za škodo, ki bi utegnila nastati koncedentu, uporabnikom oziroma upravljavcem površin oziroma objektov ali tretjim osebam v zvezi z izvajanjem dejavnosti iz koncesijske pogodbe, v skladu s splošnimi pravili o kazenski in odškodninski odgovornosti.
Koncesionar je dolžan skleniti zavarovanje odgovornosti za škodo, ki jo pri opravljanju ali v zvezi z izvajanjem koncesije koncedentu, uporabnikom oziroma upravljavcem površin oziroma objektov ali tretjim osebam povzroči on sam ali kdo drug, ki bo delal v njegovem imenu, in za običajna tveganja, ki izhajajo iz ali so povezana z izvedbo predvidenih posameznih investicijskih ukrepov, ki bodo predmet javno-zasebnega partnerstva.
Obseg, trajanje in vsebina zavarovanja iz prejšnjega odstavka se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.
(dolžnosti koncedenta, uporabnikov oziroma upravljavcev)
Koncedent, uporabniki oziroma upravljavci površin oziroma objektov imajo zlasti naslednje dolžnosti:
– upoštevati navodila koncesionarja in omogočiti opravljanje koncesije;
– omogočiti dostop do vseh površin oziroma objektov v zvezi z opravljanjem koncesije;
– prijaviti vsa dejstva, pomembna za izvajanje nalog iz tega odloka oziroma sporočiti koncesionarju vsako spremembo, ki lahko vpliva na izvajanje koncesije;
– obveščati koncedenta o morebitnih kršitvah koncesionarja.
(druge pravice in obveznosti)
Pravice in obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki niso opredeljene s tem odlokom, se uredijo s koncesijsko pogodbo. Koncesijska pogodba mora biti sklenjena na način, ki zagotavlja uravnoteženo izvajanje koncesije.
S koncesijsko pogodbo se vzpostavijo ustrezni mehanizmi, s katerimi se zagotovi učinkovito zavarovanje javnega interesa in nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe.
Koncedent bo pred objavo javnega razpisa od uporabnikov oziroma upravljavcev površin oziroma objektov, ki so predmet koncesije, pridobil pisno soglasje za izvedbo investicijskih ukrepov koncesionarja na teh površinah oziroma objektih.
IV. POSTOPEK IZBIRE KONCESIONARJA IN POGOJI TER MERILA ZA IZBOR
Koncesionarja se izbere na podlagi javnega razpisa po postopku konkurenčnega dialoga. Javni razpis za podelitev koncesije za izvedbo projekta se objavi na portalu javnih naročil v Republiki Sloveniji in v Uradnem glasilu Evropske unije. Sklep o začetku postopka izvedbe javnega razpisa sprejme župan.
Postopek konkurenčnega dialoga se izvede v skladu z zakonom, ki ureja javno naročanje.
V postopku izvedbe javnega razpisa koncedent zagotovi transparentno in enakopravno obravnavanje ponudnikov.
(omejitev glede prijave na javni razpis)
Na javni razpis za podelitev koncesije za izvedbo projekta lahko kandidat vloži le eno prijavo. Če prijavo na javni razpis vloži združenje oseb, sme biti ista fizična ali pravna oseba oziroma njena povezana družba udeležena le pri eni prijavi.
(pogoji za izbiro koncesionarja)
Kandidat mora za podelitev koncesije za izvedbo projekta izpolnjevati naslednje pogoje:
1. da je registriran za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije;
2. da pri kandidatu ne obstajajo izključitveni razlogi, opredeljeni v predpisih, ki urejajo javno naročanje, ki jih koncedent podrobneje opredeli v razpisni dokumentaciji;
3. da kandidat ni izločen iz postopkov oddaje javnih naročil zaradi uvrstitve v evidenco ponudnikov z negativnimi referencami v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje;
4. da v zadnjih 12 mesecih pred izdajo dokazila ni imel blokiranih poslovnih računov;
5. da je povprečje njegove prihodkovne realizacije v zadnjih treh letih znašalo vsaj višino, ki je enaka ponujeni ocenjeni vrednosti investicijskih ukrepov. Če ponudnik v katerem izmed zadnjih treh let še ni obstajal, se za to leto upošteva realizacija 0 EUR;
6. da predloži finančni načrt, iz katerega so razvidni vsi stroški izvedbe investicijskih ukrepov in vsi stroški izvajanja koncesionirane dejavnosti ter da navede vire financiranja za pokritje predvidenih stroškov in izkaže, da razpolaga s finančnimi sredstvi, potrebnimi za realizacijo predvidenih ukrepov;
7. da ima ustrezne izkušnje in reference na področju izvajanja koncesionirane dejavnosti;
8. da poda pisno izjavo, da bo sklenil zahtevana zavarovanja;
9. da poda pisno izjavo, da bo v primeru, da bo izbran, sprejel vse obveznosti, določene s tem odlokom, razpisno dokumentacijo in vzorcem koncesijske pogodbe;
10. da je sposoben zagotavljati izvajanje koncesije na kontinuiran in kakovosten način, ob upoštevanju tega odloka, predpisov, normativov in standardov ter ob upoštevanju krajevnih običajev;
11. da razpolaga z ustrezno tehnično opremo in kadri, ki omogočajo kvalitetno izvedbo prevzetih obveznosti;
12. da je predložil opis tehnološke rešitve izvedbe investicijskih ukrepov, ki je skladen z zahtevami koncedenta;
13. da bo uporabljal sodobne tehnologije in materiale, ki ustrezajo sodobnim standardom na trgu;
14. da izpolnjuje vse obvezne zakonske pogoje po veljavni zakonodaji in iz razpisne dokumentacije koncedenta;
15. da predloži pogodbo oziroma drugo dokazilo o ureditvi medsebojnih razmerij v primeru skupne ponudbe več fizičnih ali pravnih oseb;
16. druge pogoje, določene v razpisni dokumentaciji.
Podrobnejše pogoje iz prejšnjega odstavka koncedent določi v javnem razpisu za podelitev koncesije za izvedbo projekta.
Koncedent lahko v fazi javnega razpisa za podelitev koncesije za izvedbo projekta od kandidata zahteva, da predloži dodatna pojasnila oziroma dokazila, s katerimi kandidat izkazuje izpolnjevanje pogojev iz tega člena.
(merila za izbor koncesionarja)
Koncedent mora oblikovati jasna in transparentna merila za izbor koncesionarja, ki bodo omogočila izbor ekonomsko najugodnejšega kandidata.
Koncedent mora pri oblikovanju meril za izbor koncesionarja zasledovati javni interes na način, da bodo bolje ocenjene ponudbe kandidatov, ki bodo zagotovili:
– nižji strošek električne energije za koncedenta in uporabnike;
– nižjo vrednost investicije v izvedbo investicijskih ukrepov;
– višji delež samooskrbe;
– krajše obdobje trajanja koncesijskega razmerja.
Podrobnejšo vsebino meril za izbor koncesionarja bo koncedent določil v okviru javnega razpisa.
Za objavo javnega razpisa in izvedbo postopka izbire koncesionarja se pooblasti Mestno upravo Mestne občine Ljubljana.
Za izbor koncesionarja in podpis koncesijske pogodbe ter ostala dejanja v postopku sklenitve in izvajanja javno-zasebnega partnerstva se pooblasti župana.
Akt izbire je akt poslovanja skladno z določbami ZNKP.
Za pripravo in izvedbo javnega razpisa, pregled in oceno prispelih vlog oziroma prijav ter za pripravo strokovnega poročila župan imenuje strokovno komisijo.
Strokovna komisija ima predsednika in najmanj pet članov. Predsednik in ostali člani strokovne komisije morajo imeti najmanj visokošolsko izobrazbo in najmanj dve leti delovnih izkušenj z delovnega področja, ki ga pokrivajo, da lahko zagotovijo strokovno presojo vlog oziroma prijav.
Predsednik in vsi člani strokovne komisije morajo izpolnjevati pogoje iz drugega odstavka 52. člena ZJZP, kar potrdijo s podpisom izjave o izpolnjevanju teh pogojev.
Člana strokovne komisije, za katerega se ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se nemudoma izloči iz strokovne komisije in se imenuje nadomestnega člana.
Za izvedbo posameznih dejanj v postopku izvedbe javnega razpisa morajo biti navzoči najmanj trije člani strokovne komisije (npr. javno odpiranje prijav).
Strokovna komisija pripravi poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb, ki ga posreduje županu. Poročilo o ocenjevanju prispelih ponudb pripravijo in podpišejo vsi navzoči člani strokovne komisije. Predmetno poročilo je podlaga za pripravo akta o izbiri.
Strokovno-tehnično pomoč in svetovanje v postopku priprave in izvedbe javnega razpisa za strokovno komisijo zagotavljajo strokovne službe koncedenta oziroma zunanji strokovnjaki. Člani strokovne komisije so lahko tudi neodvisni zunanji strokovnjaki, ki razpolagajo s specifičnim znanjem, potrebnim za uspešno izbiro koncesionarja.
V. VZPOSTAVITEV, TRAJANJE IN SPREMEMBE KONCESIJSKEGA RAZMERJA
(vzpostavitev koncesijskega razmerja)
Koncesijsko razmerje je vzpostavljeno z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredijo medsebojna razmerja med koncedentom in koncesionarjem. Veljavnost koncesijske pogodbe je vezana na predložitev finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, v višini in pod pogoji, ki bodo podrobneje določeni v razpisni dokumentaciji in vzorcu koncesijske pogodbe.
Akt o izbiri iz šestega odstavka prejšnjega člena preneha veljati, če izbrani koncesionar ne podpiše koncesijske pogodbe v roku 60 dni od prejema pisnega poziva koncedenta k podpisu koncesijske pogodbe.
Sklenjena koncesijska pogodba ima naravo javnopravne pogodbe, zato lahko koncedent v njej opredeli določene javnopravne elemente, s katerimi se varuje javni interes.
V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka.
(trajanje in podaljšanje razmerja)
Koncesijska pogodba se sklene za koncesijsko obdobje do 25 let.
Koncesijsko obdobje začne teči z dnem veljavnosti koncesijske pogodbe in uvedbe koncesionarja v posel. Obveznosti koncedenta in koncesionarja, ki izhajajo iz sklenjene koncesijske pogodbe, vključno v zvezi z uvedbo koncesionarja v posel, se izvedejo skladno s terminskim planom, ki bo opredeljen v koncesijski pogodbi.
Koncedent in koncesionar lahko s terminskim planom opredelita faznost izvedbe projekta, pri čemer se projekt razdeli na prvo pripravljalno fazo, drugo izvedbeno fazo in tretjo obratovalno fazo izvajanje koncesije.
Trajanje koncesijskega obdobja se lahko podaljša največ za polovico s koncesijsko pogodbo dogovorjenega koncesijskega obdobja, če za to obstajajo utemeljeni razlogi, še posebej v primeru, če je to potrebno zaradi dodatnih vlaganj koncesionarja, ki so posledica zahtev koncedenta ali njegovih ukrepov v javnem interesu. Obseg dodatnih vlaganj in obdobje podaljšanja se opredeli v aneksu k sklenjeni koncesijski pogodbi.
V primeru podaljšanja razmerja koncedent in koncesionar v postopku pogajanj brez predhodne objave uskladita vsebino aneksa, ki se sklene k sklenjeni koncesijski pogodbi in v katerem se opredelijo čas podaljšanja, razlogi za podaljšanje in druge določbe, s katerimi se spreminja osnovno koncesijsko pogodbo. Pred sklenitvijo aneksa mora koncedent pripraviti investicijski dokument, s katerim potrdi upravičenost sklenitve aneksa.
(sprememba koncesijske pogodbe)
Sprememba koncesijske pogodbe je med njeno veljavnostjo dopustna pod pogoji, kot jih določa 60. člen ZNKP.
VI. ENOSTRANSKI UKREPI V JAVNEM INTERESU
(enostranski ukrepi v javnem interesu)
Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da z enostranskim ukrepom poseže v vzpostavljeno koncesijsko razmerje in zavaruje javni interes.
Kot enostranski ukrep v javnem interesu lahko koncedent uporabi:
– uvedbo izrednega nadzora nad izvajanjem koncesijske pogodbe;
– izdajo izrednih obveznih navodil koncesionarju;
– začasni prevzem izvedenih ukrepov v upravljanje;
– izvedbo investicijskih ali vzdrževalnih ukrepov za zavarovanje vrednosti izvedenih ukrepov;
– odvzem koncesije;
– uveljavljanje odkupne pravice.
Ukrep koncedenta mora biti skladen z načelom sorazmernosti in ne sme prekomerno obremenjevati koncesionarja.
Način in pogoji uveljavitve enostranskih ukrepov v javnem interesu se podrobneje opredelijo s koncesijsko pogodbo.
(začasni prevzem investicijskih ukrepov v upravljanje)
Koncedent ima pravico, ko je to nujno potrebno, da se zavaruje javni interes in doseže namen sklenjene koncesijske pogodbe, da začasno prevzame izvedene investicijske ukrepe v upravljanje oziroma izvede investicijske ali vzdrževalne ukrepe za zavarovanje njihove vrednosti.
VII. DOLŽNOST POROČANJA IN NADZOR NAD IZVAJANJEM POGODBE
Koncesionar je dolžan skladno z veljavno zakonodajo in predpisi redno voditi vse potrebne evidence, poročila in drugo potrebno dokumentacijo in jih na zahtevo koncedenta predložiti v roku 15 dni od zahteve.
Koncesionar je dolžan pripraviti letno poročilo po posameznih napravah za samooskrbo, ki zajema: opis stanja, opravljena dela oziroma ukrepe, morebitne potrebne dodatne investicije in ukrepe ter doseganje ciljev proizvodnje električne energije.
Koncesionar je dolžan predložiti letno poročilo iz prejšnjega odstavka tega člena do 31. marca za preteklo koledarsko leto.
Ob prenehanju veljavnosti koncesijske pogodbe koncesionar v primerih iz drugega odstavka 6. člena skupaj s prenosom vse infrastrukture, vgrajene opreme in naprav, koncedentu, v celoti, v last in posest, brezplačno izroči tudi vse evidence in vso dokumentacijo (gradbena dovoljenja, soglasja, investicijsko dokumentacijo, projektno dokumentacijo, dokazila o ustreznosti, dnevnike vzdrževanja, vse podatke glede proizvodnje idr.).
(ločeno vodenje računovodstva)
Koncesionar mora za izvajanje koncesije voditi ločeno računovodstvo v skladu z veljavnimi predpisi. Koncesionar mora koncedentu predložiti revidirano letno poročilo.
(nadzor nad izvajanjem pogodbe)
Redni nadzor nad izvajanjem koncesijske pogodbe izvaja koncedent. Koncedent lahko za posamezna strokovna in druga opravila nadzora pooblasti pristojno strokovno službo Mestne uprave Mestne občine Ljubljana ali zunanjega izvajalca.
Koncedent lahko nad izvajanjem s pogodbo dogovorjene dejavnosti odredi tudi izreden nadzor. Za izvedbo izrednega nadzora župan imenuje posebno nadzorno komisijo.
Koncesionar mora koncedentu omogočiti nadzor, pregled naprav in opreme za izvajanje koncesijskih obveznosti ter omogočiti vpogled v vso dokumentacijo (npr. letne računovodske izkaze, revizorjevo poročilo), vključno z dokumentacijo, ki jo koncesionar označi kot poslovno skrivnost in se nanaša na izvajanje koncesije, nadalje vpogled v vodene zbirke podatkov ter nuditi zahtevane podatke in pojasnila.
Nadzor mora potekati tako, da ne ovira opravljanja redne dejavnosti koncesionarja in tretjih oseb, praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta.
O nadzoru se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta predstavnik koncesionarja in koncedenta oziroma v primeru iz drugega odstavka tega člena predstavnik koncesionarja in predsednik nadzorne komisije.
Koncedent si pridržuje pravico, da po petih letih opravi generalno revizijo izvajanja koncesijske pogodbe. Generalna revizija se opravi najmanj vsakih pet let do preteka koncesijskega obdobja oziroma pogosteje po potrebi.
Če pristojni organ koncedenta ugotovi, da koncesionar ne izpolnjuje pravilno obveznosti iz koncesijskega razmerja, mu lahko z upravno odločbo naloži izpolnitev teh obveznosti oziroma drugo ravnanje, ki izhaja iz tega odloka ali koncesijske pogodbe.
VIII. PRENEHANJE KONCESIJSKEGA RAZMERJA IN KONCESIJSKE POGODBE
Koncesijsko razmerje redno preneha s pretekom časa, za katerega je bila koncesijska pogodba sklenjena.
Koncesijsko razmerje predčasno preneha na načine in pod pogoji, kakor so opredeljeni v tem odloku, podrobneje pa v koncesijski pogodbi.
(sporazumna razveza koncesijske pogodbe)
Pogodbeni stranki lahko med trajanjem koncesije tudi sporazumno razvežeta koncesijsko pogodbo.
Koncedent in koncesionar se lahko sporazumeta za razvezo koncesijske pogodbe, če ugotovita, da nadaljnje opravljanje dejavnosti iz koncesijske pogodbe ni smotrno ali mogoče. V tem primeru s pisnim sporazumom določita vse medsebojne pravice in obveznosti, ki izvirajo iz sporazumne razveze koncesijske pogodbe ter tudi postopek prevzema naprav in opreme izvedenih investicijskih ukrepov, ki jih je vzpostavil koncesionar.
Koncesijska pogodba lahko zaradi odvzema koncesije s strani koncedenta predčasno preneha, če:
– koncesionar ne začne z opravljanjem nalog iz tega odloka v za to, s koncesijsko pogodbo določenem roku, zlasti če v dogovorjenem roku ne izvede dogovorjenih investicijskih ukrepov;
– je v javnem interesu, da se opravljanje nalog iz tega odloka preneha izvajati v koncesijski obliki;
– je proti koncesionarju uveden postopek prisilne poravnave ali stečaja ali drug postopek, ki ima za posledico prenehanje obstoja koncesionarja ali drugo obliko ugotovljene insolventnosti koncesionarja;
– je bila koncesionarju izdana sodna ali upravna odločba zaradi kršitve predpisov, koncesijske pogodbe ali upravnih aktov, izdanih za izvajanje koncesije, na podlagi katere utemeljeno ni mogoče pričakovati nadaljnjega pravilnega izvajanja koncesije;
– obstaja utemeljen dvom, da koncesionar v bistvenem delu ne bo izpolnil prevzetih obveznosti;
– je po sklenitvi koncesijske pogodbe ugotovljeno, da je koncesionar dal zavajajoče in neresnične podatke, ki so vplivali na podelitev koncesije;
– se uveljavlja protikorupcijska klavzula iz koncesijske pogodbe.
Odvzem koncesije ni dopusten v primeru, če je do okoliščin, ki bi odvzem utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Postopek za odvzem koncesije v primeru iz tretje alineje prvega odstavka tega člena koncedent ustavi, če je predlog za začetek stečajnega postopka pravnomočno zavrnjen in če je prisilna poravnava sklenjena ali potrjena.
Pogoji iz četrte alineje prvega odstavka tega člena, na podlagi katerih lahko začne koncedent postopek za odvzem koncesije, so izpolnjeni v trenutku, ko postane sodna ali upravna odločba pravnomočna.
Obstoj razlogov iz prve, druge, pete, šeste in sedme alineje prvega odstavka tega člena se podrobneje določi v koncesijski pogodbi.
Koncedent mora koncesionarju o odvzemu koncesije izdati upravno odločbo, ki jo izda Mestna uprava Mestne občine Ljubljana. Koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije.
V primeru odvzema koncesije je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta vse izvedene ukrepe in opremo, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati vrednost predanih ukrepov in opreme, izračunano po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo koncedenta.
Koncesionar se s koncesijsko pogodbo zaveže, da bo koncedentu na njegovo zahtevo prodal koncesijo, vključno z napravami in opremo izvedenih investicijskih ukrepov (odkupna pravica koncedenta).
Koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo opredelita vsebino in pogoje uveljavljanja odkupa koncesije.
Koncedent odkupi koncesijo na posamezni površini oziroma objektu, ki je predmet izvajanja koncesije po tem odloku.
O odkupu koncesije izda župan akt o odkupu koncesije, v katerem določi rok za odkup in prenehanje koncesije, obseg odkupa koncesije ter vrednost odkupa koncesije. Koncedent v dogovorjenem obsegu prevzame naprave in opremo izvedenih investicijskih ukrepov v zvezi z izvajanjem koncesije.
Odkup je lahko tudi prisilen. Za prisilen odkup koncesije se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo razlastitev. Ob prisilnem odkupu je koncedent dolžan plačati koncesionarju odškodnino, ki se določa po predpisih o razlastitvi.
(razdrtje koncesijske pogodbe)
Če bodisi koncedent bodisi koncesionar ne izpolnita svoje obveznosti, lahko druga stranka zahteva izpolnitev obveznosti ali pa pod pogoji, določenimi z zakonom, tem odlokom in s koncesijsko pogodbo, odstopi od koncesijske pogodbe z navadno izjavo.
Koncedent lahko odstopi od pogodbe v naslednjih primerih:
– če koncesionar koncesije ne izvaja redno, strokovno, pravočasno ter zato povzroča motnje v izvajanju nalog iz tega odloka ali koncedentu povzroča škodo;
– zaradi ponavljajočih in dokumentiranih kršitev predpisov ali koncesijske pogodbe s strani koncesionarja;
– če koncesionar koncesijsko pogodbo krši tako, da nastaja ali bi lahko nastala večja škoda koncedentu, uporabnikom oziroma upravljavcem površin oziroma objektov ali tretjim osebam;
– če koncesionar kljub pisnemu opozorilu koncedenta ne izpolnjuje prevzetih obveznosti na način, določen s tem odlokom in koncesijsko pogodbo;
– v drugih primerih, določenih s koncesijsko pogodbo.
S koncesijsko pogodbo se lahko podrobneje opredeli način in pogoje, pod katerimi je dopustno enostransko razdrtje koncesijske pogodbe s strani koncedenta.
Koncesionar lahko odstopi od koncesijske pogodbe, če koncedent ne izpolnjuje svojih obveznosti iz koncesijske pogodbe tako, da to koncesionarju ne omogoča izvajanje koncesijske pogodbe.
Enostransko razdrtje koncesijske pogodbe ni dopustno, če je do okoliščin, ki bi takšno razdrtje utemeljevale, prišlo zaradi višje sile ali drugih nepredvidljivih in nepremagljivih okoliščin.
Ob razdrtju koncesijske pogodbe je koncesionar dolžan prenesti v last koncedenta naprave in opremo izvedenih investicijskih ukrepov v zvezi z izvajanjem koncesije, koncedent pa je koncesionarju dolžan plačati njihovo vrednost, izračunano po metodologiji, določeni v koncesijski pogodbi, v roku, določenem v koncesijski pogodbi, zmanjšano za nastalo škodo koncedenta.
S koncesijsko pogodbo se določijo višina pogodbene kazni (penali) in pogoji za unovčenje finančnega zavarovanja za dobro in pravočasno izvedbo pogodbenih obveznosti, če je krivda za razdrtje pogodbe na strani koncesionarja.
Za razdrtje koncesijske pogodbe po tem členu se uporabljajo določbe predpisa, ki ureja obligacijska razmerja, glede odstopa od pogodbe zaradi neizpolnitve.
Koncesionar ne sme brez predhodnega pisnega soglasja koncedenta prenesti koncesije na tretjo osebo.
Prenos koncesije je brez soglasja koncedenta dopusten le v primeru, ko nov koncesionar, ki izpolnjuje pogoje iz 14. člena tega odloka, v celoti ali delno nasledi prvotnega koncesionarja po prestrukturiranju podjetja, vključno s prevzemom, združitvijo, pripojitvijo ali insolventnostjo, če to ne vključuje bistvenih sprememb pogodbe iz tretjega odstavka 20. člena tega odloka. O statusnih spremembah ter pomembnejših spremembah v strukturi članstva, vodenja ali nadzora je koncesionar dolžan koncedenta obvestiti.
V primeru stečaja oziroma drugega načina prenehanja koncesionarja (likvidacija, izbris) ima koncedent pravico, da za naprave in opremo koncesije, ob plačilu ustreznega dela vrednosti izločenega premoženja v stečajno oziroma likvidacijsko maso, na teh uveljavlja izločitveno pravico.
IX. VIŠJA SILA IN SPREMENJENE OKOLIŠČINE
(višja sila in nepredvidljive okoliščine)
Višja sila in druge nepredvidljive okoliščine so izredne, nepremagljive in nepredvidljive okoliščine, ki nastopijo po sklenitvi koncesijske pogodbe in so zunaj volje pogodbenih strank. Za višjo silo se štejejo zlasti potresi, poplave ter druge elementarne nezgode, stavke, vojna ali ukrepi oblasti, pri katerih izvajanje nalog iz tega odloka ni možno na način, ki ga opredeljuje koncesijska pogodba.
Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti nadaljevati z opravljanjem nalog iz tega odloka in sklenjene koncesijske pogodbe tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile. O nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata stranki v roku največ treh delovnih dni medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah.
Koncesionar ima pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja nalog iz tega odloka in koncesijske pogodbe zaradi višje sile oziroma nepredvidljivih okoliščin.
V primeru višje sile in drugih nepredvidljivih okoliščin lahko župan poleg koncesionarja aktivira tudi Občinski štab za civilno zaščito ter enote, službe in druge operativne sestave za zaščito, reševanje in pomoč v občini. V tem primeru prevzame nadzor nad izvajanjem ukrepov Občinski štab za civilno zaščito.
Če nastanejo po sklenitvi koncesijske pogodbe okoliščine, ki bistveno otežujejo izpolnjevanje obveznosti ene stranke in to v takšni meri, da bi bilo kljub posebni javnopravni naravi koncesijske pogodbe nepravično pogodbena tveganja prevaliti pretežno ali izključno zgolj na enega pogodbenega partnerja, ima stranka, ki zaradi spremenjenih okoliščin ne more uresničiti namena pogodbe, pravico zahtevati spremembo koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo.
Spremenjene okoliščine iz prejšnjega odstavka niso razlog za zahtevo po razvezi pogodbe in za enostransko prenehanje koncesijske pogodbe. Kljub spremenjenim okoliščinam je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe.
O nastopu spremenjenih okoliščin se morata stranki v roku največ treh delovnih dni medsebojno pisno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesijske pogodbe v takšnih okoliščinah.
V kolikor koncedent in koncesionar ne dosežeta dogovora o spremembi koncesijske pogodbe na način, da se ustrezni pogodbeni pogoji pravično spremenijo, je koncesionar dolžan izpolnjevati obveznosti iz tega odloka in koncesijske pogodbe, ima pa pravico, da po sodni poti zahteva pravično spremembo ustreznih pogodbenih pogojev.
Za vsa razmerja in spore, ki izhajajo iz sklenjenega koncesijskega razmerja na podlagi tega odloka, se uporabi izključno pravo Republike Slovenije.
Za reševanje sporov, povezanih s sklenitvijo, izpolnitvijo ali prenehanjem koncesijske pogodbe ali v zvezi z izvajanjem javno-zasebnega partnerstva, je pristojno stvarno pristojno sodišče v Ljubljani.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 360-10/2022-11
Ljubljana, dne 4. julija 2022
