Na podlagi 126. in 130. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21) in 15. člena Statuta Občine Horjul (Uradni list RS, št. 63/10, 105/10, 100/11, 80/13) je Občinski svet Občine Horjul na 23. redni seji dne 12. 7. 2022 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za enoto urejanja prostora z oznako Zk_29
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje urejanja Zk_29 (v nadaljevanju: občinski podrobni prostorski načrt – OPPN), ki vsebuje:
– ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
– zasnove projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture ter obveznost priključevanja nanjo,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja, ohranjanje narave, varstvo kulturne dediščine ter trajnostno rabo naravnih dobrin,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve ter druge pogoje in zahteve za izvajanje občinskega podrobnega prostorskega načrta,
– roke za izvedbo prostorske ureditve in za pridobitev zemljišč.
(prostorske ureditve, ki se načrtujejo z občinskim podrobnim prostorskim načrtom)
(1) Z občinskim podrobnim prostorskim načrtom se znotraj ureditvenega območja predvideva gradnja enostanovanjskih stavb, prometnih, infrastrukturnih in drugih utrjenih površin.
(2) Dovoljene so stanovanjske in kmetijske dejavnosti.
II. UREDITVENO OBMOČJE PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta)
Ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta zajema celotno območje enote urejanja prostora z oznako Zk_29.
Vplivno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta bo v času gradnje zajemalo enoto urejanja prostora z oznako Zk_29.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
(opis vplivov in povezav s sosednjimi območji)
(1) V bližini so vse dejavnosti potrebne za normalno oskrbo obravnavane lokacije.
(2) Obravnavana gradnja ne bo negativno vplivala na varnost pred požarom ter na higiensko in zdravstveno varstvo okolice.
(3) Negativnih vplivov iz okolice na predvidene objekte ne bo.
(vrste dopustnih objektov)
V območju urejanja so dovoljene naslednje stavbe:
– 11100 Enostanovanjske stavbe,
– 12740 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo,
– 12713 Stavbe za spravilo pridelka,
– 12712 Stavbe za rejo živali,
– 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe,
– 21120 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste,
– 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi.
(vrste dopustnih gradenj)
Na območju urejanja so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča;
– odstranitve obstoječih naprav in objektov;
– gradnja novih objektov;
– rekonstrukcija objektov;
– prizidave in nadzidave objektov;
– gradnja prometne, komunalne, energetske in druge gospodarske infrastrukture;
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin.
V ureditvenem območju je predvidena gradnja prostostoječe enostanovanjske stavbe in drugih stavb namenjenih kmetijstvu.
(oblikovanje in zunanja podoba objektov)
(1) Pri oblikovanju novogradenj je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– tlorisna dimenzija: minimalno razmerje 1:1,4, dovoljeni so izzidki,
– etažnost: pritličje, prvo nadstropje in mansarda. Dopustna je izvedba kleti,
– streha: dvokapnica z naklonom od 35 do 45 stopinj, pri nezahtevnem ali enostavnem objektu je dopustna izvedba drugačnega naklona strehe oziroma je dovoljena tudi enokapnica. Velikost napuščev ni predpisana.
(2) Na strehah je dovoljena izvedba frčad ali strešnih oken, ki lahko obsegajo maksimalno 40 % površine celotne strehe. Frčade se lahko izvedejo v drugačnem naklonu ali obliki glede na osnovni naklon strehe.
(stopnja izkoriščenosti zemljišča, namenjenega gradnji)
Faktor zazidanosti parcele namenjene gradnji je razmerje med zazidano tlorisno površino vseh objektov (vključno z enostavnimi objekti) in celotno površino parcele namenjene gradnji. Faktor znaša največ 0,4.
(1) Na prostih površinah ob stavbah se uredijo tlakovana dvorišča za parkiranje in manipuliranje z osebnimi vozili ter zelene površine.
(2) Ograje ob dovozni cesti ne smejo presegati višine 0,80 m in so lahko postavljene minimalno 1,5 od roba dovozne ceste. Ograje med parcelami so lahko visoke do 1,60 m in so lahko postavljene do parcelne meje oziroma na parcelno mejo s soglasjem mejaša. Ograje se izvedejo v leseni izvedbi, ali kot lahke kovinske ograje na nizkem AB parapetnem zidu višine največ 10 cm. Višinske razlike se premostijo z ozelenjenimi brežinami in le izjemoma z opornimi zidovi. Za premostitev višinske razlike med dvema sosednjima zemljiščema je dovoljena izvedba opornih zidov, višina vidnega dela opornega zidu ne sme presegati 1,50 m. Na oporni zid se lahko postavi ograja.
(3) Skupne zunanje površine v naselju so dovozne ceste do posameznih stanovanjskih stavb in površine, ki služijo za delovanje gostišča (igrišče, parkirišče).
(4) V ureditvenem območju je dovoljeno postaviti en nadstrešek, eno manjšo drvarnico in eno garažo glede na predpis o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOST PRIKLJUČEVANJA NANJO
(pogoji za prometno urejanje)
(1) Načrt prometne ureditve vključuje cestni priključek do stanovanjskega objekta.
(2) Za ureditev mirujočega prometa ob stanovanjski stavbi je potrebno na zemljišču namenjenem za gradnjo predvideti tri parkirna mesta na stanovanjsko enoto.
(3) Parkirna mesta se zagotovijo na parceli ali v garaži in/ali pod nadstrešnico na prostih površinah ob stanovanjski stavbi.
(1) V ureditvenem območju se stanovanjska stavba priključi na predvideni javni kanalizacijski sistem skladno s projektnimi pogoji in mnenji pristojnega upravljavca.
(2) Na interno kanalizacijo za padavinske vode se bodo priključevale vse padavinske vode z utrjenih površin in streh objektov. Vse padavinske vode z utrjenih površin objektov morajo biti pred iztekom v ponikovalnico na lastnem zemljišču očiščene preko internega lovilca olj.
Stanovanjska stavba v ureditvenem območju bo priključena na vodovod v območju, z navezavo na obstoječe vodovodno omrežje.
Za ogrevanje stanovanjske stavbe se predvidi ogrevanje na podlagi sprejetega lokalnega energetskega koncepta v Občini Horjul.
(1) Iz nove postavljene prostostoječe omarice se namesti zemeljski kabel ustreznega preseka in se ga položi v jarek do stanovanjske stavbe.
(2) Vse nove projektirane NN kable je potrebno projektno obdelati, kar je pogoj za izdajo soglasja. Za vse nove trase kablovodov je potrebno pridobiti služnostne pogodbe za uporabo zemljišča.
(3) Predhodno je potrebno opraviti zakoličbo, ki jo opravi Elektro Ljubljana, DE Vrhnika, najmanj 7 dni pred začetkom gradnje.
Zbiranje odpadkov in lokacija zabojnikov je ob stanovanjskih hišah znotraj območja.
(1) Odstopanja pri trasah komunalnih ter energetskih vodov in naprav so dovoljena s soglasjem upravljavcev. Dopustne so spremembe tras posameznih komunalnih in energetskih vodov ter cestnega omrežja zaradi ustreznejše oskrbe in racionalnejše izrabe prostora ali boljše tehnične rešitve.
(2) V skladu s pogoji upravljavcev so dopustne tudi izvedbe komunalnih vodov, ki jih v fazi priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta ni bilo mogoče predvideti.
(3) Odstopanje je dopustno tudi od predvidenih lokacijskih pogojev.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE, VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNO RABO NARAVNIH DOBRIN
19. člen
Po predpisu o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju se obravnavana lokacija glede na namensko rabo prostora uvršča v območje, kjer velja II. stopnja varstva pred hrupom.
Pri projektiranju je potrebno upoštevati določila veljavnega predpisa o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.
Obravnavano območje ne leži v vodovarstvenem območju vodnih virov niti ne v poplavnem območju. Pri projektiranju je potrebno upoštevati naslednje pogoje:
– Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda s cest mora biti usklajena z Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05) oziroma z drugimi veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje;
– Padavinske vode iz obravnavanega območja (iz parkirišč, dostopnih cest, in ostalih utrjenih poti) je treba, če ne obstaja možnost priključevanja na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati. Pri tem morajo biti ponikovalnice umeščene izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. Če ponikanje ni možno, kar je potrebno računsko dokazati, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok (neimenovani odvodnik);
– Za vso škodo, ki bi nastala na vodnem režimu zaradi neustrezne ali nekvalitetne izvedbe gradbenih del ali projekta, je v celoti odgovoren investitor;
– V času gradnje je stranka dolžna zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje voda, izlitje nevarnih tekočin na prosto ali v zemljo;
– V projektu je treba prikazati oziroma opisati mesto deponije viška zemeljskega in gradbenega materiala. Z viškom izkopanega materiala ni dovoljeno zasipavati struge in poplavnega prostora vodotokov ter pritokov. Začasne deponije morajo biti locirane in urejene tako, da ni oviran odtok vode, imeti morajo urejen odtok padavinskih voda in morajo biti zaščitene pred erozijo in odplavljanjem materiala na sosednje parcele;
– Po končanem izvajanju del je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti;
– Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih odpadnih voda mora biti usklajena s Pravilnikom o nalogah, ki se izvajajo v okviru obvezne občinske gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 109/07 in 33/08), Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 47/05, 45/07 in 64/12) in Uredbo o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz malih komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 103/02 in 98/07).
(varstvo naravne in kulturne dediščine)
Obravnavano območje se ne nahaja v območjih varstva naravne in kulturne dediščine.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
(rešitve in ukrepi za varstvo pred požarom)
(1) V okviru varstva pred požarom se izvedejo naslednji ukrepi:
– intervencijske poti in površine,
– zunanje hidrantno omrežje,
– potrebni odmiki med objekti,
– poti za evakuacijo.
(2) Intervencijske poti in površine
Vsa zemljišča v ureditvenem območju občinskega podrobnega prostorskega načrta so v primeru požara dostopna po občinski cesti in po predvideni cesti znotraj območja. Utrjene intervencijske poti in dostopi morajo biti široki najmanj 3,5 m s potrebnimi razširitvami v območju radijev. Vse povozne površine namenjene intervencijskim vozilom, morajo biti dimenzionirane na osni pritisk 10 t.
(3) Delovne površine
Vsi predvideni objekti v območju so manjši od 600 m2, zato ti objekti ne potrebujejo delovnih površin za gasilna vozila. Ustreza že peš dostop.
(4) Hidrantna mreža
V primeru požara se za gašenje uporablja voda iz predvidenega javnega hidrantnega omrežja v naselju. Hidranti so predvideni na medsebojni razdalji največ 80 m. Intervencijske poti, postavitvene površine in hidranti so prikazani v načrtu Požarnega varstva.
(5) Odmiki
Z izbranimi materiali in odmiki je potrebno preprečiti možnost širjenja požara z objektov na sosednja zemljišča ali objekte.
(6) Evakuacijske poti
Evakuacijsko pot in evakuacijske površine predstavljajo dostopne ceste v naselju.
(7) Poleg tega je potrebno:
– zagotoviti ukrepe varstva pred požarom v skladu s predpisom o varstvu pred požarom, in sicer tako, da se zagotovi potrebne odmike od mej parcel in med objekti, z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte;
– zagotoviti vire vode za gašenje;
– zagotoviti neoviran, varen dostop in delovne površine za intervencijo;
– izpolnjevati bistvene zahteve varnosti pred požarom za požarno manj zahtevne objekte, ki se dokazujejo v elaboratu »zasnove požarne varnosti«, za požarno zahtevne objekte pa v elaboratu »študije požarne varnosti«;
– upoštevati predpis o požarni varnosti v stavbah.
(drugi ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Pri projektiranju stavb je potrebno predvideti seizmični pospešek tal z vrednostjo 0,225.
(2) Območje urejanja občinskega podrobnega prostorskega načrta se ne nahaja v poplavnem območju.
(3) Območje urejanja občinskega podrobnega prostorskega načrta se nahaja na plazljivem in erozijskem območju.
(4) Za območje občinskega podrobnega prostorskega načrta niso predvideni ukrepi za obrambo.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE TER DRUGI POGOJI IN ZAHTEVE ZA IZVAJANJE OBČINSKEGA PODROBNEGA PROSTORSKEGA NAČRTA
(etapnost izvedbe prostorske ureditve)
Izvaja se sočasna gradnja predvidene prometne, energetske, komunalne infrastrukture in stanovanjskih stavb.
Občinski podrobni prostorski načrt za enoto urejanja Zk-29 je stalno na vpogled na sedežu Občine Horjul.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-0008/2022-3
Horjul, dne 13. julija 2022
