Komisija za spremljanje izvajanja in razlago Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti je na podlagi 14. člena Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 105/21 – v nadaljevanju KP KD) na dopisni seji, ki je potekala od 4. 7. do 8. 7. 2022 sprejela naslednje

I. Razlago točke d) petega odstavka 70. člena KP KD

»Točka d) petega odstavka 70. člena KP KD določa pravico delavca do dodatka za posebne obremenitve v času razglašene epidemije. Pravica do dodatka za delo v času razglašene epidemije delavcu pripada na podlagi določbe KP KD, višino tega dodatka pa je potrebno dogovoriti na podjetniški ravni.

Dopustno je, da se na podjetniški ravni, na podlagi objektivnih kriterijev, določi višina dodatka v odvisnosti od izpostavljenosti delavcev nevarnostim epidemije na različnih delovnih mestih.

Na ravni podjetja je moč dogovoriti tudi dodatek za dodatne obremenitve pri delu, ki izhajajo iz povečane nevarnosti okužb, ne glede na razglašeno epidemijo.«

II. Razlago pravilnega obračuna nadurnega dela – tretji odstavek 34. člena KP KD

»Delavcu za delo pripada plačilo, ki v skladu s prvim odstavkom 65. člena KP KD zajema osnovno plačo, dodatke po posameznih vrstah, del plače na podlagi delovne uspešnosti in del plače iz naslova poslovne uspešnosti. To pomeni, da je delavec za vse ure dela upravičen do osnovne plače, dela plače na podlagi delovne uspešnosti, dodatka za delovno dobo, pripadajočih dodatkov za posebne obremenitve in dodatkov za delo v delovnem času, ki je za delavca manj ugoden. Za delo, ki ga opravi preko polnega delovnega časa, je delavec poleg omenjenega plačila upravičen tudi do dodatka za nadurno delo. Navedeno stališče potrjuje tudi sodba Vrhovnega sodišča štev.: VIII Ips 72/2019. Pravna podlaga za različno obravnavo nadur, glede na to, ali so bile te opravljene v času pripravljenosti na delo ali na podlagi kako drugače odrejenega nadurnega dela, ne obstaja.«

III. Razlago drugega odstavka 71. člena KP KD

Pri izračunu osnove za izračun nadomestila plače se mora upoštevati celotna plača za redno delo iz relevantnega obdobja, to je osnovna plača in vsi izplačani dodatki. Višina nadomestila, ki delavcu pripada, je odvisna od razloga odsotnosti, navzgor pa omejena s plačo, ki bi jo delavec prejel, če bi delal. Delodajalec mora z namenom ugotovitve zgornje meje višine nadomestila plače za mesec, v katerem se to obračunava, na podlagi delavčevega fiksnega ali predvidljivega razporeda delovnega časa, določenega z letnim razporedom, izračunati plačo, ki bi jo delavec prejel, če bi delal v času odsotnosti.