Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) je Mestni svet Mestne občine Kranj na 36. seji dne 22. 6. 2022 sprejel
o razglasitvi Jurjove kašče v Prašah za kulturni spomenik lokalnega pomena
Z namenom, da se ohranijo njene kulturne vrednote, prepoznavnost in javna kulturna raba, se enota dediščine Praše – Jurjova kašča, EDŠ 567 (v nadaljevanju spomenik), razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena.
Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za kulturni spomenik lokalnega pomena, so:
– Jurjova kašča je likovno in prostorsko dominanten objekt v Prašah;
– zasnova je iz konca 17. ali začetka 18. stoletja, konec 18. stoletja je bila povečana in barokizirana, konec 19. stoletja je bilo pozidano sedanje nadstropje in sredi 20. stoletja je bilo zamenjano in spremenjeno ostrešje;
– kašča je podkleten shrambno-bivalni nadstropni objekt. Objekt ima klet in pritličje grajeno iz kamna, nadstropje je iz opeke. Kamnoseški detajli (portali, okenski okvirji) so iz škofjeloškega konglomerata in tufa. Stropi so kamniti obokani in leseni;
– v kašči so zbirali desetino za Loško gospostvo, kasneje pa so jo uporabljali tudi za shranjevanje darov za loške kapucine;
– kašča je likovno in simbolno pomemben objekt v Prašah in okolici. Je edina te vrste v širši okolici Kranja.
Spomenik obsega stavbo št. 134, ki v celoti stoji na zemljišču, parcelna številka 35, k.o. 2138 – Praše.
Varovane sestavine spomenika so:
– fasadni ovoj z razporeditvami odprtin;
– vsi obokani in leseni stropi;
– vsi portali in kamniti okenski okvirji;
– stavbno pohištvo;
– morebitne poslikave prostorov;
– razporeditev prostorov;
– vedute na spomenik.
Za spomenik velja varstveni režim, ki določa:
1. varovanje kulturnih, arhitekturnih, likovnih in zgodovinskih vrednot v celoti, njihovi izvirnosti in neokrnjenosti;
2. ohranjanje gabaritov, primarnega tlorisa in izvirne materialne substance;
3. primarno je ohranjanje namembnosti, ki pa se lahko spremeni v kolikor niso prizadete varovane vrednote;
4. ohranjanje vedut na spomenik in s spomenika na okolico;
5. podrejanje vsake rabe in vseh posegov v objekt in njegovo neposredno okolico ohranjanju in vzdrževanju spomeniških vrednot;
6. omogočanje predstavitve celote in posameznih zaščitenih elementov ter dostopnost javnosti v meri, ki ne ogroža varovanih vrednot.
Za vsako spremembo funkcije in za vsak poseg v spomenik oziroma njegove dele je potrebno pridobiti kulturno-varstvene pogoje in kulturno-varstveno soglasje pristojne enote Javnega zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Spomenik se označi s predpisano oznako v skladu s Pravilnikom o označevanju kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 94/21).
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektor, pristojen za dediščino.
Lastnik spomenika je dolžan z njim ravnati kot dober gospodar, ga vzdrževati in ohranjati njegovo substanco, podobo in lego v okolici, varovati spomenik pred nevarnostjo delovanja naravnih sil in neustreznim človeškim ravnanjem.
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi zaznamuje status kulturnega spomenika lokalnega pomena na nepremičnini, navedeni v 3. členu tega odloka.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 622-2/2022-2-40/30/07
Kranj, dne 22. junija 2022
