Občinski svet Občine Tolmin je na podlagi 116. in 117. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3) (Uradni list RS, št. 199/21), Pravilnika o vsebini, obliki in načinu priprave občinskega prostorskega načrta ter pogojih za določitev območij sanacij razpršene gradnje in območij za razvoj in širitev naselij (Uradni list RS, št. 99/07, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3) in 21. člena Statuta Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 13/09, 17/11 in 106/15) na 30. seji dne 30. junija 2022 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Tolmin (SD OPN 1)
(predmet sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta)
(1) S tem Odlokom o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tolmin (v nadaljnjem besedilu SD OPN 1) se spreminja in dopolnjuje Odlok o občinskem prostorskem načrtu Občine Tolmin (Uradni list RS, št. 78/12; v nadaljnjem besedilu Odlok).
(2) S tem odlokom se spreminja besedilni in grafični del.
(vsebina in sestavine odloka)
(1) SD OPN 1 so sestavljene iz besedilnega in grafičnega dela.
(2) Besedilni del SD OPN 1 vsebuje:
– spremembe določil Odloka,
– v celoti novo Prilogo 1: Dopustne stavbe in objekti,
– v celoti novo Prilogo 2: PIP za OPPN ter posebni PIP za posamezne EUP.
(3) Grafični del SD OPN 1 vsebuje:
– zamenjavo grafičnega dela izvedbenega dela OPN v celoti.
(spremembe terminov v Odloku)
(1) V celotnem besedilu Odloka se termin »parcela nemenja gradnji« nadomesti s terminom »gradbena parcela« v vseh sklonih.
(2) V celotnem besedilu Odloka se termina »dozidava« in »nadzidava« nadomestita s terminom »prizidava« v vseh sklonih.
(spremembe uvodnih določb)
V 2. členu Odloka se:
– v prvem odstavku besedilo »besedila« zamenja z besedilom »besedilnega«,
– v drugem odstavku besedilo »Besedilo« zamenja z besedilom »Besedilni del«,
– v tretjem odstavku v tabeli 2 spremembi besedilo v stolpcu Merilo karte »Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste« iz »1:50.000« v »1:75.000«.
(1) V 3. členu Odloka se dosedanji prvi odstavek v celoti spremeni tako, da se glasi:
»Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:
1. Bruto tlorisna površina (BTP) stavbe je skupna površina vseh etaž, izračunanih po sistemu SIST ISO 9836. Pri izračunu BTP se ne upoštevajo površine, ki so obdane z elementi, kot so parapeti, venci, ograje in niso pokrite.
2. Prizidava objekta je izvedba gradbenih in drugih del, kadar se k obstoječemu objektu dozida ali nadzida nov del objekta do največ 50 % BTP obstoječega objekta. Šteje se, da je prizidave objekta gradnja novega objekta takrat, ko je prizidava večja od 50 % BTP obstoječega objekta oziroma prizidava z drugo namembnostjo, kakor jo ima osnovni objekt. Prizidek je potrebno priključiti na komunalno infrastrukturo preko obstoječih priključkov objekta, h kateremu se doziduje oziroma nadziduje.
3. Enota urejanja prostora je območje z enotnimi značilnostmi prostora, na katerem se določijo namenska raba in dopustna izraba prostora, omejitve, povezane z varstvom okolja, ohranjanjem narave in varstvom kulturne dediščine, in za posamezne vrste posegov v prostor enotni prostorski izvedbeni pogoji oziroma usmeritve ter pogoji in omejitve za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta, če je ta predviden.
4. Etaža za potrebe OPN je del stavbe med dvema pohodnima površinama ali pohodno površino in streho.
5. Etažnost objekta za potrebe OPN je določena s številom etaž nad terenom, pri čemer se kot etaža štejejo pritličje (P), ostala nadstropja (1, 2, 3) in mansarda.
6. Faktor zazidanosti parcele objekta (FZ) je razmerje med zazidano površino vseh zahtevnih in manj zahtevnih objektov ter tistih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki imajo enega ali več prostorov in v katere človek lahko vstopi, in celotno površino gradbene parcele.
7. Faktor zelenih površin (FZP) je razmerje med površino gradbene parcele, ki mora imeti zemljino in vegetacijski sloj, in celotno površino gradbene parcele.
8. Gospodarska javna infrastruktura so objekti ali omrežja, ki so namenjeni opravljanju gospodarskih javnih služb skladno z zakonom, ter objekti ali omrežja za druge namene v javnem interesu, ki so kot taki določeni z zakonom ali odlokom lokalne skupnosti, kakor tudi drugi objekti in omrežja v splošni rabi. Gospodarska javna infrastruktura je državnega in lokalnega pomena.
9. Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel, ki je trajno namenjeno redni rabi te stavbe.
10. Gradnja je izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta.
11. Gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled.
12. Grajeno javno dobro so zemljišča in na njih zgrajeni objekti, ki so skladno s predpisi namenjeni splošni rabi in so dostopni vsem pod enakimi pogoji.
13. Klet (K) je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol in mora biti vsaj ena stranica vkopana v teren. Kadar se gradi le klet, morajo biti vsaj tri stranice vkopane v teren in z ravno streho v izvedbi zelene ali povozne površine.
14. Kolenčni zid je višina zidu, merjeno od nosilne konstrukcije (npr. plošča) do pregiba strehe (stika konstrukcije poševne strehe in vertikalne zunanje stene).
15. Komunalna oprema so:
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja;
– objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih, kjer je priključitev obvezna;
– objekti grajenega javnega dobra, in sicer občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine.
16. Mansarda (M) je prostor pod poševno streho, z višino kolenčnega zidu min. 0,3 m in max. 1,2 m.
17. Mestotvorno oblikovanje je oblikovanje objektov in drugih ureditev tako, da se tvorno in usklajeno nadaljuje ali vzpostavlja mestno oblikovanje določenega območja (npr. obuličnega prostora) oziroma oblikovanje, ki poudarja, nadaljuje oziroma na novo vzpostavlja mestnost območja.
18. Nadomestna gradnja je gradnja novega objekta na mestu poprej odstranjenaga objekta. Novograjen objekt je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu.
19. Naselje je s prostorskim aktom določeno območje strnjeno grajenih stavb različnih namembnosti s pripadajočimi površinami, potrebnimi za njihovo uporabo in območje površin, predvidenih za širitev.
20. Objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov, skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami.
21. Odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in se vzpostavi prejšnje stanje.
22. Podstrešje (Po) je prostor pod poševno streho in nad stropno konstrukcijo najvišje etaže. Ni funkcionalno povezano z notranjim ali zunanjim prostorom stavbe in ni namenjeno bivanju oziroma dejavnosti. Kolenčni zid pri podstrešju je maksimalno 0,3 m.
23. Poseg v prostor je poseg v ali na zemljišče z namenom gradnje objekta po predpisih o graditvi objektov in drug poseg v fizične strukture na zemeljskem površju ter pod njim.
24. Praviloma – izraz pomeni, da je potrebno upoštevati določila odloka; če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je potrebno odstop od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.
25. Priobalno zemljišče je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, določeno v skladu s predpisi s področja voda.
26. Pritličje (P) je del stavbe neposredno nad zemeljsko površino ali največ 1,4 m nad njo, merjeno od najnižje kote terena ob objektu.
27. Sodobno oblikovana streha je lahko enokapna, ravna ali v kombinaciji (razgibana). Izvedba ozelenjenih streh je dopustna na vseh objektih, v kolikor ni v nasprotju z usmeritvami Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
28. Sonaravno urejanje pomeni uporabo lokalnih naravnih materialov (kamen, les, zemlja, slama) ter z upoštevanjem naravnih lastnosti območja.
29. Stanovanjska stavba je objekt, v katerem je več kot 50 % bruto tlorisnih površin namenjenih bivanju.
30. Stanovanjska stavba za posebni namen je stavba, namenjena začasnemu reševanju stanovanjskih potreb socialno ogroženih oseb, starejših, študentov ali otrok, kot so dijaški in študentski domovi, delavski domovi, domovi za starejše, domovi za terapevtske skupine, zavetišče za brezdomce, vzgojni domovi, domovi za skupnosti ter druge stavbe, namenjene za izvajanje socialnih programov, ki vključujejo bivanje.
31. Strnjena gradnja je gradnja objektov, ki se med seboj stikajo z vsaj eno stranico ali njenim delom.
32. Svetla višina prostora je merjena od gotovega poda do gotovega stropa.
33. Trg je odprt prostor, delno ali v celoti obdan s stavbami, primeren za sestajanje, zbiranje ljudi.
34. Varovalni pas gospodarske javne infrastrukture obsega prostor, določen v skladu s predpisi, v katerem so gradbeni posegi dopustni le s soglasjem pristojnega organa oziroma upravljavca.
35. Večstanovanjska stavba je stanovanjska stavba s tremi ali več stanovanji (vila blok, stanovanjski blok, stolpič, stolpnica in podobni stanovanjski objekti).
36. Veduta je poudarjen pogled iz določenega mesta opazovanja (praviloma javne površine) z jasno določeno smerjo in prostorsko zaokroženim ciljem opazovanja, ki je lahko objekt ali območje.
37. Višina objekta, ki je določena s tem odlokom, se meri od najnižje kote terena ob objektu do kote najvišje točke strehe (sleme) ali na vencu stavbe z ravno streho.
38. Zbirni center je pokrit ali nepokrit prostor, urejen in opremljen za ločeno zbiranje in začasno hranjenje vseh vrst ločenih frakcij, kjer povzročitelji komunalnih odpadkov iz širše okolice prepuščajo te frakcije in kosovne odpadke izvajalcu javne službe. Zbirni center je lahko hkrati urejen tudi kot zbiralnica nevarnih frakcij.
39. Zelene površine naselja so površine, namenjene preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem, parki ter druge javne zelene površine, ki so namenjene izboljšanju kvalitete bivanja v naselju.«
(2) V 4. členu se v tabeli navedeni v četrtem odstavku črta oziroma doda besedilo:
II.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine
II.2.1 Stanje in značilnosti dosedanjega prostorskega razvoja občine
(1) V 8. členu Odloka se v 11. točki drugi stavek črta in nadomestni z besedilom »Na območju Občine Tolmin potekajo naslednji obstoječi visokonapetostni objekti: DV 110 kV Tolmin–Cerkno, DV 110 kV Doblar–Tolmin, DV110 kV Tolmin–Kobarid, 2x110 kV RTVP Tolmin–Jambor 12 in DV 2x110 Separacija–Kamno. Na območju se nahaja tudi RTP 110/20 kV Tolmin.«.
(2) V 29. točki se celotno besedilo črta in nadomesti z besedilom »Elektronsko komunikacijsko omrežje na območju Občine Tolmin predstavljata fiksno in mobilno omrežje. S fiksnim širokopasovnim omrežjem so opremljena naselja Tolmin, Poljubinj, Zatolmin, Žabče, Most na Soči in Modrej.«.
V 9. členu Odloka se v enajstem odstavku za prvim stavkom doda nov stavek, ki se glasi: »Del občine (18,4 %) leži znotraj zavarovanega območja Triglavskega narodnega parka.«.
II.3 Zasnova prostorskega razvoja občine
V 17. členu Odloka se v drugem odstavku za besedilom »kanalizacijskih« doda besedilo »in vodovodnih«.
V 19. členu Odloka se v drugem odstavku v tabeli 5 za vrstico »Šentviška Gora« doda nova vrstica, ki se glasi:
Slap ob Idrijci | družbene, trgovske, gostinske, kulturne, športno-rekreacijske, stanovanjske |
II.4 Zasnova gospodarske javne infrastrukture
(1) V 25. členu Odloka se besedilo », ki bo povezal Beričevo z Italijo.« črta in nadomestni z besedilom »Okroglo–Avče.«
(2) V 25. členu Odloka se šesti odstavek črta v celoti. Dosedanji sedmi odstavek postane novi šesti odstavek.
II.7 Usmeritve za prostorski razvoj občine
II.7.1 Usmeritve za razvoj naselij in prenovo
V 39. členu Odloka se v petem odstavku v drugem stavku pred besedilom v oklepaju »Ravne« doda besedilo »Tolminske« in za besedilom »Ravne« doda besedilo »in Kneške Ravne«.
V 40. členu Odloka se doda nov enajsti odstavek, ki se glasi: »Kjer so po namenski rabi opredeljena kmetijska zemljišča, v naravi pa je gozd ter so izdane odločbe o krčitvah gozda, je treba v najkasneje petnajstih letih od uveljavitve tega odloka vzpostaviti kmetijsko dejansko rabo. Na navedenih območjih se odstrani lesno biomaso, panje ter po potrebi izvede nanos rodovitne zemljine oziroma zatravitev.«
(1) V 41. členu se v prvem odstavku 2. stavek črta. V 3. stavku se za besedo »V« doda besedilo »varovalnih gozdovih in«.
(2) V drugem odstavku se besedilo »vplivajo na spremembo« nadomesti z besedilom »poslabšujejo«.
Besedilo 48. člena Odloka se črta in se nadomestni z besedilom:
»(1) Za obrambo je na območju občine perspektivno območje Šentviška Gora – območje izključne ter omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe.
(2) Območja izključne rabe za potrebe obrambe so območja, ki so namenjena izključno za obrambne potrebe. Območja izključne rabe prostora za potrebe obrambe so razvidna v strateškem in izvedbenem delu odloka kot (f) območja za potrebe obrambe.
(3) Območja omejene in nadzorovane rabe obsegajo območja, na katerih so potrebne omejitve iz varnostnih in tehničnih razlogov.«.
V 50. členu Odloka se doda nov deseti odstavek, ki se glasi: »Pri določitvi območij voda, oziroma območij celinskih voda je treba dosledno upoštevati dejansko stanje. Tam kjer to ni možno ali smiselno upoštevati, se ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali začasno prisotna, opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.«.
Besedilo celotnega poglavja III. IZVEDBENI DEL se črta in nadomestni z novim besedilom, ki se glasi:
(vsebina izvedbenega dela)
(1) Izvedbeni del določa:
– območja namenske rabe prostora,
– enote urejanja prostora,
– prostorske izvedbene pogoje,
– gospodarsko javno infrastrukturo,
– območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljnjem besedilu: OPPN), in usmeritve za izdelavo OPPN.
(2) Izvedbeni del je potrebno upoštevati pri izdaji gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov, pri prostorskem umeščanju in gradnji enostavnih objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi.
(3) Poleg določb tega izvedbenega dela je potrebno pri graditvi objektov, pri spremembi namembnosti objektov ter rabe prostora in pri drugih posegih, ki jih določajo predpisi, upoštevati tudi druge predpise in druge akte, ki določajo javno-pravne režime v prostoru in na podlagi katerih je v postopku izdaje gradbenega dovoljenja treba pridobiti pogoje, mnenja in soglasja. Dolžnost upoštevanja teh pravnih režimov velja tudi v primeru, kadar to ni navedeno v tem odloku.
(4) Pri presoji ustreznosti posameznih načrtovanih posegov in ureditev se uporabljajo strokovne podlage.
(stopnja natančnosti mej)
(1) Meje enot urejanja prostora in namenske rabe prostora so določene na podlagi katastrskih, topografskih in digitalnih ortofoto načrtov različnih meril in prikazane na zemljiškem katastru v merilu 1:5000. Kjer meje enot urejanja prostora ne potekajo po parcelni meji, je za določitev meje uporabljen topografski podatek.
(2) Položajna natančnost mej enot urejanja prostora in namenske rabe prostora je enaka položajni natančnosti zemljiškega katastra, v kolikor meja urejanja sovpada s parcelno mejo. Kolikor meje ne sovpadajo s parcelno mejo, je položajna natančnost meje odvisna od razlik med položajno natančnostjo topografskih in digitalnih ortofoto načrtov in digitalnih katastrskih načrtov na območju obravnavane meje.
(3) Drugi grafični prikazi iz tega odloka so pripravljeni na podlagi podatkov o prikazu stanja v prostoru, katerih položajna natančnost je različna in katerih meje se lahko v določenih primerih razlikujejo od dejanskega stanja v naravi.
(4) V primerih, ko zaradi neusklajene ali neprimerne položajne natančnosti različnih podatkov, meje, prikazane v tem aktu, odstopajo od dejanskega stanja v naravi, je praviloma potrebno v postopku določitve gradbene parcele izvesti postopek ureditve meje ali drug predpisan geodetski postopek, s katerim se nedvoumno izkaže usklajenost načrtovane gradnje s tem prostorskim aktom in stanjem v prostoru.
(5) V primerih, ko meje enot urejanja prostora ali meje namenske rabe prostora ne sovpadajo z mejami zemljiškega katastra in zaradi položajne nenatančnosti ali neskladnosti topografskih in katastrskih geodetskih podlag prihaja do razlik med načrtovanim in dejanskim stanjem, ki onemogočajo izvedbo gradnje v skladu s tem aktom, je potrebna interpretacija natančnosti mej. Interpretacijo natančnosti mej poda pripravljavec prostorskega akta na podlagi mnenja odgovornega prostorskega načrtovalca in v kolikor je potrebno odgovornega geodeta.
(1) Za potrebe določitve prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka je izvedena členitev prostora na krajinske enote. Krajinske enote zajemajo:
– funkcionalne enote stavbnih zemljišč v naseljih in
– odprti prostor izven naselij vključno s stavbnimi zemljišči in stavbišči objektov razpršene poselitve.
(2) Krajinske enote so Baška Grapa, Dolina Idrijce, Tolminski in Kanalski Lom, Šentviška planota, Volčanski Ruti – Kolovrat, Dolina Soče, Triglavski narodni park, Trebuša.
(3) Krajinske enote so nadalje členjene na enote urejanja prostora. Prikazane so na kartah »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(1) Funkcionalne enote stavbnih zemljišč v naseljih so:
Tabela 6: Funkcionalne enote stavbnih zemljišč v naseljih
Oznaka naselja | Ime naselja |
BM | BAČA PRI MODREJU |
BP | BAČA PRI PODBRDU |
BV | BUKOVSKI VRH |
ČD | ČADRG |
ČG | ČIGINJ |
DB | DABER |
DL | DOLGI LAZ |
DO | DOLJE |
DR | DROBOČNIK |
DT | DOLENJA TREBUŠA |
GA | GABRJE |
GB | GRAHOVO OB BAČI |
GL | GORENJI LOG |
GR | GRANT |
GT | GORENJA TREBUŠA |
GU | GRUDNICA |
GV | GORSKI VRH |
IB | IDRIJA PRI BAČI |
KA | KAL |
KC | KOZMERICE |
KK | KUK |
KL | KANALSKI LOM |
KM | KAMNO |
KN | KNEŽA |
KO | KORITNICA |
KR | KNEŠKE RAVNE |
KZ | KOZARŠČE |
KŽ | KLAVŽE |
LG | LOGARŠČE |
LI | LISEC |
LJ | LJUBINJ |
LO | LOJE |
MC | MODREJCE |
MD | MODREJ |
MN | MOST NA SOČI |
OB | OBLOKE |
PA | PRAPETNO BRDO |
PB | PETROVO BRDO |
PD | PODBRDO |
PE | PEČINE |
PJ | POLJE |
PL | POLJUBINJ |
PM | PODMELEC |
PO | PONIKVE |
PR | PRAPETNO |
PS | POSTAJA |
PZ | POREZEN |
RČ | ROČE |
RU | RUT |
SC | SELCE |
SE | SELIŠČE |
SL | SLAP OB IDRIJCI |
SP | SELA NAD PODMELCEM |
ST | STOPNIK |
SV | SELA PRI VOLČAH |
SŽ | STRŽIŠČE |
ŠG | ŠENTVIŠKA GORA |
TE | TEMLJINE |
TL | TOLMINSKI LOM |
TN | TRTNIK |
TO | TOLMIN |
TR | TOLMINSKE RAVNE |
VL | VOLARJE |
VO | VOLČE |
ZA | ZAKRAJ |
ZČ | ZADLAZ – ČADRG |
ZN | ZNOJILE |
ZT | ZATOLMIN |
ZŽ | ZADLAZ – ŽABČE |
ŽB | ŽABČE |
(enote urejanja prostora)
(1) Celotno območje občine je razdeljeno na enote urejanja prostora (v nadaljnjem besedilu: EUP).
(2) Enote urejanja prostora v naseljih so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:
– dvočrkovne oznake naselja,
– zaporedne številke EUP znotraj naselja.
Primer: DO 01
(3) Vsako območje namenske rabe prostora ima v grafiki izpisano tudi kratico podrobnejše namenske rabe.
Primer: površine podeželskega naselja – SK
(4) EUP razpršene poselitve so označene z enolično oznako, ki je sestavljena iz:
– dvočrkovne oznake naselja,
– zaporedne številke EUP razpršene poselitve v celotni občini,
– za EUP razpršene poselitve veljajo prostorsko izvedbeni pogoji določeni za namensko rabo SK, razen pri enotah TO 632, ZT 633, SE 634 in ČD 636, ki se urejajo s posebnimi PIP (Priloga 2).
Primer: ŠG 233
(5) Enote urejanja odprtega prostora so določene po krajinskih enotah, in sicer:
Soča: OPR 01, TNP: OPR 02, Ruti: OPR 03, Grapa: OPR 04, Planota: OPR 05, Idrijca: OPR 06, Trebuša: OPR 07, Lom: OPR 08.
(prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo za EUP)
(1) Za vsako EUP ta odlok določa prostorske izvedbene pogoje. Prostorski izvedbeni pogoji so razdeljeni na:
– splošne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.2. poglavju tega odloka,
– podrobne prostorske izvedbene pogoje, določene v III.3. poglavju tega odloka in
– morebitne posebne prostorske izvedbene pogoje za posamezne enote urejanja prostora, določene v III.4. poglavju tega odloka.
(2) Splošni prostorski izvedbeni pogoji se uporabljajo v vseh EUP, razen če je s podrobnimi ali posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji določeno drugače.
(3) Podrobni prostorski izvedbeni pogoji dopolnjujejo ali spreminjajo splošne prostorske izvedbene pogoje po posameznih vrstah namenske rabe. V primeru, če so podrobni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih, veljajo podrobni pogoji.
(4) Za posamezno EUP so lahko poleg splošnih in podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev tega odloka določeni tudi posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki dopolnjujejo ali spreminjajo splošne oziroma podrobne prostorske izvedbene pogoje. V primeru če so posebni prostorski izvedbeni pogoji drugačni od splošnih ali podrobnih, veljajo posebni pogoji.
(5) Za EUP, za katere je predvidena izdelava OPPN, veljajo do uveljavitve le-teh določila iz III.5. poglavja tega odloka.
(1) Prikaz stanja prostora je obvezna priloga OPN in je pripravljen na podlagi podatkov iz prostorskega informacijskega sistema, ki ga vodi Ministrstvo za okolje in prostor. Odraža stanje v prostoru, kakršno je bilo v trenutku pridobitve podatkov.
(2) Prikaz stanja prostora vsebuje predvsem varstvena, zavarovana, degradirana, ogrožena ter druga območja, na katerih je na podlagi predpisov vzpostavljen poseben pravni režim v prostoru in prikaz dejanskega stanja v prostoru glede stavbnih, kmetijskih, vodnih, gozdnih in drugih zemljišč. Kot dejansko stanje stavbnih zemljišč se prikazuje stavbna zemljišča, določena s prostorskim aktom občine.
III.1 Namenska raba prostora
(vrste namenske rabe prostora)
(1) Vsaka EUP ima s tem odlokom predpisano vrsto namenske rabe.
(2) Namenska raba prostora je prikazana na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Površine cestišč obstoječih kategoriziranih javnih cest prikazanih na kartah »Prikaz območij enot urejanja prostora in prikaz javne gospodarske infrastrukture« imajo status stavbnega zemljišča z namensko rabo PC – površine cest.
(4) Vrste namenskih rab določa naslednja preglednica:
Tabela 7: Vrste namenskih rab
OSNOVNA NAMENSKA RABA | PODROBNEJŠA NAMENSKA RABA | ČLENITEV PODROBNEJŠE NAMENSKE RABE |
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ | | |
| S – OBMOČJA STANOVANJ | |
| SS – stanovanjske površine | SSe – območja stanovanjske prostostoječe gradnje pretežno enodružinskih hiš |
| SSs – območja stanovanjske strnjene gradnje pretežno enodružinskih hiš |
| SSv – območja večstanovanjske gradnje |
| SB – stanovanjske površine za posebne namene | |
| SK – površine podeželskega naselja | SK – površine podeželskega naselja |
| Skj – območja historičnega oziroma funkcijskega jedra podeželskega naselja |
| C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI | |
| CU – osrednja območja centralnih dejavnosti | |
| CD – druga območja centralnih dejavnosti | CDi – območja, namenjena dejavnostim izobraževanja, vzgoje in športa |
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ | | |
| | CDz – območja, namenjena dejavnostim zdravstva in socialnega varstva |
| CDk – območja, namenjena dejavnostim kulture ter verskim objektom s pripadajočimi ureditvami |
| CDo – območja, namenjena trgovskim, oskrbnim, poslovnim, storitvenim, gostinskim dejavnostim, manjši obrti, javni upravi, gasilskemu domu |
| I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI | |
| IP – površine za industrijo | |
| IG – gospodarske cone | |
| IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo | |
| B – POSEBNA OBMOČJA | |
| BT – površine za turizem | BTp – površine za turizem na podeželju |
| BTm – površine za turizem v mestnem okolju |
| BD – površine drugih območij | |
| Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN | |
| ZS – površine za oddih, rekreacijo in šport | ZSi – območja športnih igrišč |
| ZSv – območja obvodnih zelenih površin |
| ZSk – območja, namenjena turističnim kampom |
| ZP – parki | |
| ZV – vrtičkarske površine | |
| ZD – druge urejene zelene površine | |
| ZK – pokopališča | |
| P – OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE | |
| PC – površine cest | |
| PŽ – površine železnic | |
| PH – helioporti | |
| PO – ostale prometne površine | |
| T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE | |
| E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE | |
| O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE | |
| A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE | A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE |
| A (SK) – površine podeželskega naselja |
| A (SK-P) – površine pastirskih objektov visokogorskih planin in pašnikov |
I. OBMOČJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ | | |
| | A (SS) – stanovanjske površine |
| A (CD) – površine centralnih dejavnosti |
| A (SB) – površine za posebne namene |
| A (SP) – površine počitniških hiš |
II. OBMOČJA KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ | | |
| K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | |
| K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | |
III. OBMOČJA GOZDNIH ZEMLJIŠČ | | |
| G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | |
IV. OBMOČJA VODA | | |
| V – POVRŠINSKE VODE | |
| VC – POVRŠINSKE CELINSKE VODE | |
| VI – VODNA INFRASTRUKTURA | |
V. OBMOČJA DRUGIH ZEMLJIŠČ | | |
| L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN | |
| LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora | |
| f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ | |
| OO – OSTALA OBMOČJA | |
III.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji
III.2.1 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostor
(vrste dopustnih gradenj)
(1) Gradnje so dovoljene le na območjih stavbnih zemljišč, razen za gradnje izven stavbnih zemljišč, ki jih dopušča zakon.
(2) Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, so na celotnem območju občine dopustne naslednje vrste gradenj:
– gradnja novega objekta,
– prizidava,
– rekonstrukcija objekta,
– odstranitev objekta.
(2) Prizidava in rekonstrukcija objekta so dopustni samo na zakonito zgrajenih objektih.
(dopustna gradnja objektov in naprav ter drugi dopustni posegi v prostor na vseh namenskih rabah prostora)
Če ta odlok ali drug predpis ne določa drugače, je na celotnem območju občine dopustna gradnja naslednjih objektov oziroma naslednji posegi v prostor:
– gradnja objektov v skladu s prilogo 1 tega odloka;
– na celotnem območju OPN, razen na območjih predvidenih OPPN ter na območjih, kjer je s PIP drugače določeno, so dopustne naslednje gradnje in druga dela:
– vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve objektov gospodarske javne infrastrukture,
– vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve objektov in naprav prometnega omrežja,
– ureditev poti za pešce oziroma večnamenskih poti ter postavitev spremljajoče opreme,
– ureditev kolesarskih stez in postavitev spremljajoče opreme,
– vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodljivim vplivom voda,
– raziskave mineralnih surovin in geotermičnih virov,
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede možnosti spremembe namembnosti objektov)
(1) Spremembe namembnosti objektov so dopustne le za tiste dejavnosti, ki so skladne z namensko rabo prostora.
(2) Na zakonito zgrajenih objektih in njihovih parcelah, ki po namembnosti niso skladni z namensko rabo enote urejanja prostora in je zato sprememba njihove namembnosti nujna, so dopustna samo vzdrževalna dela, rekonstrukcija in odstranitev objektov.
(3) Sprememba namembnosti obstoječih objektov na območjih razpršene gradnje je dovoljena le, če se z njo zmanjšajo obremenitve okolja. Spremembe namembnosti iz nestanovanjske v stanovanjsko niso dovoljene.
(dopustne dejavnosti na namenskih rabah)
(1) Za vsako namensko rabo prostora so določne osnovne, spremljajoče in izključujoče dejavnosti. Dejavnosti so opredeljene na podlagi predpisov o standardni klasifikaciji dejavnosti.
(2) Spremljajoče dejavnosti ne smejo biti moteče za osnovne namembnosti območij.
(3) Spremljajoče dejavnosti lahko dosegajo do 50 % BTP posameznega objekta, ampak ne več od maksimalne dovoljene površine v posameznem objektu, če je ta določena. Za območja površin podeželskega naselja (SK in SKj) ter površine razpršene poselitve (A) lahko spremljajoče dejavnosti presežejo 50 % BTP stavbe.
(4) Izključujoče dejavnosti so tiste dejavnosti, ki se jih na določeno območje namenske rabe ne sme umeščati.
(5) Vrste osnovnih, spremljajočih in izključujočih dejavnosti so določene v poglavju o podrobnih prostorskih izvedbenih pogojih po posameznih namenskih rabah.
(dopustne vrste objektov po namenski rabi prostora)
(1) Dopustne vrste objektov so opredeljene v skladu s predpisi o klasifikaciji objektov, pri čemer:
– so vrste objektov označene s šifro iz Uredbe o razvrščanju objektov,
– je razvrstitev objekta po zahtevnosti gradnje v prilogi 1 določena s pripadajočim znakom,
– so na posamezni rabi dopustni le objekti, ki so s pripadajočim znakom označeni pod posamezno namensko rabo;
– če je za navedeno vrsto objektov določen poseben pogoj (npr. namen ali velikost objekta ali tip objekta), je la-ta označen s številko oziroma zvezdico v oklepaju, pomen številke oziroma zvezdice pa je naveden pod tabelo.
(2) Dopustne vrste zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov po posamezni namenski rabi so določeni v Prilogi 1.
(3) Dopustni objekti po posameznih namenskih rabah O, P, E, T, L, N, f in OO so določeni v poglavju III.3 »Podrobni prostorsko izvedbeni pogoji«, po posameznih namenskih rabah.
III.2.2 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov
(odmiki objektov od sosednjih zemljišč in objektov)
(1) Razmiki med stavbami morajo biti najmanj tolikšni, da so zagotovljeni svetlobno-tehnični, požarnovarnostni, sanitarni in drugi pogoji in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele.
(2) Najbolj izpostavljen del novega objekta (nad in pod terenom) mora biti od meje sosednjih parcel oddaljen najmanj 2 m, pri nezahtevnih in enostavnih objektih, pa najmanj 1 m, če ni z regulacijskimi črtami določeno drugače. Navedeni odmiki ne veljajo za linijske objekte GJI in za posege v javno korist.
(3) Če so odmiki objektov od meja sosednjih parcel manjši od zgoraj določenih, je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja podati utemeljitev posega ter predložiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. Nezahtevne in enostavne objekte je mogoče graditi do parcelne meje sosednjega zemljišča na podlagi pridobljenega soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
(4) Do parcelne meje je mogoče graditi, ko gre za strnjeno gradnjo, zlasti na območjih strnjenega mestnega jedra in na območjih podeželskih naselij ter na meji odprtega javnega prostora, če ni prizadeta javna korist. Na območjih strnjene gradnje je dovoljena novogradnja na mestu in v gabaritih prejšnjega objekta (nadomestna gradnja). V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o gradnji na parcelni meji ne soglašata, je lahko objekt postavljen največ do meje zemljiške parcele na kateri se gradi, vendar tako, da se z gradnjo ne posega na sosednje zemljišče.
(5) Medposestne ograje se praviloma postavijo na mejo zemljiških parcel obeh lastnikov, s čimer morata lastnika mejnih parcel soglašati. V primeru, ko lastnika sosednjih zemljišč o postavitvi ograje na parcelno mejo ne soglašata, je lahko ograja postavljena največ do parcelne meje, na kateri se lahko gradi, vendar tako, da se z ograjo ne posega na sosednje zemljišče.
(6) Za gradnjo v varovalnih pasovih GJI je potrebno pridobiti mnenje upravljavcev.
III.2.3 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede velikosti objektov ali prostorskih ureditev
(določanje velikosti objektov)
(1) Merila za določanje velikosti objektov so opredeljena z:
– največjim dovoljenim faktorjem zazidanosti gradbene parcele (FZ),
– najmanjšim dovoljenim faktorjem zelenih površin (FZP) na gradbeni parceli,
– največjo višino objektov (V).
(2) Kadar za gradnjo objektov višina s tem odlokom ni natančno določena, velja:
– višina novega objekta ne sme presegati višine najvišjega objekta enake namembnosti na območju iste EUP v oddaljenosti do 100 m od načrtovanega objekta;
– višina objektov v uličnem nizu enote urejanja prostora se lahko poveča do višine kapi sosednje višje stavbe, da višina slemena nižjega objekta doseže višino slemena sosednje višje stavbe; naklon strehe se praviloma uskladi z naklonom strehe sosednjega objekta.
(3) Kadar je obstoječa zazidanost (FZ) gradbene parcele večja od dovoljene zazidanosti, določene s tem odlokom, so na obstoječih objektih dopustne le rekonstrukcije in nadomestne gradnje brez povečanja površine objektov, vzdrževanje objektov in odstranitev objektov ter spremembe namembnosti objektov, ki ne zahtevajo novih parkirnih mest. V teh primerih določila glede FZP ne veljajo.
(4) Dopustna je tudi gradnja garažnih objektov pod nivojem terena.
– Izvedba kleti je dopustna pri vseh objektih in kot samostojni objekt, razen kadar gradnja kleti ni skladna z določili tega odloka ali mnenji nosilcev urejanja prostora.
– Izvedba podstrešja je dopustna pri vseh objektih, razen v primeru izvedbe ravne strehe.
III.2.4 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja objektov)
(1) Vsi objekti in prostorske ureditve morajo spoštovati kvaliteto naravnega in grajenega kulturnega prostora ter morajo biti oblikovani po načelih dobre arhitekturne prakse.
(2) V krajinskih enotah s še izraženim prepoznavnim kvalitetnim oblikovanjem je potrebno naklon strehe, material in barvo kritine ter smeri slemen prilagoditi kakovostni podobi v prostorski enoti. V ostalih primerih je dovoljeno sodobno oblikovanje streh (enokapnice, ravne strehe). Sodobne oblike streh omogočajo podrobni PIP v določenih namenskih rabah prostora oziroma naseljih. Barve kritin naj bodo prilagojene posameznemu stavbnemu tipu in ne smejo biti odsevajoče. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Frčade so dovoljene na dvokapnih strehah z naklonom nad 30°, le tradicionalnih oblik, razporejene osno na odprtine, krite z dvokapno strešico in zidcem ob straneh. Smer slemena stavb naj bo praviloma vzporedno s plastnicami nagnjenega terena, razen kadar je prevladujoč vzorec smeri slemen (več kot 50 % objektov v enoti urejanja prostora) prečno na plastnice. Nameščanje modulov solarnih in fotovoltaičnih sistemov na strehe je dovoljeno pod pogojem, da ne presegajo slemena streh in so v največji možni meri postavljeni tako, da so poravnani s strešino. Pri ravnih strehah morajo biti od venca odmaknjeni najmanj za višino elementov, ki se nameščajo.
(3) Pri oblikovanju fasad je glede oblikovanja arhitekturnih elementov na fasadi, kot so členitev, barve in materiali fasad, okna, slopi oziroma stebri, nadstreški, balkoni, ograje ipd., potrebno smiselno upoštevati kakovostne oziroma prevladujoče okoliške objekte v prostorski enoti. Na fasadah se dovoli uporaba svetlih barv v spektru sivih barv in v spektru različnih zemeljskih barv. Prepovedana je uporaba barv, ki so v prostoru izrazito moteče in neavtohtone (npr. citronsko rumena, vijolična, živo oziroma travniško zelena, živo, temno oziroma turkizno modra). Barva fasade mora biti usklajena z barvo strehe, cokla in stavbnega pohištva. Poslikave fasad niso dopustne, izjeme so sakralni objekti, gasilski domovi, objekti za kulturne dejavnosti in drugi objekti simbolnih pomenov ter napisi na fasadah, ki oglašujejo dejavnost v objektu. Barva fasade in zaključnega sloja fasade mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja določena.
(4) Prepovedani so neznačilni arhitekturni elementi ter detajli na fasadah (kot so večkotni izzidki, stolpiči, fasadni pomoli in tipični arhitekturni elementi drugih arhitekturnih okolij) in na strehah objektov (strehe z nezdružljivimi nakloni, slemeni in kritinami).
(5) Elektro omarice, omarice plinskih, telekomunikacijskih in drugih tehničnih napeljav je potrebno namestiti tako, da so javno dostopne in da praviloma niso na uličnih fasadah objektov. Zunanje dele klimatskih naprav se praviloma namešča na manj izpostavljene dele fasad objektov.
(6) Pri prizidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti, da je dozidani oziroma nadzidani objekt oblikovno usklajen z objektom, h kateremu se gradi.
(velikost, urejanje in oblikovanje zelenih površin ter okolice objektov)
(1) Na gradbeni parceli znotraj urbanih naselij je treba zagotoviti ustrezno količino zelenih površin (FZP).
(2) Zasaditev površin je potrebno izvajati z uporabo predvsem avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst listavcev. Izbor rastlin mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve.
(3) Izbor rastlin za zasaditve na površinah v urbanih okoljih mora upoštevati rastiščne razmere in varnostno zdravstvene zahteve, zato je priporočena uporaba avtohtonih vrst.
(4) Kadar je zaradi novogradnje objekta treba odstraniti obstoječa drevesa, je potrebno odstranjena drevesa nadomestiti na območju gradbene parcele novega objekta.
(5) Obrežne drevnine ni dovoljeno odstranjevati. Če je odstranitev zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev nujna, jo je potrebno nadomestiti oziroma sanirati.
(6) Na vseh območjih se ohranja čim več obstoječe vegetacije, pri novih zasaditvah pa se uporabljajo predvsem avtohtone drevesne in grmovne vrste listavcev. Uporaba eksotičnih vrst je dopustna le v izjemnih primerih, in sicer na parkovnih površinah in v okviru zelenic ob javnih objektih posebnega pomena.
(7) Nove zasaditve ne smejo ovirati prometne varnosti oziroma preglednosti.
(8) Obstoječe drevorede je potrebno ohranjati in obnavljati. Če to zaradi tehničnih ali varnostnih zahtev ni možno, jih je potrebno nadomestiti.
(9) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami, lahko se premostijo z opornimi/podpornimi zidovi do višine 2 metrov. Gradnja opornega/podpornega zidu, višjega od 2 metrov je dopustna, kadar obstaja nevarnost plazenja terena ali ni mogoče drugače premostiti višinske razlike, kar se dokaže z izdelavo geomehanskega poročila. Oporni/podporni zid mora biti intenzivno ozelenjen ali grajen iz kamna ali vsaj s kamnito oblogo. Gradnja opornih/podpornih zidov, s katerimi se poslabšuje odtočni režim visokih voda na poplavnem območju, ni dovoljena. Če je zaradi terenskih razmer višina opornega zidu večja od 2 metra, se priporoča oporni zid izvesti v kaskadah.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje parkirnih mest in garaž)
(1) Pri novogradnjah in spremembi namembnosti je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
(2) Kadar na gradbeni parceli ni tehničnih in prostorskih možnosti za zagotovitev zadostnega števila zahtevanih parkirnih mest, mora investitor manjkajoča parkirna mesta zagotoviti na drugih ustreznih površinah, ki so od stavbe oddaljene največ 200 m in na katerih je lastnikom, obiskovalcem ali zaposlenim zagotovljena njihova trajna uporaba. Na namenski rabi SK se površina takšnih parkirnih mest šteje v velikost gradbene parcele, vendar le za potrebe gradnje stanovanjskih stavb in ob izkazanem lastništvu investitorja.
(3) Obstoječih parkirnih mest ob večstanovanjskih objektih ni dovoljeno zmanjševati. Pri novogradnjah večstanovanjskih objektov z več kot 8 stanovanjskimi enotami je praviloma potrebno zagotoviti minimalno 50 % parkirnih mest v podzemni garaži, razen če gradnja podzemne garaže zaradi tehničnih ovir ni mogoča oziroma bi le-ta povzročila nesorazmerno visoke stroške, o čemer odloči občina s soglasjem k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4) Parkirne površine na nivoju terena z več kot 10 parkirnimi mesti je potrebno ozeleniti z najmanj enim drevesom na 4 parkirna mesta. Drevesa morajo biti po parkirišču enakomerno razporejena po celotni površini parkirišča.
(5) Parkirna mesta in garaže v stanovanjskih območjih niso dopustna za 2 ali več tovornih vozil in delovnih strojev, ki presegajo 3,5 t, za avtobuse ter priklopnike teh motornih vozil. Parkirišča za tovorna vozila in avtobuse je dovoljeno graditi v krajinskih enotah z namensko rabo: I, P, O in L.
(6) Parkirne površine, namenjene avtodomom je možno načrtovati v krajinskih enotah z namensko rabo A, B, I, P in ZSk.
(7) Če podzemne garaže niso zgrajene pod objekti, morajo imeti dovolj debelo humusno plast, ki omogoča ozelenitev in zasaditev vsaj niz vegetacije, ali pa morajo na terenu imeti streho garaže urejeno kot funkcionalno površino (odprto športno igrišče, otroško igrišče, nadzemno parkirišče, zelenica, trg ipd.).
(8) Pri urejanju parkirnih površin in garažnih stavb je potrebno v skladu s predpisi zagotoviti parkirna mesta, rezervirana za invalidne osebe.
(dimenzioniranje števila parkirnih mest)
(1) Glede na vrsto objekta je potrebno pri izračunu parkirnih mest upoštevati naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljnjem besedilu PM):
Tabela 8: Število parkirnih mest glede na vrsto objekta
Vrsta objekta | Število parkirnih mest (PM) |
Stanovanja in bivanje | |
11100 Enostanovanjske stavbe 11210 Dvostanovanjske stavbe | 2 PM/stanovanje |
11220 Tri- in večstanovanjske stavbe | |
za stanovanje do 35 m2 koristne stanovanjske površine | 1 PM |
za stanovanje od 36 m2 do 60 m2 koristne stanovanjske površine | 1,5 PM |
za stanovanje od 61 m2 do 100 m2 koristne stanovanjske površine | 2 PM |
za stanovanje nad 100 m2 koristne stanovanjske površine | 3 PM |
1130 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine (dijaški, mladinski domovi ipd.) | 1 PM/10 postelj |
11301 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji (oskrbovana stanovanja) | 1 PM/stanovanje + 20 % za obiskovalce |
11302 Stanovanjske stavbe za druge posebne družbene skupine (domovi za ostarele, varna hiša) | 1 PM/5 postelj + 50 % za obiskovalce |
Poslovno trgovske dejavnosti | |
12201 Stavbe javne uprave | 1 PM/30 m2 BTP |
Poslovno trgovske dejavnosti | |
12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic (pisarniški in upravni prostori ter druge storitve) | 1 PM/30 m2 BTP |
12203 Druge poslovne stavbe (mešani poslovni programi) | 1 PM/30 m2 BTP |
12301 Trgovske stavbe (trgovski lokal pod 100 m2) | 1 PM/30 m2 BTP ne manj kot 2 PM |
12301 Trgovske stavbe (trgovina med 100 in 500 m2) | 1 PM/50 m2 BTP ne manj kot 4 PM |
12301 Trgovske stavbe (trgovina z neprehrambenimi izdelki) | 1 PM/80 m2 BTP ne manj kot 2 PM |
12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center do 2500 m2) | 1 PM/35 m2 BTP |
12301 Trgovske stavbe (nakupovalni center nad 2500 m2) | 1 PM/30 m2 BTP |
12301 Trgovske stavbe (odprte in pokrite tržnice) | 1 PM/40 m2 BTP |
12301 Trgovske stavbe (večnamenski trgovsko zabaviščni, poslovni centri) | 1 PM/25 m2 BTP |
12303 Oskrbne postaje | 1 PM/30 m2 prodajnih površin ne manj kot 3 PM |
12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti (obrtno servisne dejavnosti – frizer, urar, čistilnica, fizioterapija, lekarne …) | 1 PM/30 m2 BTP ne manj kot 2 PM |
12304 Stavbe za storitvene dejavnosti (avtopralnice) | 3 PM/pralno mesto |
Športne dejavnosti | |
24110 Športna igrišča – stadion | 1 PM/200 m2 BTP od tega 20 % PM za avtobuse |
24110 Športna igrišča – igrišča za tenis | 4 PM/igrišče |
24110 Športna igrišča (javna kopališča) | 1 PM/150 m2 površine javnega kopališča |
12650 Stavbe za šport (s prostori za gledalce) | 1 PM/30 m2 BTP od tega 20 % PM za avtobuse |
12650 Stavbe za šport (večnamenske dvorane, pretežno namenjene razvedrilu) (wellness, fizioterapija, fitnes ipd.) | 1 PM/15 m2 BTP |
Posebne dejavnosti | |
12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev (hotel, prenočišča, penzioni) | 1 PM/1,5 sobo |
12112 Gostilne, restavracije in točilnice | 1 PM/4 sedeže + 1 PM/tekoči meter točilnega pulta – ne manj kot 5 PM |
12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (mladinska prenočišča) | 1 PM/10 postelj |
Družbene dejavnosti | |
12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo(gledališča, koncertne hiše, večnamenske dvorane, kino, galerija) | 1 PM/5 sedežev |
12620 Muzeji, arhivi in knjižnice | 1 PM/80 m2 BTP |
12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov | 1 PM/10 sedežev |
12640 Stavbe za zdravstveno oskrbo (zdravstveni dom, ambulante, veterinarske ambulante) | 1 PM/25 m2 BTP ne manj kot 2 PM |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (osnovne šole) | 1 PM/učilnico + 0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (srednje šole) | 1,5 PM/učilnico |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (posebne šole za ovirane v razvoju) | 1,25 PM/učilnico + 0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (visoke šole) | 1 PM/25 m2 BTP |
12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo (otroški vrtci) | 1,25 PM/oddelek + 0,5 PM/učilnico za kratkotrajno parkiranje staršev |
Proizvodne dejavnosti | |
12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe 12713 Stavbe za skladiščenje pridelka | 1 PM/80 m2 BTP |
12510 Industrijske stavbe (do 200 m2) | 1 PM/30 m2 BTP ne manj kot 2 PM |
12510 Industrijske stavbe (več kot 200 m2) | 1 PM/50 m2 BTP |
12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (skladišča s strankami) | 1 PM/150 m2 BTP |
12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (skladišča brez strank) | ne manj kot 3 PM |
12520 Rezervoarji, silosi in skladiščne stavbe (razstavni in prodajni prostori) | 1 PM/80 m2 BTP |
12510 Industrijske stavbe (delavnice za servis motornih vozil) | 6 PM/popravljalno mesto |
Drugo | |
24204 Pokopališča 12722 Pokopališke stavbe | 1 PM/600 m2 ne manj kot 10 PM |
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (park) | 1 PM/600 m2 |
24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas (živalski vrt) | 1 PM/600 m2 od tega 20 % PM za avtobuse |
12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (prevzgojni domovi, zapori, vojašnice, stavbe za nastanitev policistov, sil za zaščito, reševanje in pomoč, gasilski domovi, javne sanitarije) | 1 PM/100 m2 |
12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe (stavbe in terminali na letališčih, železniških in avtobusnih postajah in v pristaniščih ter z njimi povezane stavbe) | 1 PM/50 m2* *število PM upošteva tudi značaj objekta in dostop do javnega prometa |
(2) Poleg navedenega števila PM je za objekte, za katere je potrebnih več kot deset PM, potrebno zagotoviti še najmanj 20 % dodatnih PM za kolesa in druga enosledna vozila, po možnosti zaščitena pred vremenskimi vplivi.
(3) Pri določanju PM za objekte z javno funkcijo je potrebno zagotoviti vsaj 5 % PM za invalide. Če je parkirnih mest manj kot 20, je potrebno zagotoviti vsaj eno PM za invalide.
(4) V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnosti se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Za določanje vrste in pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov je potrebno upoštevati določila pravnih predpisov s področja določanja vrst objektov glede na zahtevnost.
(2) Objekti za lastne potrebe (nezahtevni in enostavni objekti) morajo biti oblikovno usklajeni s stavbo, h kateri pripadajo.
(3) Višinske razlike na zemljišču se lahko premostijo s škarpami in opornimi/podpornimi zidovi. Oporni zidovi do višine 2 m morajo praviloma biti ozelenjeni.
(4) Postajališča (pomožni infrastrukturni objekti) so po celotni občini enotno oblikovana.
(5) Za pomožne kmetijsko-gozdarske objekte (nezahtevni in enostavni objekti) veljajo naslednji prostorsko izvedbeni pogoji:
– Vsi pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v odprtem prostoru izven območij naselij upoštevajo krajinsko-arhitekturne značilnosti obstoječih kvalitetnih istovrstnih objektov. Določilo ne velja za objekte, ki so v celoti vkopani v tla, pri čemer morajo biti vsaj tri stene in streha v celoti pokrite z zemljo in ozelenjene.
– Za pomožne kmetijsko-gozdarske objekte v odprtem prostoru se uporabljajo tradicionalni materiali – praviloma les in kamen. Fasade zidanih objektov morajo biti bele barve.
– Seniki so leseni ali delno zidani/kamniti.
– Kozolci so praviloma s kamnitimi, zidanimi ali lesenimi stebri in lesenimi letvami. Kritina je lesena, siva ali korčni po barvi in strukturi podobna.
– Ograje za pašo živine v odprtem prostoru so praviloma lesene oziroma/in žičnate. Prepovedana je uporaba betonskih in plastičnih stebričkov.
– Investitor mora enostavni objekt postaviti skladno z določili OPN. Predhodno lahko pridobi mnenje Občine o skladnosti oblikovanja.
(6) Vsa urbana oprema (nadkrita čakalnica, javna kolesarnica, javna telefonska govorilnica, večnamenski kiosk …) v mestu Tolmin, naselju Most na Soči in Podbrdo mora znotraj posameznega naselja biti enotno oblikovana.
(7) Turistično in drugo obvestilno signalizacijo se prednostno namešča na javnih površinah.
(8) Vrste ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov, ki jih je dopustno graditi v posameznih območjih in površinah namenske rabe, ter posebni prostorski izvedbeni pogoji zanje, so določeni v Prilogi 1 tega odloka.
(9) Nezahtevne objekte je možno tudi delno ali v celoti vkopati v teren.
(objekti in naprave za oglaševanje)
(1) Postavitev in vzdrževanje objektov in naprav za plakatiranje ter nameščanje in odstranjevanje plakatov, oglasov, transparentov, letakov, napisov in podobnih objav se ureja v skladu z občinskimi predpisi.
(2) Objektov za oglaševanje, ki presegajo površino 4 m2, ni dopustno postavljati.
(3) Objektov za oglaševanje ni dopustno postavljati:
– na vseh vrstah nestavbne osnovne namenske rabe,
– v območjih površin razpršene poselitve (A),
– na zunanji strani konstrukcij in ograj podvozov, nadvozov in mostov.
(4) Objektov za oglaševanje, razen plakatnih stebrov in panojev, ni dopustno postavljati:
– v območjih stanovanj (SS, SB, SK),
– v osrednjih območjih centralnih dejavnosti (CU),
– v drugih območjih centralnih dejavnosti (CD),
– v območju prometnih površin (PC, PŽ),
– v območjih zelenih površin (ZS, ZP, ZV, ZD, ZK),
– na zemljiščih in objektih, ki so varovana s predpisi s področja varstva kulturne dediščine in ohranjanja narave, pa le s soglasjem organov, pristojnih za varstvo kulturne dediščine in ohranjanje narave.
(5) Plakatne stebre iz tretjega odstavka tega člena se prednostno namešča na javnih površinah.
(6) Objekti za oglaševanje so, ne glede na določbe četrtega odstavka tega člena, dopustni takrat, kadar se namestijo:
– na gradbenih ograjah objektov, za katere je že izdano gradbeno dovoljenje;
– na površinah, ki niso varovane s posebnimi predpisi, če gre za začasno postavitev, namenjeno oglaševanju v času prireditev in volilne kampanje.
(7) Oglaševanje za lastne potrebe (označevanje dejavnosti, usmeritvene table) je dopustno v vseh enotah urejanja prostora ob kategoriziranih cestah, na stavbah in na parcelah objektov, v katerih se opravlja dejavnost.
(8) Ne glede na zgornja določila je dopustno obveščanje o tradicionalnih prireditvah na tradicionalni način.
III.2.5 Splošni prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
(velikost in oblika gradbene parcele)
(1) Pri določitvi parcel osnovnih objektov je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (vrsta objekta in načrtovana dejavnost, dostop do javne ceste, parkirna mesta, utrjene površine in funkcionalno zelenje);
– prostorske izvedbene pogoje glede lege, velikosti objektov, prostorskih ureditev in glede oblikovanja objektov;
– prostorske izvedbene pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro;
– položaj, namembnost in velikost novih gradbenih parcel v odnosu do obstoječih parcel;
– namembnost in velikost javnih površin, prometnih površin in komunalnih koridorjev ter njihovo vzdrževanje;
– zdravstveno-tehnične zahteve (odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev, intervencijske poti).
(2) Gradbena parcela mora biti praviloma v celoti vključena v območje stavbnih zemljišč. V primeru, ko gradbena parcela leži v dveh enotah urejanja prostora, veljajo za gradnjo objekta določila tiste enote urejanja, v kateri leži večji del gradbena parcele.
(3) V primeru, da velikost gradbene parcele ni posebej določena v posebnih določbah, velja:
– najmanjša velikost gradbene parcele za prostostoječo stanovanjsko gradnjo SSe praviloma znaša na območju krajinske enote Dolina Soče 300 m2, na območju preostalih krajinskih enot odprtega prostora pa 400 m2. V primerih, ko je funkcionalna gradbena parcela na območjih SSe večja od 1000 m2, se faktorji izrabe računajo za površino 1000 m2,
– najmanjša velikost gradbene parcele za strnjeno stanovanjsko gradnjo SSs znaša 300 m2 za en objekt v nizu, razen v primeru, da gre za obstoječ objekt v primeru rekonstrukcije in prizidave;
– največja velikost gradbene parcele na območju razpršene poselitve A je določena z mejo namenske rabe prostora;
– najmanjša velikost gradbene parcele na območju površin za podeželsko naselje SK znaša 300 m2, razen v primeru, da gre za obstoječ objekt v primeru rekonstrukcije in prizidave;
– v kolikor gre za rob naselja ali razpršene poselitev je velikost gradbene parcele lahko tudi manjša;
– objektom daljšega obstoja kot razpršeno gradnjo se ob legalizaciji v projektni dokumentaciji določi gradbena parcela v velikosti faktorja 2,5 fundusa pod stavbo osnovnega manj zahtevnega objekta, kot je določena v katastru stavb.
(4) Delitev zemljiških parcel, ki predstavljajo parcele obstoječih objektov (zazidana stavbna zemljišča), je dovoljena le v primeru, če nova zemljiška parcela obstoječega objekta ustreza pogojem za velikost in oblikovanje gradbene parcele v skladu z določili tega odloka.
(5) Delitev zemljiških parcel stavbnih zemljišč je dopustna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več zemljiških parcel, ki ustrezajo pogojem za velikost in oblikovanje novih gradbenih parcel v skladu z določili tega odloka. Pri določanju gradbene parcele ni dopustno oddeliti nezazidanih stavbnih zemljišč, ki po merilih tega odloka ne ustrezajo kriterijem samostojne gradbene parcele.
(6) Ne glede na zgoraj navedena določila je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture v skladu z zahtevami izgradnje javnega infrastrukturnega objekta.
(7) Za obstoječe večstanovanjske objekte, katerim gradbena parcela ni bila določena, razpoložljivo zemljišče, ki predstavlja dejansko funkcionalno zemljišče objekta v uporabi, pa ne omogoča oblikovanja gradbene parcele v skladu z merili in pogoji, ki veljajo za nove večstanovanjske objekte, se za njeno določitev ne upoštevajo določila odloka, ki se nanašajo na FZ, število parkirišč, igrišča, zelenice. Gradbena parcela se tem objektom določi na podlagi upravnih dovoljenj za njihovo gradnjo, če pa ta ne obstajajo oziroma gradbena parcela v njih ni bila določena, pa v okviru dejansko razpoložljivih funkcionalnih zemljišč, katerih površine pa ni dovoljeno zmanjševati.
(8) Gradbeno parcelo je potrebno pred izdajo uporabnega dovoljenja vzpostaviti kot praviloma eno oziroma v izjemnih primerih več celih zemljiških parcel.
(9) Določila o minimalni velikosti gradbene parcele ne veljajo za že obstoječe manjše parcele objekta v tistih primerih, ko vse okoliške zemljiške parcele predstavljajo gradbene parcele obstoječih objektov. V teh primerih ne velja določilo o dopustnih tlorisnih razmerjih in faktorju izrabe oziroma faktorju zazidanosti.
III.2.6 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, glede varovalnih pasov in glede gradnje gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
(obveznost gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih)
(1) Gradnja objektov, razen objektov gospodarske javne infrastrukture, je dopustna samo na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih, razen če je z drugimi predpisi drugače določeno.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je na komunalno neopremljenih zemljiščih možna gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov, ki ne potrebujejo priključitve na objekte gospodarske javne infrastrukture v skladu s Prilogo 1 tega odloka, ter objektov, katerih gradnja je dopustna na celotnem območju občine.
(3) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je gradnja objektov dovoljena tudi na komunalno neopremljenih stavbnih zemljiščih, če se na podlagi pogodbe o opremljanju sočasno z gradnjo objektov zagotavlja komunalno opremljanje stavbnih zemljišč ali če se predloži drugo dokazilo v skladu z zakonom, ki ureja pogoje za graditev objektov.
(minimalna komunalna oskrba)
(1) Stavbno zemljišče je komunalno opremljeno, če ima zagotovljeno oskrbo s pitno vodo in električno energijo, odvajanje odpadne vode ter dostop do javne ceste.
(2) Če nestanovanjski objekti ne potrebujejo vse v prvem odstavku tega člena navedene komunalne opreme, se komunalna oprema določi v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja glede na namen objektov.
(priključevanje na gospodarsko javno infrastrukturo (GJI) in grajeno javno dobro)
(1) V kolikor je stavbno zemljišče opremljeno z GJI, je pri gradnji objektov (novogradnja, rekonstrukcija in sprememba namembnosti) obvezna priključitev na obstoječo GJI in javno dobro.
(2) Kjer stavbna zemljišča za gradnjo niso komunalno opremljena, investitor lahko zagotovi predpisano komunalno opremo objektov tudi na način, ki ga prostorski akt ne določa, če gre za tradicionalne načine oskrbe, ki sledijo napredku tehnike in z njim soglaša pristojna služba občine ali države ter je energetsko in okoljsko ugodnejši.
(3) Enostavni objekti ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke osnovnega objekta.
(4) Pri vlogi za izdajo gradbenega dovoljenja za nezahtevne objekte je obvezna priložitev dokazila o plačilu komunalnega prispevka.
(5) Po izgradnji javnega vodovodnega ali kanalizacijskega omrežja se morajo vsi objekti, za katere je priključitev možna, priključiti na javno vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje.
(6) Vsi objekti morajo imeti zagotovljeno mesto za zbiranje komunalnih odpadkov in biti vključeni v organiziran sistem zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov.
Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture
(varovalni pasovi grajenega javnega dobra in gospodarske javne infrastrukture)
(1) Varovalni pasovi cest znašajo, merjeno od zunanjega roba cestnega sveta:
– glavna cesta (GC)...25 m
– regionalna cesta (RC)...15 m
– lokalne ceste izven naselij (LC)…5 m
– lokalne ceste v mestu – ulice (LZ, LK)…4 m
– javne poti do naselij in zaselkov (JP)…4 m
– javne poti v mestu – ulice (JP)…3 m
– javne poti v naseljih (JP)…3 m
– kolesarske javne poti (KJ)… državna 5 m, občinska 1 m.
(2) Progovni pas je prostor med osema skrajnih tirov proge, razširjen na vsako stran od osi skrajnih tirov za 6 m v naselju oziroma 8 m zunaj naselja ter prostor nad ravnino tirnic do višine 10 m in prostor pod ravnino tirnic do globine 30 m. Varovalni progovni pas je 100 m širok zemljiški pas, ki poteka od meje progovnega pasu na obeh straneh proge.
(3) Varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture znašajo, merjeno levo in desno od osi skrajnega voda, sistema oziroma od objektov gospodarske javne infrastrukture:
Za elektroenergetske vode nazivne napetosti:
– nadzemni vodi 220 kV in 400 kV...40 m
– podzemni kabelski sistem 220 kV in 400 kV...10 m
– nadzemni vodi 35 kV in 110 kV...15 m
– podzemni kabelski sistem 35 kV in 110 kV...3 m
– nadzemni vodi 10 kV ali 20 kV...10 m
– podzemni kabelski sistem 10 kV ali 20 kV...1 m
– razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 400 kV in 220 kV...40 m
– razdelilne transformatorske postaje nazivne napetosti 110 kV in 35 kV...15 m
– razdelilne postaje srednje napetosti 0,4 kV...2 m
– za vodovod, kanalizacijo, telekomunikacijski vod, drugi vodi lokalne gospodarske javne infrastrukture, merjeno od osi skrajnega voda...3 m.
(4) Višine objektov, ki posežejo v varnost zračnega prometa:
– objekti višji od 30 m na vzpetinah, dvignjenih za več kot 100 m iz okoliške pokrajine
– objekti višji od 100 m
– daljnovodi in žičnice višji od 75 m
– objekti višji od 25 m izven naselij in hkrati znotraj varovalnih koridorjev druge infrastrukture.
(5) V varovalnem progovnem pasu se smejo na podlagi predhodnega mnenja upravljavca graditi objekti ter postavljati napeljave in naprave ali saditi drevje le ob določenih pogojih, odvisno od njihove vrste in namena, ob ukrepih, ki zagotavljajo varnost ljudi in prometa, določili tega načrta in drugih predpisov ter na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega upravljavca infrastrukturnega omrežja.
(6) Varovalni koridorji elektroenergetskih vodov nazivne napetosti 110 kV tangirajo naslednje EUP:
– DV 110 kV Tolmin–Doblar: GL 01, KZ 05, MC 03, MC 04, PL 19, PL 20, SV 03, SC 07,
– DV 110 kV Tolmin–Cerkno: GB 01, GB 02, GB 04, GB 06, GB 13, GB 420, KN 07, KN 10, LJ 487, PL 19, PL 20, PM 03, PM 488,
– DV 110 kV Tolmin–Kobarid; 2x110 kV RTP Tolmin–Jambor 12; dv 2x110 kV Separacija–Kamno: DPN 01, PL 18, PL 19, TO 43, TO 44, VO 01, VO 19.
Za te EUP velja, da se lahko na območjih varovalnih koridorjev izvajajo dejavnosti in načrtujejo stavbe in objekti skladno z veljavnimi zakonodajo s področja energetike.
(7) Posegi v varovalni pas ne smejo ovirati gradnje, obratovanja ali vzdrževanja omrežja.
Gradnja gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra
(gradnja omrežij in naprav gospodarske javne infrastrukture)
(1) Vsa gospodarska javna infrastruktura se mora načrtovati, graditi, obratovati in vzdrževati v skladu z veljavnimi predpisi, tehničnimi normativi ter smernicami.
(2) Vsi posegi na gospodarski javni infrastrukturi ter vsi posegi, ki se nahajajo v varovalnem pasu gospodarske javne infrastrukture, se lahko izvajajo le s soglasjem upravljavca posamezne gospodarske javne infrastrukture.
(3) Omrežja komunalne opreme je potrebno medsebojno uskladiti. Potekati morajo tako, da je možno priključevanje vseh objektov v posameznem območju opremljanja ter da je omogočeno nemoteno obratovanje in vzdrževanje komunalne opreme.
(4) Omrežja komunalne opreme se praviloma združuje v skupne koridorje, pri čemer je potrebno upoštevati osnovne zahteve glede varnostih odmikov med vodi gospodarske javne infrastrukture, kot to določajo veljavni predpisi.
(5) Ob gradnji nove ali rekonstrukciji posamične obstoječe komunalne opreme je praviloma potrebno v okviru območja predvidenega posega predvideti tudi rekonstrukcijo preostalih vodov, objektov in naprav komunalne opreme, ki zaradi dotrajanosti, premajhne zmogljivosti, slabe tehnične izvedbe, posledic poškodb ali urbanističnih zahtev, ni več ustrezna.
(6) Omrežja komunalne opreme morajo praviloma potekati po javnih površinah, razen na odsekih, na katerih zaradi terenskih ali drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen. Za gradnjo izven javnih površin upravljavec omrežja od lastnika pridobi pravico graditi.
(7) V poselitvenih območjih ter v območjih varstva kulturne dediščine je potrebno komunikacijske in elektroenergetske vode graditi praviloma v podzemni izvedbi, razen v primerih, ko posegajo na arheološka najdišča in je s predhodnimi raziskavami ugotovljeno, da tak poseg ni možen in kjer terenske razmere tega de dopuščajo.
(8) Nadzemni vodi in naprave komunalne opreme morajo biti načrtovani izven območij vedut na kvalitetne prostorske poudarke ter presojani z vidika vplivov na kakovost krajinske slike.
(9) Pri razvoju obstoječih infrastrukturnih omrežij lokalnega pomena in načrtovanju novih je potrebno v čim večji meri zagotoviti, da so le-ta umeščena in grajena tako, da ne prizadenejo varovanih vrednot in materialne substance kulturne dediščine ter da se hkrati zagotovi tudi njena prostorska integriteta.
(10) Pri načrtovanju javne infrastrukture je treba predvideti čim manjše število prečkanj vodotokov. Na delih, kjer trasa poteka vzporedno z vodotokom, naj le-ta ne posega na priobalno zemljišče, razen izjemoma, na krajših odsekih, kjer so prostorske možnosti omejene, vendar na tak način, da ne bo poslabšanja obstoječe stabilnosti brežin vodotokov.
(11) Lokacijo novih objektov in novih tras gospodarske javne infrastrukture potrdi župan na predlog občinske strokovne službe in bo omogočen dostop za vzdrževanje.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje cestne infrastrukture)
(1) Priključki na javno cesto morajo biti urejeni tako, da ne ovirajo prometa. Načrtujejo se na podlagi projektnih pogojev in s soglasjem pristojnega organa ali javne službe, ki upravlja z javno cesto. Na javno cesto je potrebno več objektov praviloma priključevati s skupnim priključkom.
(2) Nove slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
(3) Ob gradnji novih cest oziroma ob rekonstrukciji obstoječih je treba zagotoviti gradnjo pločnikov v vseh odsekih skozi naselja. Prednostno se gradijo do objektov družbene javne infrastrukture. Ob gradnji novih cest oziroma ob rekonstrukciji obstoječih je na območju celotne občine treba omogočati kolesarski promet.
(4) Gradnja mostov in cest mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil vodotoka. Zagotovljena pa mora biti varnost objektov pred visokimi vodami z zagotovljeno minimalno varnostno višino.
(5) Pri načrtovanju ureditve cest, ureditve kolesarskih poti in pešpoti se je treba izogniti poplavnim območjem in načrtovati gradnjo infrastrukture izven priobalnih zemljišč.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje kanalizacijskega in vodovodnega omrežja)
(1) Kanalizacijsko omrežje je namenjeno odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode iz stavb ter padavinske vode s streh in utrjenih javnih površin. Odvajanje odpadnih vod mora biti urejeno skladno s področnimi predpisi.
(2) Na območju, kjer je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje z zaključkom na čistilni napravi, je obvezan priključitev na javno kanalizacijo, v nasprotnem primeru je potrebna izgradnja male komunalne čistilne naprave skladno z veljavno zakonodajo, izjemoma nepretočne greznice.
(3) Gradnja nepretočne greznice je možna le v izjemnih primerih, ki jih določa veljavna zakonodaja.
(4) Javno vodovodno omrežje je namenjeno oskrbi prebivalstva s pitno in sanitarno vodo ter zagotavljanju požarne varnosti. Oskrba s pitno in sanitarno vodo ter z vodo za zagotavljanje požarne varnosti mora biti urejena skladno s področnimi predpisi.
(5) Novo kanalizacijsko omrežje mora biti praviloma zgrajeno v ločenem sistemu.
(6) Odvajanje in čiščenje padavinske vode z javnih cest ter parkirišč in drugih povoznih utrjenih ali tlakovanih površin, na katerih se odvija motorni promet, se izvaja v skladu s predpisi.
(7) Do čistilne naprave je potrebno zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z zaščitno ograjo.
(8) Pri načrtovanju izgradnje komunalnih čistilnih naprav je treba izdelati tudi hidrološko-hidravlično analizo prevodnosti konkretnega vodotoka glede na predvideno odvajanje očiščenih odpadnih voda v vodotok. S predvidenim odvajanjem očiščenih odpadnih voda v vodotok ne smejo biti poslabšane odtočne razmere na dolvodnem zemljišču oziroma ne sme biti povečana poplavna ogroženost. Za zagotavljanje neškodljivega odvajanja očiščenih odpadnih voda v vodotok je, po potrebi, pred iztokom treba načrtovati zadrževalni bazen ustreznih dimenzij.
(9) Male čistilne naprave in nepretočne greznice morajo biti izvedene podzemno v skladu s predpisi. Dopustna je tudi gradnja rastlinske čistilne naprave. Navedeni objekti morajo biti praviloma locirani na gradbeni parceli ali na eni od parcel več objektov, če naprava služi več objektom.
(10) Vsi individualni sistemi za odvajanje in čiščenje odpadne vode morajo biti redno vzdrževani in čiščeni. Sistemi z zmogljivostjo večjo od 50 PE morajo biti v upravljanju gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja odpadne vode.
(11) Padavinske vode iz objektov in njihovih funkcionalnih površin se v največji možni meri izkoristi za potrebe gospodinjstev.
(12) Lokalna skupnost skrbi za varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda v ureditvenih območjih naselij, zlasti z zmanjševanjem odtoka padavinskih voda z urbanih površin in z ukrepi za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.
(13) Hidrante je potrebno praviloma umeščati zunaj javnih povoznih ali pohodnih površin.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje elektroenergetskega omrežja)
(1) Gradnja elektroenergetskih vodov oziroma daljnovodov nazivne napetosti 110 kV in več ureja Nacionalni energetski program in Načrt razvoja prenosnega omrežja Republike Slovenije. Na vseh obstoječih daljnovodih iz Strateškega dela Odloka, poglavje II.2 Izhodišča in cilji prostorskega razvoja občine, 8. člen, 11. točka (Energetska infrastruktura) je dopustna obnova (rekonstrukcija, gradnja) in vzdrževalna dela v javno korist.
(2) Za vse obstoječe enosistemske daljnovode (DV 1x110 kV, DV 1x400 kV) je predvidena rekonstrukcija z nadgraditvijo daljnovodov v dvosistemske (DV 2x110 kV, DV 2x400 kV). Pri širinah varovalnih pasov dvosistemskih elektrokoridorjev (2x110 kV in 2x400 kV) je potrebno upoštevati odmik levo in desno od osi vsakega od krajnih vodnikov.
(3) Elektroenergetsko razdelilno omrežje napetostnega nivoja 20 kV in manj mora biti praviloma zgrajeno s podzemnimi kabli v kabelski kanalizaciji. Gradnja nadzemnih vodov napetostnega nivoja 20 kV in manj je dopustna le zunaj strnjenih območij poselitve in v primerih, ko terenske razmere gradnje podzemnega voda ne omogočajo.
(4) Vsi objekti elektroenergetskega omrežja morajo biti kvalitetno oblikovani in izvedeni z uporabo sodobnih tehnologij, s katerimi se vplivi na okolje zmanjšajo na najmanjšo možno mero.
(5) Transformatorske postaje morajo biti v primeru gradnje večjih objektov sestavni del objekta ali arhitekturne kompozicije objektov.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje javne razsvetljave)
(1) Javne površine na območjih naselij morajo biti opremljene z javno razsvetljavo skladno s funkcijo in pomenom posamezne površine in okoliških objektov.
(2) Pri tem je potrebno upoštevati predpise in usmeritve glede preprečevanja svetlobnega onesnaženja in glede zmanjševanja porabe električne energije. Izven strnjenih naselji znotraj varovanih območij narave naj se postavlja le nujno potrebne svetilke. Svetilke morajo svetiti le pod vodoravnico in ne smejo oddajati svetlobe v ultravijoličnem spektru. Reklamna in okrasna osvetlitev naj se na varovanih območjih časovno omeji.
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in urejanje komunikacijskega omrežja)
(1) Komunikacijsko omrežje mora biti izvedeno s podzemnimi kabli. Zunaj strnjenih območij poselitve je dopustna tudi gradnja nadzemnih vodov.
(2) Pri načrtovanju baznih postaj in maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk je potrebno upoštevati predpise s področja graditve, elektronskih komunikacij in elektromagnetnega sevanja ter naslednje usmeritve in pogoje:
– Bazne postaje s samostoječimi antenskimi stolpi je dopustno graditi na območjih s podrobnejšo namensko rabo l, P, T, E, O, K1, K2, G, LN in f. Njihova postavitev ne sme ovirati dopustnih dejavnosti na teh območjih, posegati v vidno polje prostorskih dominant in krniti privlačnosti kakovostne krajine.
– Bazne postaje se mora prednostno umeščati na obstoječe in načrtovane skupne infrastrukturne naprave in koridorje.
– Bazne postaje s samostojnimi antenami ali antenskimi drogovi je dopustno nameščati na obstoječe stavbe ali gradbeno inženirske objekte z izrecnim soglasjem lastnika oziroma upravljavca.
– Bazne postaje je dovoljeno graditi v območjih varovanj in omejitev le ob predhodni odobritvi pristojnega mnenjedajalca.
– Na celotnem območju občine je v vseh namenskih rabah prostora dopustno nameščati maloobmočne brezžične dostopovne točke.
86. člen
(splošni prostorski izvedbeni pogoji za objekte in ureditve za zbiranje in odstranjevanje odpadkov)
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati na način, ki ga določi izvajalec javne službe v skladu s predpisi.
(2) Zbirno mesto za komunalne odpadke je pri novogradnjah lahko v objektu ali na gradbeni parceli, h kateremu pripada. Locirano naj bo na utrjeni površini z odtokom in zaščiteno pred vremenskimi vplivi. Zbirno mesto je lahko tudi odjemno mesto.
(3) Zbiralnice ločenih frakcij (ekološki otoki) so praviloma razporejene tako, da zajemajo gravitacijsko območje 500 prebivalcev. Odjemno mesto mora biti dobro prometno dostopno, zunaj prometnih površin, na utrjeni površini z odtokom, zaščiteno pred vremenskimi vplivi in oblikovano kot del urbane opreme naselja. Praviloma so enotno urejena.
(4) Zbirni center za odpadke mora biti zaradi dobre dostopnosti umeščen v bližini pomembnejših mestnih cest in mora biti ograjen.
III.2.7 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine, okolja in naravnih dobrin ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
(1) Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni z načrti ali določeni s posebnimi predpisi in so prikazani v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov. Za posege na območja ohranjanja narave je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje narave.
(2) Gradnja enostavnih in nezahtevnih objektov naj se prednostno načrtuje izven varovanih območij narave ter izven pomembnejših delov habitatov ogroženih in zavarovanih vrst ter habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo.
(3) Na podlagi študije presoje sprejemljivosti vplivov OPN na območja Nature 2000 in zavarovana območja so posegi dopustni ob upoštevanju prostorsko izvedbenih pogojih (Priloga 2).
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Območja in objekti ohranjanja kulturne dediščine, ki so varovani po predpisih s področja varovanja kulturne dediščine in so prikazani v razglasitvenih aktih, aktih o določitvi varstvenih območij dediščine ter v prikazu stanja prostora, se varujejo v skladu z določili področnih predpisov. Za posege na objektih in območjih varovane kulturne dediščine, ki obsega spomenike, registrirano dediščino, varstvena območja dediščine in območja arheoloških ostalin, je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojnega organa za varovanje kulturne dediščine.
(2) Na objektih in območjih kulturne dediščine so dovoljeni posegi v prostor in prostorske ureditve, ki prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali zvišanju njene vrednosti in dediščino varujejo in ohranjajo na mestu samem (in situ). Za poseg v objekt ali območje varovano po predpisih o varstvu kulturne dediščine se štejejo vsa dela, dejavnosti in ravnanja, ki kakor koli spreminjajo videz, strukturo, notranja razmerja in uporabo dediščine ali dediščino uničujejo, razgrajujejo ali spreminjajo njeno lokacijo skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(3) Za posege v kulturni spomenik, njegovo vplivno območje, varstveno območje dediščine, registrirano enoto dediščine z vplivnim območjem ali v EUP, kjer je to posebej določeno, je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine. Pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja je, razen za soglasje za raziskave ali za iskanje arheoloških ostalin, treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje zavoda. Pogoji in merila za oblikovanje, ki so določeni v tem OPN, se lahko za te objekte prilagodi skladno s pogoji in soglasjem zavoda.
(4) Za raziskavo in odstranitev objekta, varovanega po predpisih s področja varstva kulturne dediščine, je treba pridobiti soglasje skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine.
(5) Za kulturne spomenike in njihova vplivna območja veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje konkreten razglasitveni akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za kulturni spomenik in njihovo vplivno območje, velja varstveni režim iz razglasitvenega akta.
(6) Za varstvena območja dediščine veljajo prostorski izvedbeni pogoji, kot jih opredeljuje varstveni režim akta o določitvi varstvenih območij dediščine. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za varstveno območje dediščine, velja varstveni režim iz razglasitvenega akta.
(7) Za registrirano nepremično kulturno dediščino, ki ni spomenik, njegovo vplivno območje ali varstveno območje veljajo prostorski izvedbeni pogoji v skladu z aktom o določitvi varstvenih območij dediščine ali prostorski izvedbeni pogoji, ki jih opredeljuje ta akt. V primeru neskladja določb tega odloka z varstvenimi režimi, ki veljajo za registrirano kulturno dediščino, veljajo prostorski izvedbeni pogoji tega akta.
(8) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote in prepoznavne značilnosti in materialne substance, ki so nosilci teh vrednot, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),
– gradivo (gradbeni materiali) in konstrukcijska zasnova,
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),
– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, arhitekturni detajli, stenske poslikave, tlaki, sestavine in pritikline,
– funkcionalna zasnova pripadajočega zunanjega prostora,
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,
– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),
– celovitost dediščine v prostoru (historični prostorski kontekst, prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),
– primarna masa (oziroma materiali), primarni tlorisni in višinski gabariti in konstrukcijska zasnova,
– primarna podoba zunanjosti stavb in sicer arhitekturna členitev, naklon in oblika strešin, kritina, stavbno pohištvo, arhitekturne poslikave in freske, reliefi, originalni materiali, barve, detajli itd.,
– prvotni (osnovni) tlorisni koncept notranjosti, predvsem primarna dispozicija komunikacij in funkcionalna zasnova,
– stavbno pohištvo in notranja oprema,
– objektu pripadajoča dvoriščno-vrtna parcela z niveleto in funkcijo površin ter lega, namembnost in oblikovanje pripadajočih sekundarnih objektov.
(9) Pri posegih na registrirani stavbni dediščini velja da:
– stekleno-betonski in stiroporni nadomestki arhitekturnega okrasja niso dovoljeni,
– na fasadah ni dovoljeno pritrjevanje infrastrukturnih in komunalnih napeljav ter naprav, (kolikor ni možno drugače, jih je potrebno locirati na sekundarne fasade ter oblikovno vklopiti v objekt),
– nivo poti in cest ob objektih dediščine, ki je primarno nižji od praga vhoda, se mora ohranjati oziroma ponovno vzpostaviti,
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami,
– posegi na enote kulturne dediščine, ki so varovane kot območja domačij, morajo biti usklajeni s stavbno tipologijo območja domačije. Faktor zazidanosti na stavbnem zemljišču varovane domačije se lahko poveča za maksimalno enkrat, v kolikor to ne presega predpisanega faktorja zazidanosti za namensko rabo SK.
(10) Pri posegih v registrirano naselbinsko dediščino se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote kot so:
– naselbinska zasnova (parcelacija, komunikacijska mreža, razporeditev odprtih prostorov),
– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom (lega, gostota objektov, razmerje med pozidanim in nepozidanim prostorom, gradbene linije, značilne funkcionalne celote),
– prostorsko pomembnejše naravne prvine znotraj naselja (drevesa, vodotoki itd.),
– prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti itd.),
– naravne in druge meje rasti ter robovi naselja,
– podoba naselja v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina),
– odnosi med naseljem in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega),
– stavbno tkivo (prevladujoč stavbni tip, javna oprema, ulične fasade itd.),
– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami,
– umeščanje novih objektov znotraj naselbinske dediščine v rabi A, ki jo determinirajo razložena in gručasta naselja, ni dovoljeno zgoščevanje objektov. Pozidave posameznih objektov so možne v obeh tipih poselitve tako, da sledijo poselitvenemu modelu naselja.
(11) Pri posegih na memorialni dediščini se ohranjajo za posamezno dediščino ugotovljene varovane vrednote kot so:
– avtentičnost lokacije,
– materialna substanca in fizična pojavnost objekta ali drugih nepremičnin,
– vsebinski in prostorski kontekst objekta z okolico objekta ter vedute,
– na območjih enot memorialne dediščine ni dovoljeno postavljanje enostavnih objektov in infrastrukturnih elementov (elektro in telefonske omarice, hidranti …), razen objektov, ki so namenjeni potrebam in prezentaciji dediščine,
– komunalni in drugi infrastrukturni vodi naj se izogibajo območij memorialne dediščine,
– za znamenja, kapelice, NOB spomenike, korita in vodnjake, ki nimajo opredeljenega vplivnega območja, ustreznost vseh posegov v 10 m pasu v odprtem prostoru in v 5 m pasu v območju naselij presoja pristojna služba Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Za te posege se v omenjenih pasovih pridobiva kulturovarstvene smernice in soglasje. Spominske in napisne plošče se varujejo na isti lokaciji in v istem kontekstu.
(12) Pri posegih v registrirano območje kulturne krajine se ohranjajo za posamezno območje ugotovljene varovane vrednote kot so:
– krajinska zgradba in prepoznavna prostorska podoba (naravne in kulturne prvine),
– značilna obstoječa parcelna struktura, velikost in oblika parcel ter členitve (živice, vodotoki z obrežno vegetacijo, osamela drevesa),
– odprti prostor pred nadaljnjo širitvijo naselij,
– sonaravno gospodarjenje v kulturni krajini (tradicionalna raba zemljišč),
– tipologija krajinskih prvin in tradicionalnega stavbarstva,
– odnos med krajinsko zgradbo oziroma prostorsko podobo in stavbno oziroma naselbinsko dediščino.
(13) Za območja druge dediščine velja varstveni režim, da se pri posegih ohranjajo ugotovljene varovane vrednote, kot so:
– materialna substanca, ki je še ohranjena,
– lokacija in prostorska pojavnost,
– vsebinski in prostorski odnos med dediščino in okolico.
(14) Vplivna območja so območja varstva, v katerih je ob posegih potrebno upoštevati ustrezne od sledečih usmeritev:
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante,
– ohranjati večja in pomembnejša drevesa ob znamenjih in sredi kmetijskih površin,
– ob kulturni dediščini upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine,
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto,
– pospeševati izvajanje dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi prepoznavnih vrednot kulturne krajine ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,
– pred pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev, terena ni dopustno spreminjati nivelete (kote in oblike) terena.
(15) Registrirana arheološka najdišča se varujejo pred posegi, ki bi lahko poškodovali arheološke ostaline ali spremenil njihov vsebinski in prostorski kontekst. Glede na dediščino so lahko prepovedani posegi kot so:
– odkopavati in zasipavati teren, globoko orati, rigolati, meliorirati kmetijska zemljišča, graditi gozdne vlake,
– poglabljati dna vodotokov ter jezer,
– gospodarsko izkoriščati rudnine oziroma kamnine in
– postavljati ali graditi trajne ali začasne objekte, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in prezentacijo arheološkega najdišča.
V posamezna registrirana arheološka najdišča, ki so znotraj naselij in v prostore robnih delov najdišč, so izjemoma dovoljeni posegi kot jih omogočajo ostale določbe prostorskega akta ob izpolnitvi naslednjih pogojev:
– če ni možno najti drugih rešitev in
– če se na podlagi rezultatov opravljenih predhodnih arheoloških raziskav izkaže, da je zemljišče možno sprostiti za gradnjo.
Na območjih, ki še niso bila predhodno arheološko raziskana in ocena arheološkega potenciala zemljišča še ni znana, se priporoča izvedba predhodnih arheoloških raziskav pred gradnjo.
V primeru odkritja nove kulturne dediščine je potrebno o tem obvestiti strokovne službe. Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja tudi splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja, lastnika zemljišča, investitorja in odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
Na vedutno izpostavljene enote arheološke kulturne dediščine se ohranjajo poglede iz okolice.
(16) Med gradnjo je potrebno objekte in območja kulturne dediščine varovati pred poškodovanjem ali uničenjem.
(17) Pri načrtovanju objektov in zunanjih ureditev v neposredni bližini enot kulturne dediščine se mora upoštevati krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo ter estetski vidik, prostorske prvine in razmerja ter s tem preprečevati posege, s katerimi bi se utegnile spremeniti lastnosti, vsebina, oblike in vrednosti kulturne dediščine.
(18) Ob sakralnih objektih (cerkve, znamenja) znotraj rabe A je treba ohranjat historični prostorski kontekst objektov. Umeščanje objektov znotraj vplivnega območja ali v neposredno bližino sakralnega objekta ni možna. Možni so posegi v luči sakralne funkcije.
(19) Ob energetski sanaciji objektov se upošteva naslednje:
– Vgradnja toplotne izolacije na fasadah praviloma ni dopustna, izjemoma je dopustna na fasadah, ki niso izpostavljene in nimajo likovne vrednosti.
– Struktura, tekstura in barva zaključnega sloja fasadne obloge mora imeti čim bolj podoben izgled kot prvotna fasada. Morebitne členitve fasad (fuge, stiki različnih materialov, barv) je treba pri rekonstrukciji ponoviti.
– Obnova oken (kitanje, tesnjenje, oplesk) ima prednost pred zamenjavo z novimi okni. V primeru škatlastih (dvojnih) oken je dopustna zamenjava notranjega krila z novim, zunanje krilo pa naj se ohrani in obnovi. V primerih zamenjave starih oken z novimi, naj bodo nova okna po merah, obliki, materialu, profilaciji in barvi enaka originalnim. Globina umestitve okna od zunanje ploskve fasade – globina police – naj ostane enaka. V večstanovanjskih stavbah je nujno zagotoviti celovito in enovito zamenjavo stavbnega pohištva, vključno s senčili.
– Toplotna izolacija strešnih površin je možna na način, da se z njo ne spreminja videza strehe.
(20) Dediščina v OPN, ki ima status »priporočilno« se varuje kot dediščino s statusom kulturna dediščina do izvedbe VOD (varstvena območja dediščine).
(varstvo prikritih vojnih grobišč in vojnih grobišč)
(1) Na območju občine se nahajajo vojna grobišča in prikrita vojna grobišča, ki so ustrezno označena in so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora.
(2) Na vojnih grobiščih in prikritih vojnih grobiščih je skladno s 30. členom Zakona o vojnih grobiščih prepovedano:
– spreminjati zunanji videz vojnega grobišča,
– poškodovati vojno grobišče ali odtujevati njegove sestave elemente,
– izvajati vsako drugo dejanje, ki bi pomenila krnitev spoštovanja do grobišča ali je v nasprotju s pokopališkim redom na vojnih grobiščih.
(varovanje in izboljšanje okolja)
(1) Gradnja objektov, rekonstrukcije, prizidave ter spremembe namembnosti v obstoječih objektih ter druge prostorske ureditve so dopustne, če ne povzročajo večjih motenj v okolju, kot so s predpisi dovoljene.
(2) Namestitev klimatskih naprav ne sme imeti motečih vplivov na okoliška stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode).
(3) Za posege, ki lahko pomembno vplivajo na okolje in so opredeljeni v okoljevarstvenih predpisih, je treba izvesti presojo vplivov na okolje ter pridobiti okoljevarstveno soglasje pristojnega ministrstva.
(varovanje pred svetlobnim onesnaženjem)
(1) Pri osvetljevanju objektov je treba upoštevati ukrepe za zmanjševanje emisije svetlobe v okolje, ki jih določajo predpisi s področja svetlobnega onesnaženja okolja.
(2) Prepovedana je uporaba svetlobnih teles s svetlobnimi snopi kakršnekoli vrste in oblike, mirujočih ali vrtečih, usmerjenih proti nebu ali proti površinam, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.
Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva zraka.
(1) Pri gradnji objektov in urejanju površin je treba upoštevati določbe predpisov s področja upravljanja z vodami.
(2) Prostorske ureditve in dejavnosti, ki niso vezane na vodo, je treba umeščati izven območij, kjer je voda stalno ali občasno prisotna, ter v ustreznem odmiku, tako da se priobalno zemljišče ohranja nepozidano in javno dostopno.
(3) S prostorskimi ureditvami se ne sme poslabšati stanje voda in vodnega režima, oziroma je treba zagotoviti izravnalne ukrepe.
(4) Kadar vodotok ni evidentiran na predvideni način oziroma je njegov potek prikazan linijsko, se meja vodnega zemljišča določi v sodelovanju s pristojnim organom s področja upravljanja z vodami na osnovi predpisa, ki določa način določanja meje vodnega zemljišča tekočih voda.
(5) Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče, je priobalno zemljišče. Dopustne posege v priobalno zemljišče določajo veljavni predpisi s področja upravljanja z vodami. Na priobalnem zemljišču vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka.
(6) Pri načrtovanju aktivnosti, oziroma posegov v prostor je potrebno upoštevati meje priobalnih zemljišč; 15 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 1. reda in 5 m od meje vodnega zemljišča na vodotokih 2. reda (ostali vodotoki). Ne glede na navedeno sega zunanja meja priobalnih zemljišč na vodah 1. reda zunaj območja naselja najmanj 40 m od meje vodnega zemljišča.
(7) Za gradnje in ureditve na območju vodnih zemljišč in na priobalnih zemljiščih ter za vsak poseg, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim, je potrebno pridobiti mnenje o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda (oziroma vodno soglasje).
(8) Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano odlaganje vsakršnega materiala in nasipavanje površin.
(9) Zacevljanje ali prekrivanje vodotokov ni dovoljeno, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop, oziroma prehod preko vodotoka v primeru, da gre za objekt javne prometne infrastrukture (most, prepust na javnih cestah in poteh). Pri prostorskem načrtovanju je potrebno upoštevati že podeljene vodne pravice, ki so bile podeljene po 119. členu ZV-I na območju prostorskega akta.
(10) V Občini Tolmin se nahajajo referenčni odseki vodnih območij Donave in Jadranskega morja, za katere velja:
– Na referenčnih odsekih so prepovedani posegi, ki lahko povzročijo spremembe morfoloških značilnosti.
– Na vodotokih gorvodno od referenčnih odsekov in na njihovi prispevni površini so dovoljeni le posegi, ki ne povzročijo škodljivega vpliva na referenčne odseke in se v postopku odločanja o izdaji vodnega soglasja (oziroma mnenja o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda) oziroma mnenja ugotovi, da se zaradi sprememb morfoloških značilnosti, povezanih s temi posegi, stanje površinske vode na referenčnem odseku ne bo poslabšalo ter so izpolnjeni drugi pogoji za izdajo vodnega soglasja, oziroma mnenja.
– Na vodotokih dolvodno od referenčnih odsekov oziroma od jezera, na katerem so določeni referenčni odseki, do dolvodne meje ribjega tipa, v katerega je razvrščen referenčni odsek oziroma vodotok na iztoku iz jezera, so dovoljeni le posegi, ki ne povzročijo škodljivega vpliva na referenčne odseke in se v postopku odločanja o izdaji vodnega soglasja oziroma mnenja ugotovi, da so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka.
– Če gre pri posegu v vodotok iz druge oziroma tretje alinee tega odstavka za gradnjo prečnega objekta, mora biti tak objekt izveden tako, da je zagotovljena prehodnost za vrste rib, značilne za ribji tip na mestu posega.
– Ne glede na navedeno so dovoljeni posegi zaradi obnove obstoječih pomolov ali gradnje nadomestnih pomolov v skladu z zakonom, ki ureja Triglavski narodni park, če se v postopku odločanja o izdaji vodnega soglasja oziroma mnenja ugotovi, da se zaradi spremembe morfoloških značilnosti, povezanih s temi posegi, stanje površinske vode na referenčnem odseku ne bo poslabšalo in so izpolnjeni drugi pogoji za izdajo vodnega soglasja, oziroma mnenja.
(11) Vodna telesa površinskih voda, ki se uvrščajo med občutljiva območja zaradi kopalnih voda so: Idrijca Podroteja – sotočje z Bačo (SI62VT70), Soča Bovec – Tolmin (SI6VT157), Soča Soške elektrarne (SI6VT330).
(1) Območja varstva vodnih virov, ki so razglašena z načrti ali določena s posebnimi predpisi in so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov.
(2) Vse obstoječe vodne vire je treba varovati pred onesnaženjem in drugimi posegi v prostor v skladu s predpisi o varovanju vodnih virov.
(3) Za gradnjo in druge prostorske ureditve na vodovarstvenih območjih je treba upoštevati državne in občinske predpise, ki se nanašajo na ta območja.
(4) Za posege v prostor na vodovarstvenem območju je treba pridobiti vodno soglasje.
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva tal.
(2) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba v največji možni meri ohranjati reliefne oblike ter urejati poškodovana ali razgaljena tla na način, da se ohranja oziroma obnovi njihova plodnost in da so ustrezno zaščitena z vegetacijo.
(3) Pri gradnji objektov je treba zgornji rodovitni sloj tal odstraniti in deponirati ločeno od nerodovitnih tal ter ga uporabiti za rekultivacije, zunanje ureditve ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč.
(1) Varovalni gozdovi in gozdovi s posebnim namenom, ki so določeni s posebnimi predpisi in prikazani v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov.
(2) V varovanih gozdovih je dopustno samo vzdrževanje obstoječih objektov ter prostorske ureditve, ki krepijo varovalno funkcijo gozdov v skladu s predpisi iz prejšnjega člena ter v skladu z gozdnogospodarskim načrtom pristojnih organov.
(3) Gradnje in druge prostorske ureditve znotraj območij gozdnih rezervatov so prepovedane, razen vzdrževanja poti, postavitve informativnih tabel, vzdrževanje objektov kulturne dediščine ter izvajanje znanstveno-raziskovalnih del v skladu z določbami predpisov iz prejšnjega člena ter v skladu z gozdnogospodarskim načrtom pristojnih organov.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri gradnji objektov in drugih prostorskih ureditvah je treba upoštevati predpise s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(2) Gradnje in prostorske ureditve morajo biti izvedene tako, da zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi in premoženja ter zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila v primeru naravne ali druge nesreče.
(3) Zagotoviti je treba prostorske možnosti za pokop ljudi in živali v primeru naravnih nesreč. Pokop ljudi naj se v primeru nesreč izvaja na obstoječih pokopališčih, ki morajo imeti zagotovljene prostorske možnosti za širitev. Pokop živali naj se v primeru nesreč izvaja na ustreznih kmetijskih zemljiščih ob soglasju pristojne službe.
(4) Zagotoviti je treba prostorske možnosti za začasno namestitev v primeru naravnih nesreč.
(erozijska, plazljiva in plazovita območja)
(1) Erozijska, plazljiva in plazovita območja, ki so opredeljena s posebnimi predpisi in prikazana v kartah Prikaz stanja prostora, se varujejo v skladu z določili predpisov s področja upravljanja z vodami.
(2) Na ogroženih območjih se ne načrtuje nove poselitve, infrastrukture ter dejavnosti oziroma prostorskih ureditev, ki bi lahko s svojim delovanjem povzročile naravne nesreče ali povečale tovrstno ogroženost prostora.
(3) Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih so dovoljeni vsi zaščitni ukrepi, ki služijo stabiliziranju terena. Pred izvedbo posega je treba natančneje raziskati geomehanske lastnosti terena ter določiti potrebne zaščitne ukrepe.
(4) Na območjih velikega in srednjega tveganja za plazljivost so novogradnje in druga večja zemeljska dela možna le na podlagi analize stabilnosti terena, ki jo izdela ustrezna strokovna služba.
(5) Na erozijskem območju je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge,
– vlačenje lesa.
(6) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča. Na plazljivem območju je prepovedano:
– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,
– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,
– izvajati zemeljska dela, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,
– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.
(7) Za posege, dovoljene na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih, je potrebno pridobiti soglasje pristojnih služb.
(območja potresne ogroženosti)
(1) Območja potresne ogroženosti so prikazana v kartah Prikaz stanja prostora.
(2) Objekti morajo biti protipotresno zasnovani in grajeni v skladu s cono potresne ogroženosti oziroma v skladu z drugim predpisom ali standardom, ki ureja področje protipotresne varnosti.
(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za obstoječe stanje so sestavni del prikaza stanja prostora.
(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega. Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti za novo stanje.
(3) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževalna dela na obstoječih objektih v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(4) Ne glede na določbe obeh prejšnjih alinei so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.
(5) Na kmetijskih zemljiščih na poplavnih območjih niso dovoljeni novi nezahtevni in enostavni objekti.
(6) Enote urejanja prostora, ki delno ali v celoti ležijo na poplavnih območjih (območje redkih in zelo redkih poplav, območje poplavnih dogodkov, območje karte razredov poplavne nevarnosti – IKRPN in območja vodnih zemljišč) so:
BM 05, BM 06, BM 07, BM 389, BM 458, BP 606, ČD 03, ČD 615, ČG 04, ČG 06, ČG 07, ČG 09, ČG 11, ČG 397, ČG 428, DO 06, DPN 01, DR 02, DR 03, DR 388, DT 03, DT 04, DT 07, DT 10, DT 103, DT 105, DT 11, DT 110, DT 111, DT 114, DT 12, DT 124, DT 129, DT 144, DT 149, DT 152, DT 155, DT 57, DT 162, DT 163, DT 166, DT 78, DT 88, DT 90, DT 94, DT 97, DT 98, GA 04, GA 06, GA 08, GA 671, GB 06, GB 08, GB 12, GB 13, GB 440, GB 445, GL 342, GR 01, GT 01, GT 02, GT 10, GT 12, GT 14, GT 17, GT 31, GT 39, GT 40, GT 54, GT 59, GT 72, GT 76, GT 89, HD 02, HD 03, HD 04, HD 06, HD 08, IB 01, IB 03, IB 04, IB 05, IB 09, IB 11, IB 12, IB 13, IB 14, IB 15, IB 16, IB 17, IB 365, KC 01, KK 560, KL 03, KL 281, KL 282, KL 287, KM 03, KM 12, KM 16, KM 18, KM 20, KM 587, KN 09, KN 10, KN 12, KN 14, KN 17, KN 467, KN 477, KO 03, KO 08, KO 10, KO 11, KO 463, KO 471, KO 474, KO 479, KO 481, KO 490, KR 03, KR 07, KR 549, KZ 01, KZ 02, KZ 03, KZ 04, KZ 06, KZ 07, KŽ 02, KŽ 04, KŽ 443, LJ 497, LJ 553, MC 04, MC 05, MC 639, MD 08, MD 10, MD 312, MN 01, MN 02, MN 03, MN 04, MN 09, MN 13, MN 14, MN 15, MN 16, MN 17, MN 18, MN 19, OPR 01, OPR 02, OPR 03, OPR 04, OPR 05, OPR 06, OPR 07, OPR 08, PB 01, PB 04, PB 06, PB 580, PD 01, PD 02, PD 04, PD 06, PD 07, PD 08, PD 09, PD 10, PD 12, PD 13, PD 14, PD 16, PD 17, PD 19, PD 20, PD 21, PD 22, PD 24, PE 09, PL 03, PL 04, PL 05, PL 06, PL 07, PL 08, PL 14, PL 19, PL 20, PM 484, PO 01, PO 02, PO 04, PO 11, PS 01, PS 04, PS 06, PS 371, PZ 01, RČ 199, RU 02, SE 02, SL 03, SL 04, SL 06, SL 07, SL 08, SL 10, SL 11, SL 160, SL 169, SL 207, SL 260, SL 293, SL 661, ST 01, ST 120, ST 130, ST 132, ST 134, ST 135, ST 145, ST 151, ST 165, ST 168, SV 01, SV 07, SV 08, SV 09, SV 10, SV 370, SŽ 02, TE 475, TO 01, TO 05, TO 06, TO 23, TO 25, TO 26, TO 27, TO 28, TO 32, TO 43, TO 44, TO 46, TO 47, TO 50, TO 51, TO 52, TO 53, TO 55, TO 62, TO 63, TO 65, TO 71, TO 72, TR 04, TR 05, TR 06, VL 07, VL 08, VL 10, VO 02, VO 03, VO 06, VO 07, VO 08, VO 11, VO 14, VO 15, VO 16, VO 17, VO 504, VR 378, ZN 536, ZN 539, ZT 03, ZT 09, ZŽ 01, ZŽ 645, ŽB 06.
(7) Na vseh zelenih površinah, ki segajo na poplavna območja, je potrebno zagotoviti opozorilno signalizacijo za obveščanje o nevarnosti poplav.
(8) Za vse posege v poplavnih območjih je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe oziroma mnenje o vplivu gradnje na vodni režim in stanje voda.
(1) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom.
(2) Pri načrtovanju gradenj in prostorskih ureditev je potrebno upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov, z vplivi obstoječih in novih industrijskih objektov in tehnoloških procesov ter z možnostjo širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.
(3) Pri gradnjah objektov in pri urejanju prostora je treba upoštevati prostorske, gradbene in tehnične predpise, ki urejajo varstvo pred požarom. Za ravnanje v primeru požara je treba zagotoviti najmanj:
– odmike med objekti oziroma požarno ločitev objektov,
– prometne manipulacijske poti oziroma površine za intervencijska vozila,
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje.
(4) Na območjih brez hidrantnega omrežja je treba zagotoviti požarno varnost v skladu s predpisi.
(5) Gradnje in prostorske ureditve morajo zagotavljati dovoz do vodotokov, hidrantov in bazenov s požarno vodo.
(6) Obstoječe in nove urgentne poti morajo zagotavljati dostope intervencijskim vozilom.
(ureditve za obrambne potrebe)
(1) V območjih izključne rabe prostora za potrebe obrambe so skladno s prostorsko zakonodajo in zakonodajo na področju graditve dovoljene prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitev objektov), vzdrževalna dela (redna, investicijska in vzdrževalna dela v javno korist), spremembe namembnosti objektov, odstranitev objektov ter dela v zvezi z urejanjem javnih in drugih zunanjih površin, namenjenih za razmestitev in delo obrambnih sil) ne glede na vrsto objektov glede na zahtevnost.
(2) V območjih omejene in nadzorovane rabe prostora za potrebe obrambe je dovoljena obstoječa primarna (kmetijska ali gozdna) raba ter uporaba komunikacij. Na območju niso dopustne gradnje in rekonstrukcije objektov, ki so namenjeni stalnim delovnim mestom, nastanitvi, prireditvam ter zadrževanju večjega števila ljudi. Uporaba objektov ne sme omejevati funkcionalnosti območja za potrebe obrambe. Za vse posege v območjih omejene in nadzorovane rabe za potrebe obrambe je treba pridobiti soglasje ministrstva pristojnega za obrambo.
(3) Obrambne dejavnosti ne smejo povzročati negativnih vplivov na okolje, ki bi presegali dovoljene ravni oziroma zmanjševali potenciale za druge rabe in dejavnosti v prostoru.
(gradnje in urejanje za potrebe rabe energije)
(1) Pri gradnji objektov se na celotnem območju občine spodbuja uporabo okolju prijazne in učinkovite rabe energije ter uporabo obnovljivih virov energije.
(2) V vseh enotah urejanja je dovoljena gradnja omrežja in naprav za daljinsko ogrevanje ob upoštevanju vseh določb odloka o OPN.
(3) Pri gradnji novih stavb ter pri rekonstrukciji stavb, kjer se zamenjuje sistem oskrbe z energijo, je potrebno upoštevati zakonodajo iz področja učinkovite rabe energije, ter stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije, oziroma spodbujati pasivno in energetsko učinkovito gradnjo.
(4) Pri gradnji novih stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2, in pri rekonstrukciji stavb, katerih uporabna tlorisna površina presega 1000 m2 in se zmanjšuje sistem oskrbe z energijo (v nadaljnjem besedilu: študija izvedljivosti), se upošteva tehnična, funkcionalna, okoljska in ekonomska izvedljivost alternativnih sistemov za oskrbo z energijo. Kot alternativni sistemi se štejejo:
– decentralizirani sistemi na podlagi obnovljivih virov energije,
– soproizvodnja,
– daljinsko ali skupinsko ogrevanje ali hlajenje, če je na voljo,
– toplotne črpalke.
(5) Študija izvedljivosti iz prejšnjega odstavka je obvezna sestavina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi o graditvi objektov.
III.2.8 Splošni prostorski izvedbeni pogoji glede varovanja zdravja
Pri gradnjah in vseh prostorskih ureditvah se mora zagotoviti njihova uporaba za gibalno ovirane osebe, skladno s predpisi in dobro prakso.
104. člen
(1) Ta odlok v skladu s predpisi in glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa določa stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
Tabela 9: Stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za zmanjševanje onesnaževanja okolja s hrupom za posamezne površine.
Namenska raba/Stopnja varstva pred hrupom | I. stopnja | II. stopnja | III. stopnja | IV. stopnja |
S – OBMOČJA STANOVANJ |
SS | | | ● | |
SK | | | ● | |
SP | | | ● | |
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI |
CU | | | ● | |
CDi | | | ● | |
CDz | | | ● | |
CDk | | | ● | |
CDo | | | | ● |
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI | | | | |
IP | | | | ● |
IG | | | | ● |
IK | | | | ● |
B – POSEBNA OBMOČJA |
BT | | | ● | |
BD | | | | ● |
BC | | | | ● |
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN |
ZS | | | ● | |
ZP | | | ● | |
ZV | | | ● | |
ZD | | | ● | |
ZK | | | ● | |
P – OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE | | | | ● |
T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE | | | | |
E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE | | | | ● |
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE | | | | ● |
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE | | | ● | |
K1 – NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | | | | ● |
K2 – DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | | | | ● |
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | | | | ● |
VC – POVRŠINSKE CELINSKE VODE | | | | ● |
VI – VODNA INFRASTRUKTURA | | | | ● |
L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN | | | | ● |
f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ | | | | ● |
OO – OSTALA OBMOČJA | | | | ● |
(2) Za celotno območje Triglavskega narodnega parka velja prva stopnja varstva pred hrupom.
(3) Druga stopnja varstva pred hrupom se določa na stanovanjskih površinah.
(4) Območja s I. in II. stopnjo varstva pred hrupom, mirna območja na prostem ter mirna območja poselitve se določijo v skladu s predpisi s področja varstva pred hrupom.
(5) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.
(6) Na meji med I. in IV. stopnjo varstva pred hrupom ter na meji med II. in IV. stopnjo varstva pred hrupom mora biti območje, ki obkroža IV. stopnjo varstva pred hrupom v širini z vodoravno projekcijo 1000 m in na katerem veljajo pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom. Širina III. območja varstva pred hrupom, ki obkroža IV. območje varstva pred hrupom, je lahko manjša od 1000 m, če zaradi naravnih ovir širjenja hrupa ali ukrepov varstva pred hrupom ali zaradi drugih razlogov na I. oziroma na II. območju varstva pred hrupom niso presežene mejne vrednosti kazalcev hrupa, določene za to območje.
(7) V posamezna območja se lahko umeščajo le tiste dejavnosti, ki ne povzročajo prekomernega hrupa glede na zakonsko predpisane mejne vrednosti za posamezno območje varstva pred hrupom.
(8) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest je treba pri gradnji objektov načrtovati pasivno zaščito pred hrupom, na primer zaščito z okni ali fasade.
(9) Če je vir hrupa cesta, železniška proga ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditi pretok vozil na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.
(10) Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene s posebnimi predpisi. S spremembo Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se v skladu z uredbo spremenijo tudi zgornje omejitve.
(11) Pri umeščanju stanovanjskih območij in drugih dejavnosti v bližino obstoječih virov hrupa je potrebno z načinom gradnje oziroma s protihrupnimi ureditvami in ukrepi zagotoviti ustrezen nivo hrupa za predvidena območja.
(12) Pri načrtovanju gradenj v območju obstoječe cestne, železniške in druge prometne infrastrukture mora investitor novih posegov predvideti ukrepe za varovanje pred hrupom zaradi odvijanja prometa.
(13) Pri umestitvi novega vira hrupa v prostor je potrebno zagotoviti ukrepe varstva pred hrupom za preprečevanje in zmanjšanje hrupa v okolju kot posledice uporabe in obratovanja vira, pri čemer imajo pri izbiri prednost ukrepi zmanjševanja emisije hrupa pri njenem izvoru pred ukrepi preprečevanja širjenja hrupa v okolju.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Z gradnjo objektov ali naprav ter razmestitvijo dejavnosti, ki so vir elektromagnetnega sevanja, se ne sme povzročiti preseganje obremenitev okolja, ki jih določajo predpisi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali rekonstrukcijo objekta, ki je vir sevanja, je potrebno izpolnjevati pogoje, ki jih določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
(2) Glede na občutljivost posameznega območja naravnega ali življenjskega okolja za učinke elektromagnetnega polja, ki jih povzročajo viri sevanja sta določeni I. in II. stopnja varstva pred sevanjem.
(3) I. stopnja varstva pred sevanjem, ki velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem. I. območje je območje bolnišnic, zdravilišč, okrevališč ter turističnih objektov, namenjenih bivanju in rekreaciji, čisto stanovanjsko območje, območje objektov vzgojno-varstvenega in izobraževalnega programa ter programa osnovnega zdravstvenega varstva, območje igrišč ter javnih parkov, javnih zelenih in rekreacijskih površin, trgovsko-poslovno-stanovanjsko območje, ki je hkrati namenjeno bivanju in obrtnim ter podobnim proizvodnim dejavnostim, javno središče, kjer se opravljajo upravne, trgovske, storitvene ali gostinske dejavnosti, ter tisti predeli območja, namenjenega kmetijski dejavnosti, ki so hkrati namenjeni bivanju.
(4) II. stopnja varstva pred sevanjem velja za II. območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je zaradi sevanja bolj moteč. II. območje je zlasti območje brez stanovanj, namenjeno industrijski ali obrtni ali drugi podobni proizvodni dejavnosti, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter vsa druga območja, ki niso v prejšnjem odstavku določena kot I. območje (v nadaljnjem besedilu: II. območje).
(5) II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.
(6) Z namenom zagotovitve nemotenega izvajanja gospodarskih javnih služb prenosa in distribucije električne energije se s projektnimi pogoji lahko predpišejo določene obveznosti in ravnanja investitorja ali nosilca dejavnosti, s katerimi se zagotovi, da gradnja ali izvajanje dejavnosti ne bo vplivala na varno in zanesljivo obratovanje elektroenergetskega omrežja, med drugim je to lahko predložitev dokazila, da vrednosti elektromagnetnega sevanja ne presegajo mejnih vrednosti, določenih s predpisi, ki urejajo varstvo pred elektromagnetnim sevanjem v naravnem in življenjskem okolju in da bo objekt zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
(zagotavljanje ustreznega osončenja)
Pri gradnji stavb je treba upoštevati merila za osvetlitev, osončenje, prevetrenost in druge zahteve v skladu s predpisi načrtovanja stavb ter obstoječim stanovanjskim stavbam ali stanovanjskim delom stavb zagotavljati pogoje osvetlitve in ostalih zahtev skladno s predpisi.
III.2.9 Splošni prostorski izvedbeni pogoji na območjih razpršene gradnje
(objekti razprašene gradnje)
(1) Objekti razpršene gradnje so vsi legalno zgrajeni objekti na zemljišču izven stavbnih zemljišč.
(2) Na objektih razpršene gradnje iz prejšnjega odstavka, ki nimajo določenega stavbnega zemljišča, so v okviru oblikovne in komunalne sanacije dopustne:
– rekonstrukcije objektov,
– prizidave do 50 % BTP osnovnega objekta,
– vzdrževanje objektov,
– odstranitev objektov.
(3) Na gradbeni parceli razpršene gradnje so izmed nezahtevnih in enostavnih objektov dovoljeni objekti, ki so dopustni za namensko rabo A.
(4) Za objekte razpršene gradnje veljajo posebni prostorski izvedbeni pogoji, ki veljajo v namenski rabi A.
III.3 Podrobni prostorski izvedbeni pogoji
(klasifikacija objektov in rab glede na namen)
V tem poglavju so glede na krajinske enote in namensko rabo prostora določene:
– dopustne dejavnosti,
– dopustne vrste objektov,
– dopustne gradnje in drugi posegi v prostor,
– podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede lege objektov, njihove velikosti in zmogljivosti,
– podrobni prostorski izvedbeni pogoji glede oblikovanja.
(prostorski izvedeni pogoji na območju krajinske enote Dolina Soče)
(1) Enota Dolina Soče obsega prostor od vstopa reke Soče v občino Tolmin pred naseljem Kamno do njenega izstopa iz občine. Na vzhodu se enota zaključuje z mejo Triglavskega narodnega parka na zahodu pa z reliefnim robom ob vznožju Kolovrata.
(2) Krajinska enota obsega območja naselij, enote razpršene poselitve na območju naselij in enoto odprtega prostora.
Tabela 10: Enote naselij in enote razpršene poselitve na območju krajinske enote Dolina Soče
Ime naselja | EUP – naselja | EUP – razpršena poselitev | EUP druge ureditve zunaj območja naselja |
ČIGINJ | ČG 04, ČG 06, ČG 07 | ČG 11, ČG 394, ČG 397, ČG 400, ČG 401, ČG 425, ČG 428, ČG 442 | ČG 01, ČG 02, ČG 03, ČG 05, ČG 09, ČG 10 |
DOLJE | DO 04 | DO 547, DO 612 | DO 01, DO 06 |
GABRJE | GA 02, GA 04, GA 05, GA 07 | GA 06, GA 671, GA 672 | GA 01, GA 08 |
KOZMERICE | KC 01 | KC 374 KC 380 | |
KAMNO | KM 02, KM 03, KM 04, KM 05, KM 06, KM 07, KM 08, KM 10, KM 11 | KM 09, KM 583, KM 587 | KM 01, KM 12, KM 13, KM 15, KM 16, KM 17, KM 18, KM 19, KM 20 |
KOZARŠČE | KZ 01, KZ 02, KZ 03 | KZ 469, KZ 473, KZ 486, KZ 629 | KZ 04, KZ 05, KZ 06, KZ 07 |
LJUBINJ | LJ 02, LJ 03, LJ 04 | LJ 05, LJ 487, LJ 489, LJ 491, LJ 492, LJ 493, LJ 495, LJ 497, LJ 553, LJ 590, LJ 593 | LJ 01 |
MODREJCE | MC 04, MC 05, MC 09 | MC 639 | MC 02, MC 03, MC 07, MC 08 |
MODREJ | MD 01, MD 02, MD 04, MD 05 | MD 312 | MD 08, MD 09, MD 10 |
MOST NA SOČI | MN 01, MN 02, MN 03, MN 04, MN 05, MN 08, MN 09, MN 13, MN 14, MN 15, MN 16, MN 17, MN 18, MN 19, MN 20 | MN 404 | MN 06, MN 07, MN 11, MN 12 |
POLJUBINJ | PL 03, PL 04, PL 05, PL 06, PL 09, PL 10, PL 11, PL 12 | PL 07, PL 508, PL 509, PL 510, PL 516, PL 528, PL 637, PL 650, PL 656 PL 657 | PL 01, PL 02, PL 08, PL 13, PL 14, PL 16, PL 18, PL 19, PL 20, PL 21, PL 22, PL 23, PL 24 |
PRAPETNO | PR 02, PR 03, PR 05 | PR 01, PR 499 | |
SELCE | / | SC 02 | SC 01 |
SELIŠČE | SE 02 | SE 634 | SE 01 |
SELA PRI VOLČAH | SV 03 | SV 06, SV 362, SV 370, SV 391, SV 627, SV 648, SV 670 | SV 01, SV 02, SV 04, SV 05, SV 07, SV 08, SV 09, SV 10 |
TOLMIN | TO 01, TO 02, TO 04, TO 05, TO 06, TO 07, TO 08, TO 09, TO 12, TO 13, TO 14, TO 15, TO 16, TO 17, TO 18, TO 19, TO 20, TO 21, TO 22, TO 24, TO 25, TO 26, TO 27, TO 28, TO 29, TO 30, TO 31, TO 32, TO 33, TO 34, TO 35, TO 36, TO 37, TO 38, TO 39, TO 40, TO 41, TO 42, TO 43, TO 44, TO 45, TO 46, TO 47, TO 48, TO 49, TO 50, TO 51, TO 52, TO 53, TO 55, TO 57, TO 59, TO 62, TO 63, TO 64, TO 65, TO 66 TO 67, TO 68, TO 69, TO 70, TO 71 | TO 632 | TO 03, TO 10, TO 11, TO 23, TO 56 |
VOLARJE | VL 01, VL 02, VL 03, VL 04 | VL 610, VL 653, VL 669, VL 673 | VL 06, VL 07, VL 08, VL 10 |
VOLČE | VO 08, VO 09, VO 10, VO 11, VO 12, VO 13, VO 14, VO 15 | VO 07, VO 501, VO 502, VO 504, VO 505, VO 511, VO 521, VO 523, VO 540, VO 551 | VO 01, VO 02, VO 03, VO 04, VO 05, VO 06, VO 16, VO 17, VO 19 |
ZATOLMIN – samo enote naselja | ZT 09, ZT 10 | | |
ŽABČE | ŽB 03, ŽB 04, ŽB 05, ŽB 06, ŽB 07, ŽB 09 | ŽB 538, ŽB 631 | ŽB 01, ŽB 02 |
(3) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem prostoru (EUP OPR 01): Glavni poudarek je ohranjanje ekoloških koridorjev reke Soče in reke Tolminke in usmerjanje vseh dejavnosti, ki so prisotne v tem prostoru. Predvsem gre za rekreacijo ob in v vodi (dostop za plovila kot kajak, kanu, raft …, kopališče, sprehajališče …) ter turizem, ki je v tem delu izredno pogost. S tega vidika se v enoti urejajo izstopno-vstopne točke ob reki Soči, na katere se usmerja razvoj ter se ga na teh območjih tudi nadzoruje. Na kmetijskih površinah je potrebno ohranjati omejke, posamezna drevesa na kmetijskih površinah ter obvodno vegetacijo ob zemljiščih, ki so neposredno ob reki Soči. Pomožnih kmetijskih objektov v enoti ni dovoljeno spreminjati v objekte za začasno bivanje. V enoti se ohranja kmetijske površine, območja neposredno ob naseljih pa prvenstveno namenja širitvi poselitve ter rekreaciji. Preprečuje se zaraščanje kmetijskih površin.
(4) Merila za razvoj poselitve: Na celotnem območju enote se ohranjajo značilnosti kobariško-tolminskega stavbnega tipa. Značilnosti so opredeljene kot merila in pogoji za oblikovanje na posamezni namenski rabi.
(prostorski izvedeni pogoji na območju krajinske enote Triglavski narodni park)
(1) Enota Triglavski narodni park obsega celotno območje širšega zavarovanega območja.
(2) Krajinska enota obsega območja naselij, enote razpršene poselitve na območju naselij in enoto odprtega prostora.
Tabela 11: Enote naselij in enote razpršene poselitve na območju krajinske enote Triglavski narodni park
Ime naselja | EUP – naselja | EUP – razpršena poselitev | EUP druge ureditve zunaj območja naselja |
ČADRG | / | ČD 01, ČD 02, ČD 03, ČD 04, ČD 604, ČD 614, ČD 615, ČD 636, ČD 660 | / |
KNEŠKE RAVNE | / | KR 01, KR 1, KR 549, KR 571, KR 575, KR 597 | KR 02, KR 03, KR 05, KR 06, KR 07 |
TOLMINSKE RAVNE | TR 04 | TR 03, TR 617, TR 622 | TR 01, TR 02, TR 05, TR 06, TR 07 |
ZADLAZ – ČADRG | / | ZČ 01, ZČ 02, ZČ 554, ZČ 557, ZČ 558, ZČ 559, ZČ 567, ZČ 568, ZČ 577, ZČ 578, ZČ 582, ZČ 589, ZČ 646, ZČ 655 | ZČ 03 |
ZATOLMIN – samo enote razpršene poselitve | | ZT 04, ZT 546, ZT 607, ZT 608, ZT 613, ZT 616, ZT 618, ZT 619, ZT 620, ZT 621, ZT 623, ZT 624, ZT 625, ZT 633, ZT 635 | ZT 01, ZT 03, ZT 05, ZT 06, ZT 11, ZT 12 |
ZADLAZ – ŽABČE | / | ZŽ 555, ZŽ 556, ZŽ 564, ZŽ 566, ZŽ 574, ZŽ 576, ZŽ 579, ZŽ 584, ZŽ 586, ZŽ 592, ZŽ 594, ZŽ 595, ZŽ 599, ZŽ 638, ZŽ 645, ZŽ 658, ZŽ 659, ZŽ 663 | ZŽ 01, ZŽ 02 |
(3) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem prostoru (EUP OPR 02): Na območju TNP-ja se ohranja kulturno krajino z mešano strukturo rabe kmetijskih površin in rabo travinja na grbinastih travnikih. Cilj je ohranjati obstoječo stopnjo obdelanosti površin in preprečevati zaraščanje. S tem se ohranja tudi kakovostne gozdne robove ter prehod med naravno in kulturno krajino v tem območju. Osrednje območje pa se praviloma prepušča naravnemu razvoju. S tem se ohranja visoko biotsko pestrost območja. Poseben pomen se pripisuje območju planin, ohranjanju njihove značilne arhitekture ter značilne organizacije v prostoru. Pastirske koče in hleve se ohranja v obstoječi velikosti. Prvenstveno se jih namenja kmetijski dejavnosti, saj s tem dosegamo ohranjanje kulturne krajine. Naravne in kulturne kakovosti območja predstavljajo velik potencial za razvoj turizma in rekreacije, z varstvenimi režimi pa hkrati predstavljajo tudi omejitev za razvoj. Razvoj dejavnosti na tem območju je zato treba zasnovati celovito. V primeru ograditve večjih pašnih površin je potrebno omogočiti prehod divjadi v zimskem času na za to primernih mestih, ki se jih določi skupaj z upravljavcem lovišča.
(4) Merila za razvoj poselitve: Ohranjajo se značilnosti cerkljansko-šofjeloškega stavbnega tipa ter mešanega stavbnega tipa med cerkljansko-škofjeloškim in kobariško-tolminskim. Značilnosti so opredeljene kot merila in pogoji za oblikovanje na posamezni namenski rabi.
(5) Ostala merila in pogoji: Za celotno območje Triglavskega narodnega parka velja 1. stopnja varstva pred hrupom.
(prostorski izvedeni pogoji na območju krajinske enote Volčanski Ruti)
(1) Enota Volčanski Ruti obsega območje med Soško dolino na vzhodu in državno mejo z Italijo na zahodu.
(2) Krajinska enota obsega območje naselja, enote razpršene poselitve na območju naselja in enoto odprtega prostora.
Tabela 12: Enote naselij in enote razpršene poselitve na območju krajinske enote Volčanski Ruti
Ime naselja | EUP – naselja | EUP – razpršena poselitev | EUP druge ureditve zunaj območja naselja |
VOLČANSKI RUTI | / | VR 344, VR 351, VR 367, VR 375, VR 378, VR 383, VR 385, VR 395, VR 411, VR 416, VR 417, VR 429, VR 439, VR 453 | / |
(3) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem prostoru (EUP OPR 03): Krajinske značilnosti območja naj se v čim večji meri ohranjajo v obstoječem stanju. Predvsem velik pomen se pripisuje ohranjanju samotnih kmetij s travniki in pašniki. Velik poudarek naj bo torej na preprečevanju zaraščanja predvsem prostora ob zaselkih ter samotnih kmetijah.
(4) Merila za razvoj poselitve: Ohranjajo se značilnosti beneškega stavbnega tipa. Značilnosti so opredeljene kot merila in pogoji za oblikovanje na posamezni namenski rabi.
(prostorski izvedeni pogoji na območju krajinske enote Baška grapa)
(1) Krajinska enota Baška grapa obsega dolino Bače med Šentviško planoto na jugu in mejo TNP na severu.
(2) Enota obsega območja naselij, enote razpršene poselitve na območju naselij in enoto odprtega prostora.
Tabela 13: Enote naselij in enote razpršene poselitve na območju krajinske enote Baška grapa
Ime naselja | EUP – naselja | EUP – razpršena poselitev | EUP druge ureditve zunaj območja naselja |
BAČA PRI PODBRDU | / | BP 01, BP 598, BP 601, BP 602, BP 603, BP 605, BP 606, BP 609, BP 611 | BP 02 |
GRAHOVO OB BAČI | GB 06, GB 07 | GB 03, GB 04, GB 420, GB 423, GB 427, GB 430, GB 431, GB 432, GB 436, GB 438, GB 440, GB 445, GB 446, GB 450, GB 452, GB 460, GB 464, GB 664 | GB 01, GB 02, GB 05, GB 08, GB 09, GB 12, GB 13 |
GRANT | GR 03 | GR 02 | GR 01, GR 04 |
HUDAJUŽNA | HD 02, HD 03, HD 04, HD 05, HD 06, HD 07, HD 08 | HD 01, HD 494, HD 496, HD 500, HD 503, HD 506 | |
KAL | KA 02 | | KA 01 |
KUK | / | KK 01, KK 526, KK 530, KK 534, KK 548, KK 560 | KK 02 |
KNEŽA | KN 01, KN 02, KN 03, KN 07, KN 08, KN 09, KN 10, KN 11, KN 12, KN 13, KN 14 | KN 454, KN 467, KN 468, KN 476, KN 477 | KN 05, KN 15, KN 16, KN 17 |
KORITNICA | KO 02, KO 03, KO 04 | KO 07, KO 08, KO 213, KO 463, KO 465, KO 470, KO 471, KO 474, KO 479, KO 480, KO 481, KO 490, KO 649 | KO 05, KO 10, KO 11 |
KNEŠKE RAVNE | / | KR 01, KR 04, KR 549, KR 571, KR 575, KR 597 | KR 02, KR 03, KR 05, KR 06, KR 07, |
KLAVŽE | | KŽ 02, KŽ 03, KŽ 443, KŽ 451, KŽ 455, KŽ 459, KŽ 461, KŽ 462 | KŽ 01, KŽ 04, KŽ 05, KŽ 06 |
LISEC | / | LI 543 | / |
LOJE | / | LO 513, LO 529, LO 630 | / |
OBLOKE | OB 02 | OB 01, OB 667 | OB 03 |
PETROVO BRDO | PB 07 | PB 06, PB 562, PB 573, PB 580, PB 581, PB 585, PB 591 | PB 01, PB 02, PB 03, PB 04, PB 05 |
PODBRDO | PD 04, PD 05, PD 06, PD 07, PD 08, PD 09, PD 10, PD 11, PD 12, PD 13, PD 14, PD 15, PD 16, PD 17, PD 21, PD 22, PD 24 | PD 02, PD 18, PD 550, PD 552, PD 563, PD 600 | PD 01, PD 03, PD 19, PD 20, PD 27 |
PODMELEC | PM 04, PM 05 | PM 03, PM 478, PM 483, PM 484, PM 485, PM 488, PM 498 | PM 01, PM 02, PM 06, PM 07 |
POREZEN | / | PZ 507, PZ 512, PZ 514, PZ 515, PZ 519, PZ 522, PZ 524, PZ 525, PZ 527, PZ 532, PZ 533, PZ 535, PZ 541, PZ 545 | PZ 01 |
RUT | RU 02, RU 03 | | RU 01, RU 04, RU 08 |
SELA NAD PODMELCEM | SP 02 | SP 517, SP 565, SP 647 | SP 01 |
STRŽIŠČE | SŽ 03, SŽ 04 | SŽ 02, SŽ 561, SŽ 588 | SŽ 01, SŽ 05, SŽ 06, SŽ 07 |
TEMLJINE | TE 02 | TE 447, TE 472, TE 475, TE 482, TE 518, TE 628 | TE 01 |
TRTNIK | TN 01 | TN 569, TN 570, TN 572 | |
ZNOJILE | / | ZN 01, ZN 520, ZN 531, ZN 536, ZN 537, ZN 539, ZN 542, ZN 544 | / |
(3) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem prostoru (EUP OPR 04 in OPR 09): Območje naj se v čim večji meri ohranja v obstoječem stanju. Predvsem velik pomen se pripisuje reki Bači in njeni obvodni vegetaciji, ki se prepusti naravnemu razvoju. Ob reki se na nekaterih mestih primerno urejajo piknik prostori ter prostori za potrebe obvodne rekreacije. Velik poudarek naj bo na preprečevanju zaraščanja predvsem prostora ob zaselkih ter samotnih kmetijah ter ohranjanju značilne strukture krajine izven naselij – predvsem celkov. Na območju je treba ohranjati dosedanjo stopnjo obdelanih površin. Naravne in kulturne kakovosti območja predstavljajo velik potencial za razvoj turizma in rekreacije, z varstvenimi režimi pa hkrati predstavljajo tudi omejitev za razvoj dejavnosti. Razvoj turizma in rekreacije naj se izvaja v skladu z nosilnostjo prostora s poudarkom na ekološko ustreznih oblikah turizma. Turistične kapacitete naj se usmerjajo v obstoječo poselitev.
(4) Merila za razvoj poselitve: Ohranjajo se značilnosti cerkljansko-škofjeloškega stavbnega tipa ter mešanega stavbnega tipa med cerkljansko-škofjeloškim in kobariško-tolminskim. Značilnosti so opredeljene kot merila in pogoji za oblikovanje na posamezni namenski rabi.
(prostorski izvedeni pogoji na območju krajinske enote Šentviška planota)
(1) Enota Šentviška planota obsega celotno planoto, dvignjeno nad Baško grapo, dolino Idrijce in nad Cerkljanskim.
(2) Krajinska enota obsega območja naselij, enote razpršene poselitve na območju naselij in enoto odprtega prostora.
Tabela 14: Enote naselij in enote razpršene poselitve na območju krajinske enote Šentviška planota
Ime naselja | EUP – naselja | EUP – razpršena poselitev | EUP druge ureditve zunaj območja naselja |
DABER | / | DB 02, DB 03, DB 194, DB 212, DB 219 | DB 01 |
BUKOVSKI VRH | / | BV 333, BV 350, BV 354, BV 357, BV 359, BV 373, BV 374, BV 376, BV 403 | / |
GORSKI VRH | / | GV 300, GV 305, GV 313, GV 322, GV 330, GV 332, GV 336, GV 340, GV 654 | / |
LOGARŠČE | / | LG 01, LG 381, LG 382, LG 384, LG 390, LG 392, LG 393, LG 398, LG 399, LG 402, LG 405, LG 406, LG 407, LG 408, LG 409, LG 410, LG 412, LG 413, LG 414, LG 415, LG 419, LG 421, LG 422, LG 424, LG 433, LG 435, LG 441, LG 644 | LG 03 |
PRAPETNO BRDO | PA 04 | PA 170, PA 171, PA 172, PA 173, PA 174, PA 178, PA 184, PA 187, PA 196, PA 202, PA 204, PA 206, PA 216, PA 223, PA 228, PA 237, PA 238, PA 239, PA 254, PA 272, PA 652 | PA 01, PA 02, PA 05 |
PEČINE | PE 03, PE 05, PE 06, PE 07, PE 10 | PE 179, PE 188, PE 189, PE 208, PE 220, PE 224, PE 227, PE 232, PE 236, PE 243, PE 247, PE 249, PE 250, PE 256, PE 274, PE 277, PE 280, PE 284, PE 285, PE 288, PE 290, PE 291, PE 292, PE 294, PE 295, PE 299, PE 304, PE 307, PE 314, PE 315, PE 319, PE 642 | PE 01, PE 02, PE 04, PE 08, PE 09 |
POLJE | PJ 02 | PJ 198, PJ 210 | PJ 01 |
PONIKVE | PO 02, PO 03, PO 04 | PO 01, PO 05, PO 12, PO 306, PO 309, PO 316, PO 317, PO 320, PO 321, PO 324, PO 325, PO 326, PO 327, PO 331, PO 334, PO 335, PO 337, PO 338, PO 339, PO 346, PO 348, PO 349, PO 353, PO 355, PO 360, PO 363, PO 369, PO 377, PO 379, PO 387, PO 396 | PO 06, PO 07, PO 08, PO 09, PO 10, PO 11, PO 14 |
ŠENTVIŠKA GORA | ŠG 01 ŠG 02 ŠG 03 ŠG 04 ŠG 05 ŠG 07 | ŠG 226, ŠG 233, ŠG 245, ŠG 246, ŠG 248, ŠG 252, ŠG 253, ŠG 257, ŠG 266, ŠG 268, ŠG 269, ŠG 270, ŠG 273, ŠG 640 ŠG 662 | ŠG 06 |
ZAKRAJ | ZA 01 | ZA 176, ZA 177, ZA 203 | |
(3) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem prostoru (EUP OPR 05): Posebno pozornost pri razvoju krajine naj se posveti ustreznemu umeščanju rekreacije v prostor Šentviške planote. Ta naj se prilagodi obstoječi krajinski strukturi ter dejavnostim v odprtem prostoru – predvsem kmetijski. V enoti se ohranja vedute na kvalitetne elemente razpršene poselitve – značilne ohranjene celke, cerkve ter značilne kmetijske objekte v odprtem prostoru.
(4) Merila za razvoj poselitve: Ohranjajo se značilnosti cerkljansko-škofjeloškega stavbnega tipa. Ohranja se značilna strma streha in okenske osi. Značilnosti so opredeljene kot merila in pogoji za oblikovanje na posamezni namenski rabi.
(prostorski izvedeni pogoji na območju krajinske enote Dolina Idrijce)
(1) Enota Dolina Idrijce obsega območje reke Idrijce s pobočji, od vstopa reke v občino do njenega izlitja v reko Sočo.
(2) Enota obsega območja naselij, enote razpršene poselitve na območju naselij in enoto odprtega prostora.
Tabela 15: Enote naselij in enote razpršene poselitve na območju krajinske enote Dolina Idrijce
Ime naselja | EUP – naselja | EUP – razpršena poselitev | EUP druge ureditve zunaj območja naselja |
BAČA PRI MODREJU | BM 05 | BM 01, BM 02, BM 04, BM 06, BM 389, BM 418, BM 426, BM 434, BM 437, BM 444, BM 448, BM 449, BM 456, BM 457, BM 458, BM 466 | BM 03, BM 07 |
DOLENJA TREBUŠA | DT 05, DT 06, DT 07, DT 10, DT 11, DT 12 | DT 01, DT 02, DT 04, DT 09, DT 100, DT 101, DT 102, DT 103, DT 104, DT 105, DT 107, DT 108, DT 109, DT 110, DT 111, DT 112, DT 114, DT 116, DT 117, DT 118, DT 119, DT 121, DT 123, DT 124, DT 126, DT 127, DT 128, DT 129, DT 133, DT 137, DT 138, DT 139, DT 142, DT 143, DT 144, DT 147, DT 148, DT 149, DT 152, DT 153, DT 154, DT 155, DT 156, DT 157, DT 158, DT 159, DT 162, DT 163, DT 166, DT 665, DT 666, DT 74, DT 76, DT 78, DT 79, DT 80, DT 83, DT 87, DT 88, DT 89, DT 90, DT 91, DT 92, DT 94, DT 95, DT 97, DT 98, DT 99 | DT 03, DT 13, DT 14, DT 15, DT 16, DT 17 |
IDRIJA PRI BAČI | IB 03, IB 04, IB 05, IB 06, IB 07, IB 08, IB 09, IB 11, IB 12, IB 13 | IB 01, IB 16, IB 17, IB 18, IB 19, IB 301, IB 302, IB 356, IB 361, IB 365, IB 372 | IB 14, IB 15 |
POSTAJA | PS 01, PS 02 | PS 310, PS 343, PS 345, PS 364, PS 371, PS 05, PS 06 | PS 03, PS 04 |
ROČE | RČ 03, RČ 04 | RČ 181, RČ 195, RČ 199, RČ 209, RČ 221, RČ 231, RČ 234, RČ 242, RČ 668 | RČ 01, RČ 02 |
SLAP OB IDRIJCI | SL 03, SL 04, SL 07, SL 08 | SL 160, SL 169, SL 207, SL 211, SL 230, SL 255, SL 260, SL 263, SL 267, SL 271, SL 275, SL 276, SL 278, SL 279, SL 286, SL 289, SL 293, SL 651, SL 661 | SL 02, SL 05, SL 06, SL 10, SL 11 |
STOPNIK | / | ST 106, ST 113, ST 115, ST 120, ST 122, ST 125, ST 130, ST 131, ST 132, ST 134, ST 135, ST 136, ST 140, ST 141, ST 145, ST 146, ST 150, ST 151, ST 161, ST 164, ST 165, ST 167, ST 168, ST 180, ST 201, ST 240, ST 96 | ST 01 ST 02 |
(3) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem prostoru (OPR 06): Posebna pozornost pri razvoju krajine naj se nameni ustreznemu umeščanju posegov ob Idrijci. Pri tem se sonaravno uredijo naravna kopališča in za njih potrebna infrastruktura. Drugih dejavnosti pa naj se v ožji vizualni in ekološki koridor Idrijce ne umešča. Ohranja se sonaravni pas obvodne vegetacije, pri ureditvah se uporabljajo avtohtone vrste tega pasu. Ohranja se kmetijska zemljišča na rečnih terasah ter izrazit kakovosten gozdni rob.
(4) Merila za razvoj poselitve: Ohranjajo se značilnosti cerkljansko-škofjeloškega stavbnega tipa ter mešanega stavbnega tipa med cerkljansko-škofjeloškim in kobariško-tolminskim. Značilnosti so opredeljene kot merila in pogoji za oblikovanje na posamezni namenski rabi.
(prostorski izvedeni pogoji na območju krajinske enote Trebuša)
(1) Enota Trebuša obsega območje reke Trebušice do izliva v Idrijco ter pobočja nad njeno dolino. Spodnja meja enote poteka po potoku Hotenja.
(2) Krajinska enota obsega območje naselja, enote razpršene poselitve na območju naselja Gorenja Trebuša in enoto odprtega prostora.
Tabela 16: Enote naselja in enote razpršene poselitve na območju krajinske enote Trebuša
Ime naselja | EUP – naselja | EUP – razpršena poselitev | EUP druge ureditve zunaj območja naselja |
GORENJA TREBUŠA | / | GT 04, GT 07, GT 09, GT 12, GT 13, GT 14, GT 16, GT 18, GT 19, GT 20, GT 21, GT 22, GT 23, GT 24, GT 25, GT 26, GT 27, GT 28, GT 29, GT 30, GT 31, GT 32, GT 33, GT 34, GT 35, GT 36, GT 37, GT 38, GT 39, GT 40, GT 41, GT 42, GT 43, GT 44, GT 45, GT 46, GT 47, GT 48, GT 49, GT 51, GT 52, GT 53, GT 54, GT 55, GT 56, GT 57, GT 58, GT 59, GT 60, GT 61, GT 62, GT 63, GT 64, GT 641, GT 65, GT 66, GT 67, GT 68, GT 69, GT 70, GT 71, GT 72, GT 73, GT 74, GT 75, GT 76, GT 77, GT 78, GT 79, GT 80, GT 81, GT 82, GT 83, GT 84, GT 85, GT 86, GT 87, GT 88, GT 89, GT 90, GT 91, GT 92 | GT 01, GT 02, GT 03, GT 05, GT 05, GT 05, GT 06, GT 08, GT 10, GT 11, GT 15, GT 17 |
(3) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem prostoru (EUP OPR 07): V enoti se ohranja krajinske značilnosti prostora ter se skladno z njimi umešča dejavnosti, ki se odvijajo v odprtem prostoru. Kot v večini krajinskih enot občine naj se tudi na območju Trebuše intenzivno preprečuje zaraščanje ter ohranja značilne elemente v kulturni krajini. Predvsem se poudarja ohranjanje kmetijskih površin ob samotnih kmetijah Gorenje Trebuše.
(4) Merila za razvoj poselitve: Ohranjajo se značilnosti cerkljansko-škofjeloškega stavbnega tipa. Ohranja se značilna strma streha in okenske osi. Značilnosti so opredeljene kot merila in pogoji za oblikovanje na posamezni namenski rabi.
(prostorski izvedeni pogoji na območju krajinske enote Tolminski in Kanalski Lom)
(1) Enota Tolminski in Kanalski Lom obsega območje nad dolino Soče in Idrijce in spada pod naravnogeografsko območje Banjšice oziroma predstavlja njihov severni obronek.
(2) Krajinska enota obsega območja naselij, enote razpršene poselitve na območju naselij in enoto odprtega prostora.
Tabela 17: Enote naselij in enote razpršene poselitve na območju krajinske enote Tolminski in Kanalski Lom
Ime naselja | EUP – naselja | EUP – razpršena poselitev | EUP druge ureditve zunaj območja naselja |
DOLGI LAZ | / | DL 01, DL 02, DL 191, DL 192, DL 193, DL 222, DL 241, DL 262 | / |
DROBOČNIK | / | DR 02, DR 366, DR 368, DR 388 | DR 01, DR 03 |
GORENJI LOG | GL 01 | GL 298, GL 318, GL 323, GL 328, GL 329, GL 341, GL 342, GL 347, GL 352, GL 358 | |
GRUDNICA | / | GU 175, GU 182, GU 183, GU 185, GU 186, GU 190, GU 200, GU 205, GU 214, GU 215, GU 217, GU 225 | / |
KANALSKI LOM | / | KL 01, KL 02, KL 03, KL 04, KL 07, KL 197, KL 218, KL 235, KL 244, KL 251, KL 259, KL 261, KL 264, KL 265, KL 281, KL 282, KL 287, KL 297, KL 303, KL 643 | KL 05 KL 06 |
TOLMINSKI LOM | TL 03 | TL 01, TL 258, TL 283, TL 296, TL 308, TL 311 | TL 02, TL 04, TL 05, TL 06, TL 07, TL 07 |
(3) Merila za razvoj dejavnosti v odprtem prostoru (EUP OPR 08): Kot v večini krajinskih enot občine naj se tudi na območju Tolminskega in Kanalskega Loma intenzivno preprečuje zaraščanje ter ohranja značilne elemente v kulturni krajini.
(4) Merila za razvoj poselitve: Ohranjajo se značilnosti cerkljansko-škofjeloškega stavbnega tipa ter mešanega stavbnega tipa med cerkljansko-škofjeloškim in kobariško-tolminskim. Značilnosti so opredeljene kot merila in pogoji za oblikovanje na posamezni namenski rabi.
(dopustne dejavnosti po namenski rabi prostora)
(1) Dopustne dejavnosti po namenskih rabah prostora so:
Tabela 18: Dopustne dejavnosti po namenskih rabah prostora
NAMENSKA RABA PROSTORA | DEJAVNOSTI |
S – OBMOČJA STANOVANJ velja za SSe, SSs, SSv SK, SB | So namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi, ki služijo tem območjem. Izključujoče dejavnosti za vsa območja stanovanj predelovalne dejavnosti ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja promet in skladiščenje trgovina na debelo |
SS – stanovanjske površine SSe, SSs, SSv | osnovna dejavnost bivanje spremljajoče dejavnosti centralne dejavnosti gostinstvo poslovne dejavnosti druge dejavnosti, ki služijo tem območjem druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
SK – površine podeželskega naselja SK, SKj | osnovna dejavnost bivanje spremljajoče dejavnosti centralne dejavnosti gostinstvo turizem poslovne dejavnosti druge dejavnosti, ki služijo tem območjem predelovalne dejavnosti, izhajajoče iz kmetijstva, lova, gozdarstva, ribištva, in obrt druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
SB – stanovanjske površine za posebne namene | osnovna dejavnost občasno ali stalno bivanje različnih skupin prebivalstva (otrok, ostarelih, študentov) spremljajoče dejavnosti centralne dejavnosti druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
C – OBMOČJA CENTRALNIH DEJAVNOSTI velja za CU, CD, CDi, CDz, CDk, CDo | So namenjena oskrbnim, storitvenim, družbenim dejavnostim ter bivanju. Izključujoče dejavnosti predelovalne dejavnosti ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja promet in skladiščenje trgovina na debelo |
CU – osrednja območja centralnih dejavnosti | So namenjena prepletu dejavnosti, in sicer trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojno-izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih ter bivanju. |
CD – druga območja centralnih dejavnosti CDi, CDz, CDk, CDo | osnovna dejavnost prevladuje določena centralna dejavnost, razen stanovanj spremljajoče dejavnosti ostale centralne dejavnosti bivanje druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
CDi – območja namenjena dejavnostim izobraževanja, vzgoje in športa | osnovne dejavnosti izobraževanje, vzgoja in šport spremljajoče dejavnosti ostale centralne dejavnosti bivanje druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
CDz – območja namenjena dejavnostim zdravstva in socialnega varstva | osnovne dejavnosti zdravstvo in socialno varstvo spremljajoče dejavnosti ostale centralne dejavnosti bivanje druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
CDk – območja namenjena dejavnostim kulture s pripadajočimi ureditvami | osnovne dejavnosti kulturne in verske dejavnosti spremljajoče dejavnosti ostale centralne dejavnosti bivanje druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
CDo – območja namenjena trgovskim, oskrbnim, poslovnim, storitvenim, gostinskim dejavnostim in manjši obrti | osnovne dejavnosti trgovske, oskrbne, poslovne, storitvene, gostinske dejavnosti in manjše obrti spremljajoče dejavnosti ostale centralne dejavnosti bivanje druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
I – OBMOČJA PROIZVODNIH DEJAVNOSTI velja za IP, IG, IK | So namenjena industrijskim, proizvodnim, poslovnim, storitvenim in servisnim dejavnostim. Izključujoče dejavnosti bivanje predelovalne dejavnosti, izhajajoče iz kmetijstva, gozdarstva, ribištva, razen za IK |
IP – površine za industrijo | osnovne dejavnosti industrijske, proizvodne dejavnosti spremljajoče dejavnosti trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil promet in skladiščenje strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti gostinstvo druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
IG – gospodarske cone | osnovne dejavnosti obrtne, skladiščne, prometne, trgovske, poslovne, proizvodne dejavnosti spremljajoče dejavnosti poslovne gostinstvo javna uprava izobraževanje druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
IK – površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo | osnovne dejavnosti kmetijska proizvodnja, pridelava rastlin, reja živali spremljajoče dejavnosti skladiščenje izobraževanje strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti gostinstvo trgovina na drobno druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
B – POSEBNA OBMOČJA velja za BTm, BTp, BD, BC | So namenjena turizmu, nakupovalnim središčem ter podobnim posebnim dejavnostim. Spremljajoče dejavnosti centralne dejavnosti poslovne dejavnosti rekreacijske dejavnosti druge dejavnosti, ki služijo tem območjem Izključujoče dejavnosti bivanje proizvodne promet in skladiščenje trgovina na debelo |
BTm – površine za turizem v mestu | osnovne dejavnosti turistična ponudba in nastanitev, gostinstvo |
BTp – površine za turizem na podeželju | osnovne dejavnosti turistična ponudba in nastanitev, gostinstvo |
BD – površine drugih območij | osnovne dejavnosti nakupovalni centri, sejmišča, zabaviščni parki, prireditveni prostori |
BC – športni centri | osnovna dejavnost športne aktivnosti, prireditve |
Z – OBMOČJA ZELENIH POVRŠIN ZSi, ZSv, ZSk, ZP, ZD, ZK | So namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja. Izključujoče dejavnosti trgovina na debelo bivanje poslovne dejavnosti proizvodne trgovina na debelo |
ZSi – površine za športna igrišča | primarne dejavnosti rekreacija, šport na prostem, oddih spremljajoče dejavnosti kulturne, razvedrilne dejavnosti gostinstvo druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
ZSv – površine obvodnih zelenih površin | primarne dejavnosti rekreacija, šport na prostem, oddih spremljajoče dejavnosti gostinstvo druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
ZSk – površine turističnih kampov | primarne dejavnosti kampiranje, oddih spremljajoče dejavnosti gostinstvo druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
ZP – parki | primarne dejavnosti oddih v oblikovanih zelenih okoljih spremljajoče dejavnosti kulturne, razvedrilne, rekreacijske dejavnosti gostinstvo druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
ZV – vrtičkarske površine | primarna dejavnost vrtičkarstvo spremljajoče dejavnosti druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
ZD – druge urejene zelene površine | So namenjene zaščitni ali drugi funkciji zelenih pasov. |
ZK – pokopališča | primarne dejavnosti površine za pokop in spomin na umrle spremljajoče dejavnosti trgovina na drobno druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
P – OBMOČJA IN OMREŽJA PROMETNE INFRASTRUKTURE PC, PŽ, PH, PO | So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa. Spremljajoče dejavnosti gostinstvo trgovina skladiščenje druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
T – OBMOČJA KOMUNIKACIJSKE INFRASTRUKTURE | So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij. |
E – OBMOČJA ENERGETSKE INFRASTRUKTURE | So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetske infrastrukture. |
O – OBMOČJA OKOLJSKE INFRASTRUKTURE | So namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja okoljske infrastrukture. |
A – POVRŠINE RAZPRŠENE POSELITVE | So poselitveni vzorci z nizko gostoto, kot so na primer samotne kmetije ter strnjene oblike manjših naselij. Primarna dejavnost bivanje Spremljajoče dejavnosti predelovalne dejavnosti, izhajajoče iz kmetijstva, lova, gozdarstva, ribištva in obrt gostinstvo turizem druge dejavnosti, ki služijo tem območjem Izključujoče dejavnosti predelovalne dejavnosti ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, promet in skladiščenje, trgovina na debelo |
A SK-P – površine pastirskih objektov visokogorskih planin in pašnikov | primarna dejavnost kmetijstvo in predelovalna dejavnost izhajajoča iz kmetijstva spremljajoče dejavnosti sekundarno bivanje, ki izhaja iz te dejavnosti, druge dejavnosti, ki služijo tem območjem Izključujoče dejavnosti predelovalne dejavnosti ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja |
DRUGA OBMOČJA | |
K1, K2 – NAJBOLJŠA IN DRUGA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA | osnovne dejavnosti kmetijstvo spremljajoče dejavnosti druge dejavnosti, ki služijo tem območjem |
G – GOZDNA ZEMLJIŠČA | So namenjena za gojenju in ekonomskemu izkoriščanju gozdov. osnovne dejavnosti gozdarstvo, lov spremljajoče dejavnosti rekreacija druge dejavnosti, ki služijo tem območjem, v skladu z gozdnogospodarskimi načrti |
VC – POVRŠINSKE CELINSKE VODE | So namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda. Spremljajoči dejavnosti ribištvo rekreacija |
VI – VODNA INFRASTRUKTURA | So namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, zadrževalniki, jezovi ... Spremljajoča dejavnost rekreacija |
L – OBMOČJA MINERALNIH SUROVIN LN – površine nadzemnega pridobivalnega prostora | So namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin, in sicer za površine nadzemnega pridobivalnega prostora. |
f – OBMOČJA ZA POTREBE OBRAMBE ZUNAJ NASELIJ | So namenjena za izvajanje dejavnosti s področja obrambe zunaj naselij. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih)
Območja osnovne namenske rabe »S – območja stanovanj« so namenjena bivanju in spremljajočim dejavnostim. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 19: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na stanovanjskih območjih
Namenska raba | S – območja stanovanj |
Dopustni objekti | Označeni v Prilogi 1 |
Podrobna namenska raba | SS – stanovanjske površine (površine, ki so namenjene bivanju brez dejavnosti ali s spremljajočimi dejavnostmi) |
Členitev podrobne namenske rabe | SSe Prostostoječa gradnja pretežno enodružinskih hiš | SSs Strnjena gradnja | SSv Večstanovanjska gradnja |
Zelene površine | FZP: 0.2 | FZP: 0.2 | FZP: 0.3 |
Dopustna izraba | FZ: 0.4 | FZ: 0.5 | FZ: 0.3 |
Merila in pogoji za oblikovanje |
splošni | Višinski gabariti: P+M, P+1 | P+1, P+2 | min. P+1+M, max. P+4 |
Gabariti: – kota pritličja je na ravnem ali nagnjenem terenu do 10 % lahko največ 30 cm nad koto urejenega terena ob objektu; – dovoljena max višina tri in večstanovanjskih objektov (SSv) je 16 m. Strehe: – dvokapnice morajo biti simetrične, s slemenom v smeri daljše stranice, naklon je prilagojen določilom za SK po posameznih krajinskih enotah; – večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe; – ravne in enokapne strehe so dovoljene v enotah urejanja Tolmin, Most na Soči, Modrej, Podbrdo, Poljubinj; – ravne in enokapne strehe so dovoljene povsod na prizidavah. Poleg splošnih določb o odmikih veljajo za območja SSe in SSv še določila: – Če leži načrtovani objekt južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječe stanovanjske stavbe, mora biti razmik med robom kapi načrtovanega objekta in zunanjim zidom (fasado) obstoječe sosednje stanovanjske stavbe najmanj 1,5 višine kapi načrtovanega objekta. V kolikor so spodnje etaže obstoječe stanovanjske stavbe pretežno namenjene drugi dejavnosti, se razmiki med objekti lahko zmanjšajo za skupno višino teh etaž. (Načrtovani objekt leži južno, jugovzhodno ali jugozahodno od obstoječega objekta, če več kot polovica dolžine fasadnega oboda obstoječe stanovanjske stavbe leži znotraj območja, ki ga določata premici, ki potekata pod kotom ±45° od smeri severa, od točk skrajnih južnih, vzhodnih in zahodnih vogalov fasade novo predvidenega objekta.) – Če so odmiki stavb od meja sosednjih parcel oziroma stavb manjši od zgoraj določenih, je potrebno v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelati utemeljitev posega ter predložiti soglasje lastnikov sosednjih parcel. |
Podrobna namenska raba | SK –Površine podeželskega naselja (površine, ki so namenjene površinam kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi in bivanju) |
Členitev podrobne namenske rabe | SK Površine podeželskega naselja | SKj Območja historičnega oziroma funkcionalnega jedra podeželskega naselja |
Zelene površine | / | / |
Dopustna izraba | FZ: 0.4 0.6 | FZ: 0.4 0.6 |
Merila in pogoji za oblikovanje |
splošni | Fasade: – oblikovanje fasad in arhitekturnih členov naj bo usklajeno s tradicionalno značilnim stavbnim tipom; – fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma v obliki pravokotnikov. Gabariti: – višina slemena ne sme presegati višin slemen sosednjih objektov enake namembnosti v oddaljenosti 100 m od roba objekta v enoti urejanja prostora, razen pri gospodarskih objektih; – višina ne-stanovanjskih kmetijskih stavb ne sme presegati 13 m; – kota pritličja je na ravnem ali nagnjenem terenu do 10 % lahko največ 30 cm nad koto urejenega terena ob objektu; – osnovni kubusi stanovanjskih stavb so praviloma pravokotne oblike z razmerjem stranic v skladu z določili po posameznih krajinskih tipih. Strehe: – strehe so praviloma dvokapne in simetrične; – smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico; – večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe; – sodobno oblikovane strehe (npr. ravne ali enokapne strehe) so dovoljene na prizidavah. Območje SKj: – na območjih SKj je poudarjena kakovostna zasnova jeder naselji in kakovostne arhitekturne prvine objektov. Te se ohranja pri novogradnjah upošteva. Drugo: Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti kvalitetno prostorsko dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami v središčih posameznih naselij, na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih. O ustreznosti rešitve odloči občinska pristojna strokovna služba. |
Dolina Soče | Višinski gabariti: P+M, P+1 Tlorisna razmerja: – pravokotni tloris min. 1:1,2 Fasade: – balkoni praviloma na vzdolžni fasadi Strehe: – blag naklon – do 30° opečna in opečni po strukturi in barvi podobna ali siva kritina |
Triglavski narodni park | Višinski gabariti – P+M, P+1 – visoko pritličje ni dovoljeno Tlorisna razmerja: – pravokotni tloris min. 1:1,5 Fasade: – okna v obliki pokončnih pravokotnih odprtin – razporeditev odprtin po vertikalnih oseh – balkoni na čelni fasadi niso dovoljeni – fasadne obloge niso dovoljene – fasada bela ali svetlih peščenih tonov Strehe: – naklon strehe od 35° do 50° – lesena strešna konstrukcija – nadstreški nad vhodi in zunanji vetrolovi niso dovoljeni – čopi in frčade niso dovoljeni – skodle so dovoljene – opečna ali opečni po strukturi in barvi podobna ter siva kritina |
Volčanski Ruti | Višinski gabariti: P+M, P+1 Tlorisna razmerja: – pravokotni tloris min. 1:1,3 Fasade: – balkoni praviloma na vzdolžni fasadi Strehe: – blag naklon – do 30° – opečna ali opečni po strukturi in barvi podobna ter siva kritina |
Baška grapa | Višinski gabariti: – P+1 ali P+2 Tlorisna razmerja: – pravokotni tloris min. 1:1,2 Strehe: – naklon strehe nad 30° – opečna ali opečni po strukturi in barvi podobna ter siva kritina |
Šentviška planota | Višinski gabariti: – P+1 ali P+2 Tlorisna razmerja: – pravokotni tloris min. 1:1,2 Fasade: – okna praviloma v obliki pravokotnih ali kvadratnih odprtin Strehe: – naklon strehe nad 30° – opečna ali opečni po strukturi in barvi podobna ter siva kritina |
Dolina Idrijce | Višinski gabariti: – P+1 ali P+2 Tlorisna razmerja: – pravokotni tloris min. 1:1,2 Strehe: – naklon strehe nad 25° – opečna ali opečni po strukturi in barvi podobna ter siva kritina |
Gorenja Trebuša | Višinski gabariti: – P+1 ali P+2 Tlorisna razmerja: – pravokotni tloris min. 1:1,2 Strehe: – naklon strehe nad 35° – opečna ali opečni po strukturi in barvi podobna ter siva kritina |
Tolminski in Kanalski Lom | Višinski gabariti: – P+1 ali P+2 Tlorisna razmerja: – pravokotni tloris min. 1:1,2 Strehe: – naklon strehe od 25° do 45° – opečna ali opečni po strukturi in barvi podobna ter siva kritina |
Podrobna namenska raba | SB –Stanovanjske površine za posebne namene |
Zelene površine | FZP: 0.2 |
Dopustna izraba | FZ: 0.4 |
Merila in pogoji za oblikovanje | Fasade: – oblikovanje fasad in arhitekturnih členov naj bo usklajeno s tradicionalno značilnim stavbnim tipom – fasade so lahko horizontalno in vertikalno členjene, odprtine naj bodo praviloma v obliki pravokotnikov. Strehe: strehe so lahko sodobno oblikovane |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve)
Območja osnovne namenske rabe »A – območja razpršene poselitve« predstavljajo območja poselitve izven naselij kot avtohtoni poselitveni vzorec v krajini nizke gostote pozidave, s pojavi samotnih kmetij, zaselkov, razdrobljenih, razpršenih, raztresenih, razpostavljenih in razloženih naselij ter drugih oblik manjših strnjenih naselij (manjša gručasta naselja). Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 20: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih razpršene poselitve
Namenska raba | A – površine razpršene poselitve |
Dopustni objekti | Označeni v Prilogi 1 |
Dopustne dejavnosti | Poleg dejavnosti bivanja, kmetijstva in gozdarstva so dopustne tudi dejavnosti turizma in gostinstva |
Zelene površine | / |
Dopustna izraba | FZ: 0.6 |
Merila in pogoji za oblikovanje | Za A se prevzemajo določila za SK. |
Posebnosti A | – na območju kmetij je potrebno ohranjati ali nadgrajevati prvotno zasnovo kompleksa – za opravljanje dejavnosti ribištva (ribogojnice) je potrebno pridobiti strokovno mnenje organizacije za varstvo narave |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti)
Območja osnovne namenske rabe »C – območja centralnih dejavnosti« so namenjena oskrbnim, storitvenim in družbenim dejavnostim ter bivanju; gradnja objektov, namenjenih bivanju, pa je dovoljena le v podrobnejši namenski rabi »CU«. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 21: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih centralnih dejavnosti
Namenska raba | C – območja centralnih dejavnosti |
Dopustni objekti | Označeni v Prilogi 1 |
Podrobna namenska raba | CU Osrednja območja centralnih dejavnosti (kot so območja historičnega ali novih jeder, kjer gre pretežno za prepletanje trgovskih, oskrbnih, storitvenih, upravnih, socialnih, zdravstvenih, vzgojnih, izobraževalnih, kulturnih, verskih in podobnih dejavnosti ter bivanje) | CD Druga območja centralnih dejavnosti (območja, kjer prevladuje določena dejavnost, razen stanovanj) |
Členitev podrobne namenske rabe | | CDk kulturna in verska dejavnost | CDz dejavnosti zdravstva in socialnega varstva | CDo trgovske, oskrbne, poslovno-storitvene, gostinske dejavnosti, manjša obrt, javna uprava, gasilski dom | CDi dejavnosti izobraževanja, vzgoje in športa |
Zelene površine | FZP: 0.2 |
Dopustna izraba | FZ: 0.3 | FZ: 0.4 | FZ: 0.4 | FZ: 0.4 | FZ: 0.4 |
Merila in pogoji za oblikovanje |
gabariti | – praviloma P+1 ali P+2 (glede na obstoječe etažnosti objektov v EUP), izjemoma višje; – kota pritličja je na ravnem ali nagnjenem terenu do 10 % največ 30 cm nad koto urejenega terena ob objektu; | – Pri umeščanju stavb v prostor je treba upoštevati regulacijske črte ob javnem prostoru. |
fasade | – objekt mora zagotoviti skladnost s sosednjimi objekti; – s prizidki je treba zagotoviti skladnost celotne podobe objekta | – Ko ne gre za prostorsko dominanto, naj bo horizontalna in vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov enostavno in poenoteno po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju. – Glavni vhod v stavbo se oblikuje na fasadi, ki meji na najpomembnejši javni prostor. Taka fasada objekta mora biti mestotvorno oblikovana |
streha | – večkapne (štirikapne) strehe so dovoljene v primeru, kadar je smiselno optično zmanjšanje volumna stavbe; – dovolijo se ravne strehe; – na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov (primer: cerkev, sodišče) je dovoljen drugačen naklon ter barva in oblika kritine | – dovoljene so vse vrste streh (dvokapna, enokapna, večkapna, ravna); – na posamičnih dominantnih objektih ali zaključenih celotah objektov (primer: cerkev, sodišče) je dovoljen drugačen naklon ter barva in oblika kritine; – za objekte, ki mejijo na javni prostor, se dovolijo strehe, usklajene s kakovostnimi obstoječimi objekti ob tem javnem prostoru. Dovolijo se odstopanja in novosti, če se s tem doseže novo urbanistično-arhitekturno kakovost |
drugo | – Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem, in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti novo kvalitetno prostorsko dominanto ali doseči večjo razpoznavnost območja, zlasti z novogradnjami v središčih posameznih naselij, na prometnih vozliščih, na zaključkih stavbnega niza ali v oblikovno neenotnih oziroma degradiranih območjih. O ustreznosti rešitve odloči občinska pristojna strokovna služba. |
posebnosti | – Za gradnjo novih objektov BTP, večjih od 800 m², je potrebna izdelava variantnih rešitev. O ustreznosti variantnih rešitev na predlog pristojne občinske strokovne službe in Odbora za okolje in prostor odloči župan. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti)
Območja osnovne namenske rabe »I – območja proizvodnih dejavnosti« so pretežno namenjena industrijskim, proizvodnim in spremljajočim storitvenim ter servisnim dejavnostim. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 22: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih proizvodnih dejavnosti
Namenska raba | I – območja proizvodnih dejavnosti |
Dopustni objekti | Označeni v Prilogi 1 |
Podrobna namenska raba | IP Površine za industrijo (namenjene industrijskim dejavnostim) | IG Gospodarske cone (namenjene obrtnim, skladiščnim, prometnim, trgovskim, poslovnim in proizvodnim dejavnostim) | IK Površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo (namenjene kmetijskim stavbam za intenzivno pridelavo rastlin ali rejo živali) |
Zelene površine | FZP: 0.05 | FZP: 0.1 | FZP: 0.1 |
Dopustna izraba | FZ: 0.7 Višina: 15 m | FZ: 0.7 Višina: 15 m | FZ: 0.7 Višina: 15 m |
Merila in pogoji za oblikovanje | Gabariti: – kota pritličja je na ravnem ali nagnjenem terenu do 10 % lahko največ 30 cm nad koto urejenega terena ob objektu; – tehnološki objekti (tovarniški dimniki, silosi ipd.), ki morajo biti višji zaradi funkcionalnih zahtev, ne smejo presegati 20 metrov. Fasade: – oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi, nizu, kareju oziroma območju, – fasade stavb, ki mejijo na javni prostor, naj bodo oblikovane kot glavne in mestotvorne fasade, z njihovim oblikovanjem naj se zagotavljajo kakovostni ambient. Strehe: – strehe so ravne oziroma vizualno zakrite z ravnim vencem. V primeru da na območju EUP prevladuje obstoječ tip strehe, ali gre za prizidavo obstoječega objekta, je dopusten tudi drug tip strehe (dvokapnica, ločne). Na IK so dopustne dvokapne strehe. Druga merila in pogoji: – Objekti, ki so zaradi funkcionalnih zahtev izrazito višji (tovarniški dimniki, silosi ipd.), naj bodo kakovostno in prepoznavno oblikovani. – Poslovno-upravne, administrativne, prodajne ipd. dejavnosti naj se organizirajo predvsem ob javnem prostoru, druge proizvodne stavbe pa v notranjosti kompleksov. – Pri oblikovanju objektov, ki so vir neprijetnih vonjav v okolje, je potrebno upoštevati ukrepe za zmanjšanje emisij. Hleve za gojenje živali je treba opremiti tako, da bodo izpusti iz prezračevalnih naprav hleva urejeni preko streh, da se doseže čim večje razredčenje onesnaženega zraka. Lokacijo gnojišč je treba predvideti v čim večji oddaljenosti od sosednjih objektov oziroma tako, da je med sosednjimi objekti in gnojiščem hlev. – Vsaka gradbena parcela mora imeti zasajeni vsaj dve veliki drevesi. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih)
Območja osnovne namenske rabe »B – posebna območja« so pretežno namenjena posebnim dejavnostim, kot so območja za turizem, nakupovalna središča in podobno. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 23: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na posebnih območjih
Namenska raba | B – posebna območja |
Dopustni objekti | Označeni v Prilogi 1 |
Podrobna namenska raba | BT Površine za turizem (namenjene hotelom, bungalovom, in drugim objektom za turistično ponudbo in nastanitev) | BD Površine drugih območij (namenjene predvsem večjim nakupovalnim centrom, sejmiščem, zabaviščnim parkom, prireditvenim prostorom in drugim podobnim dejavnostim) |
Členitev podrobne namenske rabe | BTm Površine za turizem v mestnem okolju | BTp Površine za turizem na podeželju | |
Zelene površine | FZP: 0.30 | FZP: 0.30 | FZP: 0.20 |
Dopustna izraba | FZ: 0.4 | FZ: 0.3 | FZ: 0.35 |
Višina | | | 10 m |
Merila in pogoji za oblikovanje | Fasade: – Oblikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elementov naj bo enostavno in poenoteno po celi fasadi oziroma na vseh objektih v kompleksu. Strehe: – Dovolijo se odstopanja in novosti, na podlagi izdelane strokovne podlage, ki jo potrdi Odbor za okolje in prostor, če se s tem doseže novo prostorsko-arhitekturno kakovost. Druga merila in pogoji: – V območjih z namensko rabo BTp se druga določila povzamejo po določilih za SK. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin)
Območja osnovne namenske rabe »Z – območja zelenih površin« so pretežno namenjena preživljanju prostega časa, predvsem rekreaciji in športu na prostem in izboljšavi kakovosti bivanja. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 24: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih zelenih površin
Namenska raba | Z – območja zelenih površin |
Dopustni objekti | Označeni v Prilogi 1 |
Podrobna namenska raba | ZS Površine za oddih, rekreacijo in šport (na prostem) | ZP Parki (kot urejena območja odprtega prostora v naselju) | ZD Druge zelene urejene površine (kot zeleni pasovi z zaščitno oziroma drugo funkcijo) | ZK Pokopališča |
Členitev podrobne namenske rabe | ZSi območja športnih igrišč | ZSv območja obvodnih zelenih površin | ZSk območja turističnih kampov | |
Merila in pogoji za oblikovanje, velikosti ter urejanje zelenih površin | – Etažnost objektov: max. P+M. – Objekti in ureditve morajo biti po celotnem kompleksu/enotah urejanja prostora oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij, kar se prikaže v strokovni podlagi za obravnavano območje. Strokovno podlago potrdi Odbor za okolje in prostor. – Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture)
Območja osnovne namenske rabe »O – območja okoljske infrastrukture« so pretežno namenjena izvajanju dejavnosti gospodarskih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 25: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih okoljske infrastrukture
Namenska raba | O – območja okoljske infrastrukture |
Dopustni objekti | 21122 Samostojna parkirišča 2212 Daljinski (transportni) vodovodi in pripadajoči objekti ceste 211 2222 Lokalni cevovodi 2223 Cevovodi za odpadno vodo 24203 Objekti za ravnanje z odpadki 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje |
Drugi pogoji | Na robovih območja odlagališča odpadkov, čistilnih naprav ter drugih večjih posegih naj se ohranja oziroma vzpostavi pas vegetacije (zelena bariera), ki služi kot vizualna zaščitna bariera, ki zmanjšuje vidno izpostavljenost teh območij. V primeru pogozdovanja naj se izberejo sadike avtohtonih vrst za to območje, ki so hkrati tudi primerne za posamezen tip zemljišča in reliefa. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin)
Območja osnovne namenske rabe »P – območja prometnih površin« so pretežno namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 26: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih prometnih površin
Namenska raba | P – območja prometnih površin |
Dopustni objekti | 124 Stavbe za promet 211 Ceste 212 Železniške proge 214 Mostovi, viadukti, predori, pregrade |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture)
Območja osnovne namenske rabe »E – območja energetske infrastrukture« so pretežno namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja energetike. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 27: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih energetske infrastrukture
Namenska raba | E – območja energetske infrastrukture |
Dopustni objekti | 2302 Energetski objekti ter drugi objekti, ki so namenjeni izvajanju gospodarskih služb s področja energetike |
Drugi pogoji | Na območjih, kjer je predvidena izgradnja malih hidroelektrarn, naj se v čim večji meri ohranja naravna zarast oziroma naj se le-ta na izpostavljenih mestih zagotovi. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih komunikacijske infrastrukture)
Območja osnovne namenske rabe »T – območja komunikacijske infrastrukture« so pretežno namenjena za izvajanje dejavnosti gospodarskih služb s področja telekomunikacij. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 28: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo na območjih komunikacijske infrastrukture
Namenska raba | T – območja komunikacijske infrastrukture |
Dopustni objekti | 12410 Postajna poslopja, terminali, stavbe za izvajanje komunikacij ter z njimi povezane stavbe 22130 Daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja 22240 Lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih)
Območja osnovne namenske rabe »K – kmetijska zemljišča« so namenjena kmetijski pridelavi in ohranjanju kulturne krajine. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 29: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na kmetijskih zemljiščih
Namenska raba | K – kmetijska zemljišča |
Podrobnejša namenska raba | K1 Najboljša kmetijska zemljišča | K2 Druga kmetijska zemljišča |
Dopustni objekti | Objekti, ki neposredno služijo izvajanju agrarnih operacij in so označeni v Prilogi 1. |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve | – Agrarne operacije v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. |
Drugi pogoji | – Navedeni posegi so dopustni pod pogojem, da ne ovirajo opravljanja osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi kmetijstva; – gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom kmetijskih zemljišč dostop do kmetijskih zemljišč. V kolikor poseg prekine obstoječi dostop do kmetijskih zemljišč, je le-te potrebno nadomestiti; – posegi na kmetijska zemljišča ne smejo ovirati drugih vzporednih dovoljenih dejavnosti na kmetijskih zemljiščih; – posegi na kmetijska zemljišča, predvsem postavitve ograj, ne smejo prekinjati koridorjev gibanja prostoživečih živali ter morajo omogočati prehodnost na planinskih poteh; – na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot kmetijska zemljišča, v neažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena. |
Merila in pogoji za oblikovanje | – Ureditve, objekti, naprave, ograje morajo biti po celotnem kompleksu oblikovno poenoteni ter smiselno usklajeni z zunanjimi ureditvami stičnih območij; – pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur; – ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi; – na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti zemeljska dela, izgubo naravne ohranjenosti in odprtosti ter javne dostopnosti. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih)
Območja osnovne namenske rabe »G – gozdna zemljišča« so namenjena ohranjanju in gospodarjenju z gozdom. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 30: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na gozdnih zemljiščih
Namenska raba | G – gozdna zemljišča |
Dopustni objekti | Manjši objekti za potrebe gozdarstva in lovstva, neobhodno potrebni za gospodarjenje z gozdom in lovno divjadjo in so označeni v Prilogi 1. |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve | – Gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno z Zakonom o gozdovih in gozdnogojitvenimi načrti; krčitev gozdov in izkoriščanje, ki imata za posledico spremembo gozda v pašnik, porasel z gozdnim drevjem ali oboro za rejo divjadi na podlagi soglasja ZZG; – ureditve za potrebe lova in ribolova; – sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic; – raziskave mineralnih surovin in geotermičnih virov. |
Drugi pogoji | – Za vse posege na gozdna zemljišča je treba pridobiti ustrezno soglasje pristojne službe za urejanje in varstvo gozdov; – posegi so dopustni pod pogojem, da niso v nasprotju z gozdnogospodarskimi načrti in funkcijami gozda, ne ovirajo osnovne dejavnosti oziroma niso v nasprotju z interesi gozdarstva; – gradnje morajo biti načrtovane tako, da omogočajo lastnikom gozdov do gozdnih zemljišč; – na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot gozdne površine, v ne-ažuriranem zemljiškem katastru pa so vrisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena. |
Merila in pogoji za oblikovanje | – Pri oblikovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur; – ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih površinskih voda)
Območja podrobnejše namenske rabe »VC – območja površinskih voda«, ki so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja rabe voda. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 31: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih površinskih voda
Namenska raba | V – območja površinskih voda |
Podrobnejša namenska raba | VC Površinske celinske vode |
Dopustni objekti | – objekti grajenega javnega dobra, – objekti in obrežja javne infrastrukture, – objekti, potrebni za rabo vode, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih, – objekti, namenjeni za obrambo države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije, – objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem, – objekti, ki so označeni v Prilogi 1. |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve | – vzdrževanje (obnova), spremembe namembnosti in rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov in naprav, – ukrepi, ki se nanašajo na varstvo narave, – posegi v zvezi z ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidro-morfoloških in bioloških lastnosti vode, – odvzem proda v skladu s pridobljeno koncesijo, – sanacija opuščenih peskokopov, kamnolomov, gramoznic in območij izkoriščanja prodišč, – ureditev dostopov do vode in privezov za čolne in ureditev drč za spuščanje čolnov na obstoječih jezovih, – sanitarna sečnja, – raziskave mineralnih surovin in geotermičnih virov, – ureditve za potrebe ribolova |
Drugi pogoji | – za vse posege na vodna zemljišča je treba pridobiti soglasje pristojnega organa za vode, – posegi so mogoči, če se z njimi ne povečuje poplavna ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno delovanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje, – na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot vodna zemljišča, v ne-ažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, gradnja nadomestnih objektov ni dovoljena |
Merila in pogoji za oblikovanje | – Pri oblikovanju objektov in njihovem umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselja in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur. – Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. – Rekreacijske peš in kolesarske poti v odprti krajini naj se načeloma vodi po obstoječih poljskih in gozdnih potek ali ob vodotokih. Za ureditev počivališč in razgledišč ob teh poteh naj se uporablja obstoječe atraktivne točke. Počivališča in razgledišča naj bodo vsaj minimalno opremljena s klopjo, košen za smeti, oznako do posameznih atraktivnosti in informativno tablo. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih vodne infrastrukture)
Območja osnovne namenske rabe »VI – območja vodne infrastrukture« so namenjena vodnim zemljiščem površinskih voda in vodnim objektom, kot so pregrade, jezovi in podobno. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 32: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih vodne infrastrukture
Namenska raba | VI – vodna infrastruktura |
Dopustni objekti | – objekti in naprave, namenjeni vzdrževanju vodnih zemljišč površinskih voda in vodnih objektov, ki so označeni v Prilogi 1 |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve | – Tekoča vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, gradnje in nadomestne gradnje jezov, pregrad in drugih dopustnih objektov ter njihovo odstranjevanje; – raziskave mineralnih surovin in geotermičnih virov; – vzdrževanje objektov in odstranitev objektov; – na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta |
Drugi pogoji | Rekonstrukcija objektov je mogoča, če se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska ogroženost, ne poslabšuje stanje voda, je omogočeno delovanje javnih služb, se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda, ni v nasprotju s cilji upravljanja z vodami in se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje. |
Merila in pogoji za oblikovanje | – Pri oblikovanju objektov in njihovemu umeščanju v prostor se ohranja značilen stik naselij in odprte krajine ter kakovostnih grajenih struktur. – Ohranjajo se tudi vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih mineralnih surovin)
Območja osnovne namenske rabe »L – območja mineralnih surovin« so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja izkoriščanja mineralnih surovin. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 33: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih mineralnih surovin
Namenska raba | L – območja mineralnih surovin |
Podrobnejša namenska raba | LN površine nadzemnega pridobivalnega prostora |
Dopustni objekti | – 12203 Druge poslovne stavbe – 12420 Garažne stavbe – 12520 Rezervoarji, silosi in skladišče stavbe – 12740 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (samo nadstrešnice) – 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi – 23010 Objekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin – 23020 Elektrarne in drugi energetski objekti (skladno z drugimi določili tega odloka) – 24205 Drugi gradbeno inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje – 3111 Trajno reliefno preoblikovanje terena (samo nasipi, izkopi in odkopi, utrjene površine in utrjene brežine) – 33140 Merilna mesta za opazovanje naravnih pojavov, naravnih virov in stanja okolja |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve | – sanacije peskokopov, kamnolomov in gramoznic; – raziskave mineralnih surovin in geotermičnih virov; – vzdrževanje objektov in odstranitev objektov; – na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo, so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta |
Drugi pogoji | – Za vse površinske kope je potrebno zagotoviti sprotno in končno sanacijo; – na območjih sanacij opuščenih površinskih kopov je dovoljeno saniranje in prepuščanje naravni sukcesiji ali pa vzpostavitev prvotnega stanja, pri čemer se ne smejo poslabšati prostorske razmere in kakovosti okolja; – z namestitvijo ograj je treba zagotoviti varnost pred padcem v globino in pred porušitvami terena. – Pred končno sanacijo se lahko v območje površinskih kopov umesti sončne ali vetrne elektrarne pod pogojem, da se za umestitev le-teh izdela OPPN ter pridobi vsa potrebna soglasja pristojnih inštitucij. |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih za potrebe obrambe)
Območja osnovne namenske rabe »f – območja za potrebe obrambe« so namenjena za izvajanje dejavnosti s področja obrambe zunaj naselij in so določena kot območja izključne rabe prostora. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 34: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na območjih za potrebe obrambe
Namenska raba | f – območja za potrebe obrambe zunaj naselij |
Dopustni objekti | 24201 Obrambni objekti 24201 Vojaški objekti 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti za potrebe obrambe 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje: vojašnice ter drugi objekti in naprave, ki so nujni za normalno funkcioniranje območij za potrebe obrambe 21311 Letališke steze in ploščadi: heliport – na podlagi pogojev in soglasja pristojnih služb 2302 Energetski objekti (fotovoltaični sistemi, ki so del strehe ali fasade objektov) |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve | – prostorske ureditve ter gradnja objektov za potrebe obrambe (gradnja novih objektov, rekonstrukcije objektov in odstranitev objektov) – vzdrževalna dela (redna, investicijska in vzdrževalna dela v javno korist) – spremembe namembnosti objektov – odstranitev objektov – dela v zvezi z urejanjem javnih in drugih zunanjih površin, namenjenih za razmestitev in delo obrambnih sil, ne glede na vrsto in zahtevnost objektov |
(podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na ostalih območjih)
Območja osnovne namenske rabe »OO – ostala območja« so neplodna območja, zlasti gorovja nad gozdno mejo ter pašništvom in tista območja, ki jih ni mogoče uvrstiti v predhodne namenske rabe. Zanje veljajo naslednji podrobni prostorski izvedbeni pogoji:
Tabela 35: Podrobni prostorski izvedbeni pogoji za gradnjo in posege na ostalih območjih
Namenska raba | 00 – ostala območja |
Dopustni objekti | 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, ter komunalna infrastruktura ob predhodni preveritvi z vidika vplivov na okolje in naravo. |
Dopustna dela in druge prostorske ureditve | – vzdrževanje objektov in odstranitev objektov, – na zakonito zgrajenih objektih, ki niso skladni z namembnostjo, so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta, – dopustne so raziskave mineralnih surovin pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površini in podtalju in da se po raziskavah zemljišča vrnejo v prejšnje stanje, – odvzem proda v skladu s pridobljeno koncesijo. |
Drugi pogoji | – ohranjajo se vidno privlačni deli krajine, vedute oziroma kvalitetni pogledi. |
III.4 Posebni prostorski izvedbeni pogoji po enotah urejanja prostora
(enote urejanja prostora s posebnimi prostorskimi izvedbenimi pogoji)
(1) Za posamezne EUP veljajo namesto posameznih splošnih oziroma podrobnih prostorskih izvedbenih pogojev posebni prostorski izvedbeni pogoji.
(2) Pred izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo posameznih objektov v EUP, ki predstavlja nezazidano celoto za izgradnjo več objektov, je potrebno izvesti parcelacijo za potrebe izvedbe predpisane obvezne gospodarske javne infrastrukture za celotno EUP oziroma najmanj za javne poti znotraj EUP, če bo ostala obvezna gospodarska infrastruktura potekala znotraj le-teh.
(3) Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora so določeni v Prilogi 2.
III.5 Prostorski izvedbeni pogoji na območjih OPPN
(območja, za katere je predvidena izdelava OPPN)
(1) Enote urejanja prostora, ki se urejajo s podrobnimi načrti, so območja, na katerih je s tem odlokom predvidena izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN).
(2) Območja, ki se urejajo z OPPN so navedena po enotah urejanja prostora v Prilogi 2 in določena v grafičnem delu izvedbenega dela OPN na karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev«.
(3) Meja OPPN, ki je določena s tem odlokom, se v fazi njegove priprave lahko spremeni v primeru, ko dejansko stanje na mejah območja predvidenega OPPN odstopa od načrtovanega (nove parcelacije zemljišč, neskladnost katastrskih načrtov z dejanskim stanjem ipd.) ali pa je s predvideno mejo OPPN onemogočena realizacija investicijske namere, ki je v splošnem javnem interesu. Spremembo meje sprejme občinski svet. Pripravljavec akta o spremembi obvesti vse lastnike prizadetih zemljišč.
(4) Posamezna območja OPPN je dovoljeno načrtovati po posameznih delih, vendar je v tem primeru ob pripravi akta potrebno izdelati tudi zasnovo celotnega območja OPPN, predvsem z vidika urejanja prometne in druge gospodarske javne infrastrukture, družbene infrastrukture in potrebnih oskrbnih dejavnosti.
(5) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena se podrobni prostorski načrt lahko izdela za posamezno enoto urejanja prostora ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora tudi, če se takšna potreba izkaže po sprejetju občinskega prostorskega načrta. Potreba je izkazana kadar:
– se za območje ali manjše območje znotraj posamezne enote urejanja prostora izkaže investicijski ali širši družbeni interes in ta ni v nasprotju s strateškim delom OPN;
– so potrebne prostorske ureditve zaradi posledic naravnih in drugih nesreč;
– je na obstoječih parcelah objektov treba izvesti predhodno komasacijo;
– ni možno zagotoviti dostopov do gradbenih parcel ali pa obstoječe lastništvo gradbenih parcel onemogoča gradnjo prometne ali komunalne infrastrukture.
(6) V primeru iz prejšnjega odstavka tega člena se meja OPPN določi v postopku izdelave OPPN.
(gradnje in drugi posegi v prostor na območjih predvidenih OPPN)
(1) V enotah urejanja prostora, kjer je predvidena izdelava podrobnih prostorskih načrtov ali so le ti v izdelavi, je do sprejema teh možno izvajati naslednje gradnje oziroma posege v prostor, če le-te ne bodo ovirale kasnejšega načrtovanja in izvedbe gradenj, načrtovanih s predvidenim podrobnim prostorskim načrtom:
– gradnje nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z določili tega odloka,
– gradnjo, rekonstrukcijo in vzdrževanje komunalne opreme za oskrbo obstoječih objektov,
– vzdrževanje in rekonstrukcije obstoječih objektov, prizidave,
– spremembe namembnosti obstoječih objektov skladno z namensko rabo prostora,
– odstranitev obstoječih objektov, če le-ta ni prepovedana z drugimi določbami.
(2) Rekonstrukcije in vzdrževanje obstoječih stanovanjskih stavb znotraj nestanovanjskih namenskih rab prostora se izvajajo skladno z določili, ki veljajo za SK. Na namenski rabi prostora za stanovanjsko gradnjo veljajo PIP za določeno namensko rabo prostora.
(namenska raba prostora in prostorski izvedbeni pogoji na območjih predvidenih OPPN)
(1) Na EUP predvidenih OPPN je s tem odlokom določena osnovna namenska raba. Tako določene osnovne namenske rabe v OPPN ni dovoljeno spreminjati.
(2) Območje OPPN je lahko v karti »3 – Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev« razdeljeno na več podrobnih namenskih rab.
(3) Na EUP predvidenih OPPN je določena pretežna podrobnejša namenska raba. OPPN lahko določi tudi drugačno delitev podrobnejše namenske rabe ali dodaja novo podrobnejšo namensko rabo za spremljajočo dejavnost, ki pa ne sme presegati 50 % enote urejanja prostora.
(4) Kot izhodišče za prostorske izvedbene pogoje na območjih OPPN služijo prostorski izvedbeni pogoji posameznih osnovnih in podrobnejših namenskih rab, določenih s tem odlokom, ki se lahko s sprejemom OPPN spremenijo, če sprememba pomeni izboljšanje prostorskih ureditev, na področju javnih površin in javne infrastrukture.
(variantne rešitve in urbanistično-arhitekturni natečaj)
(1) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo z izdelavo variantnih rešitev. Variantne rešitve lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava.
(2) Strokovne rešitve prostorskih ureditev za OPPN se lahko pridobijo tudi z javnim natečajem.
(3) Zahtevo za izvedbo in način priprave ter izbor variantnih rešitev oziroma izvedbo javnega natečaja se določi s tem odlokom ali s sklepom župana o pričetku postopka izdelave OPPN.
(4) Posebni prostorski izvedbeni pogoji za posamezne enote urejanja prostora so določeni v Prilogi 2.«.
(dostopnost prostorskega akta)
Ta odlok je v času uradnih ur na vpogled javnosti na sedežu občine in na spletni strani občine.
Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o občinskem prostorskem načrtu Občine Tolmin začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3505-0014/2014
Tolmin, dne 1. julija 2022
Občine Tolmin
Maša Klavora
