Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 52. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US, 14/15 – ZUUJFO, 61/17 – ZUreP-2 in 199/21 – ZUreP-3) in 23. člena Statuta Občine Idrija (Uradni list RS, št. 75/10 – uradno prečiščeno besedilo, 107/13, 13/19, 202/20) je Občinski svet Občine Idrija na 29. redni seji dne 7. 7. 2022 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo pete spremembe in dopolnitve Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Idrija (Uradni list RS, št. št. 38/11, 107/13, 12/14 – popr., 53/14, 70/16, 40/17, 50/18) (v nadaljevanju OPN).

Pete spremembe in dopolnitve OPN (v nadaljnjem besedilu: 5SD OPN) vsebujejo tekstualni in grafični del.

Tekstualni del 5SD OPN je sestavljen iz:

– Odloka,

– Priloga 1: Preglednica z dopustnimi pomožnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe.

Grafični del 5SD OPN vsebuje naslednje karte:

a. strateški del:

Zasnova prostorskega razvoja,

Zasnova gospodarske javne infrastrukture,

Usmeritve za razvoj poselitve in celovito prenovo ter prikaz okvirnih območij naselij vključno z območji razpršene gradnje ter prikazi okvirnih območij razpršene poselitve,

Usmeritve za razvoj v krajini in določitev namenske rabe,

Konceptualni deli urbanističnih načrtov za Idrijo, Spodnjo Idrijo, Godovič in Črni Vrh;

b. izvedbeni del:

Pregledna karta občine z razdelitvijo na liste,

Pregledna karta občine s prikazom osnovne namenske rabe in ključnih omrežij gospodarske javne infrastrukture,

Prikaz območij enot urejanja prostora, osnovne oziroma podrobnejše namenske rabe prostora in prostorskih izvedbenih pogojev,

Prikaz območij enot urejanja prostora in gospodarske javne infrastrukture.

Drugi odstavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Besedilo OPN obsega poglavja:

I. Uvodne določbe.

II. Strateški del, ki vsebuje: izhodišča in cilje prostorskega razvoja občine, zasnovo prostorskega razvoja občine in usmeritve za prostorski razvoj občine, zasnovo gospodarske javne infrastrukture lokalnega pomena, usmeritve za razvoj v krajini, usmeritve za namensko rabo ter koncept razvoja naselij Idrija, Spodnja Idrija, Godovič in Črni Vrh.

III. Izvedbeni del, ki vsebuje: območja namenske rabe, splošne prostorsko izvedbene pogoje, prostorsko izvedbene pogoje glede na namensko rabo in posebne prostorsko izvedbene pogoje za posamezne enote ter območja, za katera se pripravi občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN).

IV. Končne določbe.

Priloga 1: Preglednica z dopustnimi pomožnimi objekti po posameznih vrstah podrobnejše namenske rabe.«.

3. člen se spremeni tako, da se glasi:

S strateškim delom občinskega prostorskega načrta občina opredeljuje izhodišča prostorskega razvoja ter usmerja razvoj dejavnosti in rabe prostora tako, da so zagotovljeni pogoji za usklajen in vzdržen prostorski razvoj. Strateški del občinskega prostorskega načrta je podlaga za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov.

Vzdržen prostorski razvoj je temeljno načelo prostorske strategije. Pomeni zagotavljanje take rabe prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščine in drugih kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij.

Prostorski razvoj Občine Idrija bo sledil načelom trajnostnega razvoja, kakor izhaja iz temeljnih dokumentov Evropske unije (ESDP 2000), Sveta Evrope (CEMAT 2000, Ljubljanska deklaracija) in drugih (Habitat, Natura 2000, Ramsarska in Arhurška konvencija). To pa predvsem pomeni zagotavljanje izenačevanja prostorskih možnosti za ekonomski in socialni razvoj znotraj celotne občine, zagotavljanje policentričnega prostorskega razvoja, varovanje naravnih virov in njihovo trajnostno izkoriščanje, ohranjanje kulturne dediščine, ustrezna raba prostora in ohranjanje lokalne identitete.

Prostorski razvoj Občine Idrija bo sledil tudi Strategiji prostorskega razvoja Slovenije v delu, ki se nanaša na Idrijo:

– oblikovanje policentrične zasnove poselitve (Idrija se razvija kot središče regionalnega pomena, Spodnja Idrija, Godovič in Črni Vrh pa kot pomembna lokalna središča);

– navezovanje na notranji obodni cestni obroč, ki zagotavlja povezanost regionalnih in medobčinskih središč (Idrija, Cerkno, Škofja Loka, Kranj, somestje Kamnik – Domžale, somestje Trbovlje – Hrastnik – Zagorje ob Savi, Novo mesto, Kočevje, Ribnica, Cerknica, Postojna, Logatec, Idrija), s katerim se zagotavlja povezanost posameznih regij mimo Ljubljane in s tem izboljšanje možnosti za njihov prostorski razvoj;

– navezovanje na omrežje mednarodnih cestnih povezav (od Želina preko Idrije do Logatca);

– ustrezna raba prostora glede na omejitvene dejavnike (severni del občine leži v erozijskem območju srednje intenzitete z več obstoječimi erozijskimi žarišči, poplavna območja predstavljajo doline reke Idrijce, Zale in Kanomljice);

– varovanje naravnih virov in njihova trajna raba (občina leži v območju pomembnih virov v razpoklinskih in kraških vodonosnikih z večjo izdatnostjo);

– ohranjanje lokalne identitete (značilna razpršena poselitev in kulturna krajina);

– ohranjanje arhitekturnih in urbanističnih značilnosti Občine Idrija, ki spada v območje Trnovske arhitekturne regije;

– ohranjanje mesta Idrija z vplivnim območjem, ki je na nacionalni ravni opredeljeno kot posebno krajinsko območje s prepoznavnimi značilnostmi;

– ohranjanje območij naravnih kakovosti, predvsem jugozahodnega dela občine, ki je opredeljeno kot Regionalni krajinski park Trnovski gozd;

– razvijanje območja Idrija in Spodnje Idrije kot jedrnega območja prostočasnih dejavnosti;

– vpenjanje v energetsko omrežje (omrežje 110 kV daljnovodne povezave (RTP 110/20 kV Idrija, DV 110 kV Ajdovščina–Idrija, DV 110 kV Idrija Cerkno in DV 2 x 110 kV Idrija–Žiri I. in II.) in v omrežje prenosnega plinovoda R38 Kalce–Godovič.

Strategija upošteva razvojne dokumente posameznih nosilcev urejanja prostora, še posebej s področja oskrbe z vodo, elektriko in plinom, prometa, kmetijstva in gozdarstva, varstva narave, kulturne dediščine, rudarstva ter usmeritve krajevnih skupnosti, Občine in civilnih družb.

Občina Idrija spada v Severno Primorsko (Goriško razvojno) regijo, ki jo pokriva Severnoprimorska mrežna regionalna razvojna agencija. V okviru te je Občina Idrija del Idrijsko-Cerkljanske razvojne agencije. Strategija občine je usklajena z Regionalnim razvojnim programom Severnoprimorske regije (2014–2020). Upoštevane so usmeritve v dvig konkurenčnosti, inovativnosti in zaposlitvenih možnosti, izboljšanje kakovosti življenja ter trajnosti, okoljski in infrastrukturni razvoj.

S površino 293,7 km² je Občina Idrija med večjimi občinami v Sloveniji (na 14. mestu v državi). Občina je imela januarja 2021 11.735 prebivalcev. Po popisu prebivalstva leta 2002 (Statistični urad RS, 2002) pa je štela 11.900 prebivalcev, kar kaže na to, da se število prebivalcev v občini skoraj ne spreminja. Ne pričakuje se večjega priseljevanja in dnevnih migracij v občino iz sosednjih občin, prav tako pa ne izseljevanja in večjih dnevnih migracij iz idrijske v druge občine. Občina je dobro gospodarsko razvita in nudi možnost zaposlitve lokalnemu prebivalstvu, delno pa tudi prebivalstvu iz okoliških občin. Največja podjetja so Hidria Rotomatika z več kot 800 zaposlenimi in Kolektor s 1200 zaposlenimi. Opazen je celo trend povpraševanja po delovni sili, kar je ugodno.

Velik del občinskega ozemlja sodi v območja različnih varstvenih režimov: območja Nature 2000, Krajinski park Zgornja Idrijca, predlog Regijskega parka Trnovski gozd in območja varstva vodnih virov. Ob veliki hribovitosti (veliki nakloni terena) in bogati poraščenosti z gozdom (nad 75 %) predstavljajo navedene značilnosti omejitve za razvoj, hkrati pa ponujajo tudi prednosti, predvsem za razvoj sonaravnega turizma in rekreacije. Prostor občine je pomemben vodni vir za širše območje primorske regije.

Osrednjo vlogo v občini ima mesto Idrija (občinsko, regionalno središče) v povezavi z naseljem Spodnja Idrija. Idrija in Spodnja Idrija se povezujeta v somestje in si hkrati delita funkcije. Zagotavljata zadostno in dostopno oskrbo z družbenimi in drugimi storitvenimi dejavnostmi. Povezujeta se tudi s Spodnjo Kanomljo.

Godovič in Črni Vrh se razvijata kot pomembni lokalni središči. Godovič ima zaradi dobre prometne dostopnosti in ugodnih naravnih pogojev prihodnost v večjem razvoju industrije in večji naselitveni potencial. Črni Vrh je pomembno lokalno središče za celotno Črnovrško planoto. Vojsko ima vlogo rekreacijskega središča. Vsa ta naselja imajo pomembno funkcijo lokalnih oskrbnih središč in nudijo osnovne funkcije oskrbne ravni. Lokalna središča večjega pomena (vsaj ena funkcija lokalnega pomena) so: Vojsko, Ledine, Lome, Gore, Idrijske Krnice, Srednja Kanomlja, Zadlog, Zavratec, Gorenji in Spodnji Vrsnik. Ostala naselja v občini so: Čekovnik, Dole, Gorenja Kanomlja, Govejk, Idrijska Bela, Idrijski Log, Idršek, Javornik, Jelični Vrh, Kanji Dol, Korita, Ledinske Krnice, Ledinsko Razpotje, Masore, Mrzli Log, Mrzli Vrh, Pečnik, Potok, Predgriže, Spodnja Kanomlja, Strmec, Žirovnica, Rejcov grič.

Naselja Idrijske Krnice, Čekovnik, Idrijski Log, Lome in Zadlog so razložena naselja in nimajo jasno oblikovanega vaškega jedra. Večjih območij nenehnega praznjenja ni opaziti, pojavljajo pa se posamezne zapuščene kmetije ali stanovanjski objekti.

Kot avtohtoni poselitveni vzorec se izven strnjenih naselij pojavlja preplet samotnih kmetij v celkih z razpršeno poselitvijo individualne stanovanjske gradnje. Poselitev se prilagaja vrtačastemu in razbitemu svetu, velikim naklonom. Pojavlja se predvsem na izravnavah, ob komunikacijah, ob gozdnem robu, v Zadlogu na obrobju zadloške planote pri prehodu v gozdni prostor. Opisan poselitveni vzorec predstavlja edinstvenost v slovenskem prostoru in ga kot kulturno vrednoto ohranjamo. Posebnost so posamezne domačije s številnimi pomožnimi objekti za kmetijsko dejavnost, ki stojijo na pobočjih, s posestjo v celku. Zaradi spremembe načina življenja in kmetijske tehnologije je prav ta segment poselitve najbolj ogrožen. V prostorskem pogledu ga ogroža opuščanje starih objektov ter novogradnje znotraj celka. Ta oblika poselitve v Občini Idriji predstavlja identiteto, ki jo želimo ohraniti.

Zaradi prepleta samotnih kmetij in individualne stanovanjske gradnje bi težko določili območja, kjer se pojavljajo zgolj samotne kmetije in kjer se pojavlja zgolj »razpršena poselitev«. Ta dva vzorca se nenehno prepletata in tvorita značilno krajinsko podobo. Vendar pa razpršena poselitev predstavlja eno temeljnih težav zagotavljanja kakovostne komunalne opremljenosti stavbnih zemljišč, velike stroške vzdrževanja komunalne opreme in njeno pravočasno zagotavljanje. Zato naj se novi posegi v prostor usmerjajo na komunalno že opremljena območja in območja predvidena za komunalno opremljanje.

Pomembne so prometne povezave Godoviča z Logatcem, povezava čez Črni Vrh proti Ajdovščini in povezava iz Idrije in Spodnje Idrije proti Škofji Loki.

Na področju družbenih dejavnosti je občina relativno dobro razvita. Poleg osnovnih šol v Idriji, Spodnji Idriji in Črnem Vrhu, so podružnične šole še v Godoviču, Ledinah in Zavratcu. Srednje šolstvo in ostala dodatna izobraževanja so dostopna predvsem v Idriji, kjer je gimnazija, srednja poklicna šola, glasbena šola in možnost izobraževanja za odrasle. Vzgojno varstvene enote so v Spodnji Idriji, Idriji, Godoviču, Črnem Vrhu in Ledinah.

S koncentracijo predvsem v Idriji so razvite tudi ostale javne funkcije (zdravstvo), skrb za starejše občane je organizirana v Idriji in Črnem Vrhu. Nekatere ostale dejavnosti (kot na primer denarne institucije, pošte)se postopoma umikajo iz lokalni središč.

Pomanjkanje ustreznih stavbnih zemljišč za gradnjo je opazno predvsem v Idriji in Spodnji Idriji, ki sta utesnjeni v dolini Idrijce. Poselitev se širi na okoliška hribovita območja. Marsikje zaradi nestabilnosti terena in velikih naklonov gradnja ni možna. Obstoječa poselitvena območja so večinoma pozidana, iskati je treba nove površine. Prav zaradi pomanjkanja ustreznih površin za gradnjo v mestih se poselitev širi v bližini okoliških naselij in zaselkov.

Prostor Idrije je zanimiv tudi za postavitev počitniških hiš, zato najdemo predvsem v atraktivnih in ambientalno kvalitetnih okoljih obstoječe počitniške objekte in počitniška naselja. Razen počitniških naselij na Vojskarski in Črnovrški planoti se v ostalem prostoru Idrije prepleta gradnja počitniških objektov s tradicionalnim vzorcem razpršene poselitve. Njihov obseg zaenkrat ni moteč, vendar povečano število novogradenj predstavlja nevarnost za zmanjšanje obstoječe kakovosti krajine.

Občina je delno že turistično razvita, predvsem po zaslugi bogate tehniška dediščine (klavže, rudnik, tehniški muzej), kulturne dediščine, ohranjanja tradicije (čipke), kulinarike in neokrnjene narave z avtohtono stavbno dediščino.

Občina Idrija ima bogato kulturno dediščino, predvsem zaradi dolgoletne tradicije rudarjenja in delovanja rudnika živega srebra v Idriji ter z njim povezanega načina življenja. Mesto Idrija je pomembno spomeniško območje tako na državni kot na svetovni ravni. Vplivno območje dokazuje vsaj 500 letno zgodovino gospodarskega, družbenega, tehniškega in tehnološkega razvoja ožjega območja in dopolnjuje globalna pričevanja o razvoju civilizacije. Leta 2012 je bila tehniška dediščina idrijskega rudnika vpisana na Seznam svetovne dediščine Unesco pod imenom »Dediščina živega srebra. Almaden in Idrija«.

Z opustitvijo rudarjenja je velik del območja rudnika živega srebra potrebno sanirati in tako omogočiti razvoj, predvsem poselitve na saniranem območju (Idrija). Objekti in naprave z obdobja rudarjenja se ohranjajo kot tehniška dediščina, za katere se zagotovi kvalitetno prenovo, redno vzdrževanje oziroma primerno rabo, izboljšanje obstoječih in snovanje novih, na kulturni dediščini temelječih programov in vsebin ter njihovo aktivno vključitev v celostno ponudbo mesta.

Kmetijskih površin je v občini relativno malo, največ je prepleta kmetijsko-gozdnega prostora. Pretežni del kmetijskih zemljišč leži v višje ležečih območjih (nad 600 m n.v.) kjer je prisoten večji trend zaraščanja kmetijskih zemljišč. Razpoznanih je le malo območij, kjer bi prevladovala kmetijska raba. Nekaj večjih zaključenih območij je v okolici Godoviča na Godoviški ravnini, v Zadloški kotlini, okolici Črnega Vrha in Predgriž, na Ledinah. Pravzaprav ni nobeno od naštetih območij izrazito kmetijsko, praviloma gre za preplet travnikov, njive se pojavljajo v večjih izravnavah.

Občina Idrija spada v celoti v gozdno in gozdnato krajino. V gozdno krajino spada strnjeno območje gozdov Zgornje Idrijce, Čekovnika in del Črnovrške planote. Gozdna krajina zajema vse ostale gozdove v občini, ki se prepletajo s kmetijsko rabo in razpršeno poselitvijo in tvorijo značilno krajinsko podobo. Gozdnatost se je v zadnjih dvesto letih iz 54 % povečala na 76 % ozemlja občine. Prav zaradi obsežnih gozdnih površin je potencial razvoja lesnopredelovalna industrija in tudi razvoj lesne biomase, ki ga občina še ni dobro izkoristila.

Gozdno krajino je potrebno še posebej varovati predvsem na območjih, kjer so prisotne zaščitene živalske vrste (ris, medved, volk), kar je hkrati tudi potencial za razvoj.

V občini je prisotno tudi večje število površinskih kopov kamenih agregatov, mnogi med njimi so nelegalni. Eksploatacija se nadaljuje le v tistih, kjer se na podlagi ustreznih dovoljenj zagotavlja tudi sanacija območij.

Izhodišča in cilji prostorskega razvoja Občine Idrija izhajajo iz:

– položaja občine v širšem prostoru,

– značilnosti prostora občine,

– usmeritev posameznih sektorjev,

– ocene stanja in teženj v prostoru,

– ugotovljenih problemov v prostoru.

Poglavitna izhodišča in cilji prostorskega razvoja Občine Idrija so:

1. Uravnotežen razvoj urbanega sistema

S čim bolj uravnoteženim razvojem celotnega sistema poselitve, ki teži k enakovredni prostorski porazdelitvi družbene in socialne infrastrukture, delovnih mest in stanovanj, bo omogočena tudi ustrezna prostorska integracija občine v regiji in državi kot predpogoj za socialno, gospodarsko in kulturno enotnost, gospodarsko učinkovitost ter socialno pravičnost.

V smislu uravnoteženega razvoja poselitve je treba poskrbeti za skladen razvoj mest in drugih naselij ter podeželskih območij. Predvsem je treba zagotoviti možnost za uveljavitev primerjalnih prednosti in uveljaviti konkurenčnost ter učinkovitost posameznih območij, še posebej v manj dostopnih legah. S tem bo omogočena tudi ohranitev in varovanje (prostorske) identitete občine v primerjavi z drugimi občinami in regijami v državi.

2. Povezovanje Občine Idrija z drugimi občinami in regijami

Gre za enega najpomembnejših izhodišč, s katerim bo mogoče zagotoviti enakomeren in uravnotežen prostorski razvoj med posameznimi regijami in s tem tudi v občini sami. Z ustreznimi strukturnimi spremembami, ki bodo s prostorskim razvojem morale povezati tudi ustrezne ekonomske in socialne aktivnosti, bo omogočen tudi dvig življenjske ravni, izboljšanje življenjskih razmer in zagotavljanje zdravega življenjskega okolja za vse prebivalce.

Zagotoviti bo treba predvsem možnosti za razvoj strukturno šibkejših, demografsko ogroženih in manj razvitih območij v občini. Prav zaradi trenutnega stanja je treba tem območjem posvetiti posebno pozornost in pomoč ter si prizadevati tudi za pridobitev zunanje pomoči (iz ustreznih strukturnih skladov EU ali drugih mednarodnih virov pomoči), zaradi česar je povezovanje v širše regionalne skupnosti za razvoj občine bistvenega pomena. Na ta način bo mogoče v dolgoročnem obdobju ponovno usposobiti notranje ekonomske in druge potenciale posameznih območij in vzpostaviti uravnotežen razvoj celotne občine.

3. Enakovredna dostopnost do dobrin skupnega pomena in znanja ter razvoj ustrezne infrastrukture

Z razvojem ustrezne (prometne in telekomunikacijske) infrastrukture, ki bo v bodoče omogočala hitrejšo fizično dostopnosti do dobrin skupnega pomena, in z razvojem novih tehnologij, ki bodo zagotavljale dostopnost (do informacij in storitev) na daljavo, bo mogoče preprečiti nastajanje in širjenje nerazvitih območij, v katerih so/bi bili pogoji življenja slabši in manj kakovostni. V sedanjih pogojih, ko se tudi v Občini Idrija kažejo težnje po centralizaciji vsakovrstnih dejavnosti in aktivnosti, je treba posebno skrb nameniti podeželskim območjem. Poleg razvoja prometne infrastrukture je treba skrbeti predvsem za izobraževanje in informiranje javnosti.

4. Varčna in smotrna raba prostora in skrb za okolje

S tem ciljem zagotavljamo kvaliteto življenja ne le sedanjim, temveč tudi bodočim rodovom. S smotrnim načrtovanjem rabe prostora je treba zagotoviti racionalno in varčno rabo zemljišč ter naložb v zemljišča, varovanje gradbene substance v mestih in na podeželju ter naravne in kulturne dediščine, varovanje obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov ter varovanje okolja nasploh. Z uveljavljanjem novih tehnologij, proizvodov pa tudi z ustanavljanjem novih institucij, instrumentov in orodij je treba zagotavljati take posege v prostor, ki so prijazni do človeka in okolja. Preko prenove in razvoja je treba sanirati površine, ki so nasute z rudniško haldo in ob odkopu predstavljajo nevaren odpadek. Z načrtovanjem in spodbujanjem rabe obnovljivih virov energije je potrebno izboljšati kakovost okolja in energetske oskrbe.

5. Ohranjanje in varstvo kulturne dediščine pridobivanja živega srebra

Ohranjanje in varstvo kulturne dediščine pridobivanja živega srebra in z njim povezanega načina življenja v širši regiji, ki je osnova kandidature mesta Idrije za vpis na Unescov seznam svetovne dediščine. Treba je zagotoviti ohranjanje dosežkov izjemnega pomena, ki jih je rudarjenje tukaj pustilo, hkrati pa opredeliti tudi način za sanacijo tistih vplivov, ki so povzročili degradacije prostora. Ohranjanje kulturne dediščine hkrati pomeni pomembno podporo razvoju turizma v obsegu, ki je za ta prostor primeren.

6. Ohranjanje narave

Za doseganje ciljev prostorskega razvoja občine je nujno potrebno zagotavljati varstvo naravnih vrednot in ohranjanja biotske raznovrstnosti.

Razvoj poselitve v občini izhaja iz omrežja naselij in funkcije naselij v tem omrežju. V skladu s strategijo se poselitev prednostno usmerja v naselje, če imamo razpoložljive površine ali prepoznana območja, potrebna prenove.

Omrežje naselij s funkcijami posameznih naselij in območja razpršene poselitve so prikazana na shematski karti »Okvirna območja naselij, vključno z območji razpršene gradnje, ki so z njimi prostorsko povezana«. (karta 03)

Občinsko središče regionalnega pomena:

– Idrija kot upravno, občinsko in najpomembnejše zaposlitveno središče v občini bo še naprej predstavljala najmočnejši urbani center tudi v širšem, regionalnem pomenu;

– naselji Idrija in Spodnja Idrija je treba povezati v enotno somestje – v funkcijsko povezano urbano aglomeracijo z delitvijo dejavnosti, ki bo imelo vlogo regionalnega središča, kot ga opredeljuje Strategija prostorskega razvoja Slovenije;

– tako Idrija kot Spodnja Idrija naj ohranita svojo lokalno identiteto in občutek pripadnosti prebivalcev svojemu kraju;

– krepi naj se povezave Spodnje Idrije s Spodnjo Kanomljo.

Pomembnejša lokalna središča:

– skupaj z Godovičem in Črnim Vrhom predstavlja somestje Idrija - Spodnja Idrija ogrodje poselitvenega sistema v občini;

– dosežena stopnja centralnosti se bo prilagajala novim razvojnim trendom, dvigu kakovosti in ravni storitev oskrbnih funkcij; to velja še posebej za Godovič in Črni Vrh (v navezavi s Predgrižami), ki predstavljata nova razvojna pola občine;

– skladno z demografskim razvojem občine in regije je treba krepiti vlogo in pomen vseh štirih naselij (Idrija, Spodnja Idrija, Godovič in Črni Vrh); naselja se bodo širila glede na sklop dejavnosti, ki jih imajo in so predvideni v njihovem nadaljnjem razvoju.

Lokalna središča:

– naselja lokalnega pomena v občini (Vojsko, Idrijske Krnice, Zadlog, Gorenji in Spodnji Vrsnik, Srednja Kanomlja, Spodnja Kanomlja, Zavratec, Dole, Gore, Ledine, Predgriže) so pretežno ruralnega značaja in zadovoljujejo osnovne potrebe lokalnega prebivalstva; v teh naseljih se bodo poleg kmetijske razvijale tudi ostale dejavnosti (turistične, oskrbne in gospodarske),

– zagotoviti je treba hitrejši razvoj naselij lokalnega pomena v mejah ugotovljenih prostorskih možnosti in potreb zaledja; v teh naseljih je treba z načrtnim usmerjanjem stanovanjske gradnje in novih dejavnosti postopoma zagotoviti višji komunalni standard, primerno oskrbo in možnosti zaposlitve, skladno z velikostjo gravitacijskega zaledja in oddaljenostjo od večjih središč.

Ostala naselja: Čekovnik, Gorenja Kanomlja, Govejk, Idrijska Bela, Idrijski Log, Idršek, Javornik, Jelični Vrh, Kanji dol, Korita, Ledinske Krnice, Ledinsko Razpotje, Lome, Masore, Mrzli Log, Mrzli Vrh, Pečnik, Potok, Razpotje, Strmec, Žirovnica, Rejcov grič. Ta naselja ohranjajo pretežno ruralni značaj in nimajo predvidene pomembnejše vloge v omrežju naselij. V njih prevladujejo stanovanjske funkcije, ki se večinoma dopolnjujejo s kmetijskimi in turističnimi dejavnostmi.

– optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami v omrežje naselij, ki bo zagotavljalo zadovoljevanje skupnih potreb, racionalno organizacijo dejavnosti v prostoru in najprimernejšo rabo površin;

– poseljenost v manj dostopnih območjih je treba zagotoviti z zavestnimi ukrepi, kot so dobra prometna povezanost, osnovni komunalni standard in bližina osnovnega izobraževanja;

– razvoj poselitve je treba usmerjati v območja naselij;

– zagotoviti je treba uravnotežen razvoj poselitvenih vzorcev v posameznih prostorskih enotah, tako da bodo še naprej izražali značilno prepoznavnost posameznih območij v občini;

– ohranjati je treba značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo;

– učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo je treba zagotavljati z večjo koncentracijo stanovanj in delovnih mest v naseljih, ki so v celoti ali delno komunalno opremljena;

– Idrijo in rudniški kompleks je treba še naprej razvijati kot percepcijsko in kulturno središče občine in širšega zaledja v regiji;

– ostala urbanizirana naselja v občini (Spodnja Idrija, Godovič, Črni Vrh) je treba razvijati kot razvojne pole, ki ležijo ob najpomembnejših prometnih smereh;

– Spodnja Idrija se povezuje s Spodnjo Kanomljo;

– s prenovo in revitalizacijo praznih in neprimerno izkoriščenih zemljišč (opuščenih ali neprimernih lokacij) bo zagotovljena večja izkoriščenost in kvalitetnejša raba prostora;

– notranji razvoj naselij bo potekal z ohranjanjem kakovostnih rab in prostorskih struktur ob upoštevanju obstoječih urbanih oblik, arhitekturne, socialne in kulturne različnosti, varnosti bivanja in dela, varstva in razvoja kulturne dediščine ter racionalne rabe naravnih in drugih virov;

– notranji razvoj naselij in racionalna raba zemljišč se zagotavljata tudi s spremembami rabe prostora in obstoječih objektov, omogočanjem prepleta rab prostora in z zgostitvami ekstenzivno izrabljenih poseljenih površin;

– notranji razvoj naselij se zagotavlja z načrtovanjem uravnoteženega razmerja med grajenimi in zelenimi površinami;

– v strnjenih naseljih je potrebno preprečevati razmah poselitve navzven in možen pojav razpršene gradnje;

– celovita in delna prenova posameznih vaških (mestnih) območij se izvaja na podlagi občinskega podrobnega prostorskega načrta; v primerih ko gre za zavarovano arhitekturo, naselbinsko ali arheološko dediščino je potrebno v fazi priprave občinskega prostorskega načrta izdelati tudi konservatorski načrt;

– za vsa območja nove poselitve, večja od 0,5 ha, ali območja, posebej določena v občinskem prostorskem načrtu, je potrebno izdelati občinski podrobni prostorski načrt (OPPN) oziroma načrt celovitega komunalnega urejanja (CKU);

– osnovni pogoj za uresničevanje načrtovanega razvoja v naseljih je pravočasno pridobivanje in urejanje zemljišč za gradnjo.

– pri posegih v območju razpršene poselitve se je treba praviloma izogibati kakovostnim kmetijskim površinam in gradnjo usmerjati na slabša kmetijska zemljišča ali slabši gozd oziroma gozd v zaraščanju;

– glede na obsežna gozdna območja je na območju razpršene poselitve dopustno posegati tudi v gozdni prostor, vendar le ob soglasju Zavoda za gozdove Slovenije;

– individualna stanovanjska gradnja se usmerja ob obstoječo poselitev (zgoščevanje razpršene poselitve);

– za potrebe razvoja kmetijstva in gradnje dodatnih stanovanjskih objektov (praviloma za prevzemnike in potomce lastnikov obstoječih kmetij) je možno umeščati nove objekte, s tem da je širitev dovoljena le za en nov stanovanjski objekt; nove stavbe naj kakovostno zaokrožajo obstoječe stavbe oziroma kmetijo;

– gradnjo počitniških objektov je treba usmerjati v območja obstoječih počitniških naselij; gradnja novih počitniških objektov izven območij naselij ni dopustna;

– na območju razpršene poselitve se dovoljujejo tudi objekti oskrbnih, storitvenih dejavnosti in dejavnosti nastanitvenih kapacitet tako, da se smiselno vključujejo v obstoječi poselitveni vzorec;

– dovoljena je gradnja enostavnih objektov, pod pogoji, ki jih narekujejo ustrezni zakoni in podzakonski akti;

– v območjih kulturne dediščine so delne širitve stavbnih zemljišč možne, vendar je ob tem treba ohranjati tipologijo in optimalno širitev stavbnih zemljišč znotraj celka; to pomeni, da izhajamo iz obstoječih pozidanih površin, kamor spadajo stanovanjski objekt in vsi gospodarski objekti, in omogočimo povečavo števila objektov in zazidanih površin največ za 1x. Predvidena širitev pozidave mora biti namenjena samo kmetijski funkciji. V luči varstva KD druge rabe niso primerne.

Površine za razvoj kmetijstva se bodo ohranjale v sedanjem obsegu. Potrebe po novih kmetijskih površinah ni. Posege v prostor je treba v največji možni meri usmerjati izven območij najboljših kmetijskih zemljišč.

Za občino je značilen velik del gozdnih zemljišč. Gospodarsko izkoriščanje gozda se ne izvaja v varovalnih gozdovih in gozdnih rezervatih. V gozdovih s posebnim namenom pa je izkoriščanje omejeno. Površine za gozdarstvo ostajajo v istem obsegu, za potrebe razvoja drugih dejavnosti so možne manjše krčitve.

Nosilno naselje turistično-rekreativnega razvoja v občini bo še naprej Idrija z vso potrebno turistično infrastrukturo in zanimivo tehniško dediščino. Obilo možnosti za razvoj rekreacije v občini nudijo številne naravne danosti. Širša zavarovana območja (Krajinski park Zgornja Idrijca, predlog regijskega parka) in Geopark Idrija predstavljajo priložnost za razvoj prilagojenih, ne množičnih in neagresivnih oblik turizma in rekreacije, s poudarkom na raziskovanju, izobraževanju, opazovanju narave itd.

Kot manjši turistični centri z nekaj turistične in predvsem rekreativne infrastrukture se bodo razvijala naselja Črni Vrh, Lome, Vojsko, Idrijska Bela in Ledinsko Razpotje.

Pomembno je razvijati in spodbujati ponudbo kmečkega turizma tudi na območjih, ki v tovrstno dejavnost še niso vključena.

Oskrbo občine z mineralnimi surovinami (za gradbeništvo) zagotavljajo obstoječi peskokopi oziroma kamnolomi v območjih mineralnih surovin. V primeru povečanja potreb po mineralnih surovinah je ob predhodnih strokovnih podlagah, ki se jih izvede v skladu s področno zakonodajo, mogoče določiti območja namenjena izkoriščanju mineralnih surovin. Za namen izkoriščanja mineralnih surovin je potrebno sprejeti občinski podrobni prostorski načrt.

Občina bo svojo prometno politiko in razvoj prometnega omrežja razvijala v skladu z načeli trajnostne mobilnosti. S ciljem vzpodbujanja trajnostne mobilnosti v občini se zagotavlja ukrepe za urejanje varnih in udobnih peš in kolesarskih poti. Zagotavlja se dostopnost javnega potniškega prometa, trajnostnim oblikam mobilnosti pa se daje prednost pred osebnim avtomobilskim prometom.

Občina Idrija je sprejela Celostno prometno strategijo.

Infrastrukturna omrežja se bodo razvijala skladno s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij ter z upoštevanjem varstvenih omejitev. Novogradnja ali posodabljanje obstoječih infrastrukturnih omrežij se izvajata tako, da varovane vrednote kulturne dediščine niso prizadete in da so upoštevani pogoji soglasodajalcev.

Najpomembnejše cestno omrežje v občini predstavljajo državne ceste:

– glavna cesta G2-102 Logatec–Idrija–Tolmin, ki povezuje občino na zahodu s Posočjem, na vzhodu pa z osrednjeslovensko regijo in avtocestnim sistemom;

– regionalna cesta R1-207 Godovič–Ajdovščina, ki povezuje občino s sosednjo Vipavsko dolino, hkrati je to alternativna, najkrajša pot iz Ljubljane v Novo Gorico;

– regionalna cesta R3-610 Dolenja Trebuša–Spodnja Idrija in Pečnik–Žiri, ki na glavno cesto navezuje na eni strani dolino Kanomlje, na drugi strani pa omogoča povezavo do Žirov in proti Gorenjski.

V okviru dograditve regionalnih cest se je izvedla gradnja krožišča in rekonstrukcija glavne ceste G2-102 v Godoviču, v Spodnji Idriji pa se predvideva obvoz starega jedra s predorom. Rekonstrukcija regionalne ceste in hodnikov za pešce skozi Črni Vrh.

Na cesti R3-610 je potreben nov most čez Idrijco z ustrezno navezavo in predvideno modernizacijo.

Na klancu odseka ceste G2-102/1034 je izvedena izgradnja tretjega voznega pasu.

Dopolnitev povezav s sosednjimi regijami je poleg tehničnih izboljšav obstoječega cestnega omrežja v perspektivi možna tudi z gradnjo novih cest s predori v smeri Vipavske in Gorenjske, v koridorjih Idrijska Bela–Ajdovščina ter Spodnja Idrija–Sovodenj.

Lokalno cestno omrežje omogoča navezavo posameznih naselij na glavni poselitveni in prometni osi Logatec–Idrija–Tolmin in Godovič–Ajdovščina. Na lokalnih cestah se izvedejo posamezne tehnične izboljšave, kot so razširitve vozišča, izravnava krivin, podporni in premostitveni objekti, dograditve hodnikov v naseljih, avtobusna postajališča izven vozišča.

Novogradnja lokalne ceste je potrebna za navezavo vzhodnega dela Črnega Vrha na regionalno cesto in povezanost naselja.

Železniških povezav v občini ni. Javni promet predstavlja daljinski in lokalni avtobusni promet.

V Idriji se rekonstruira avtobusna postaja. Dogradijo oziroma izboljšajo se tehnični elementi avtobusnih postajališč na državnih in lokalnih cestah.

Stanovanjski, poslovni in javni objekti morajo imeti zagotovljeno potrebno število parkirnih mest za stanovalce, obiskovalce in zaposlene na svojem funkcionalnem zemljišču. Občina Idrija se je v Celostni prometni strategiji zavezala, da bo zmanjšala minimalne parkirne normative.

Zaradi prostorske utesnjenosti se zgradi parkirne hiše v Idriji v območju avtobusne postaje in ob Lapajnetovi ulici ter v Spodnji Idriji.

Opredeli se lokacije za dolgotrajno parkiranje avtobusov in drugih turističnih vozil.

Državno kolesarsko omrežje predstavlja glavna kolesarska pot G2 Modrej–Želin–Idrija–Godovič–Kalce, ki jo je v prihodnosti potrebno zgraditi na samostojnem vozišču. Kolesarska povezava od Spodnje Idrije poteka ob cestišču vzporedno z reko Idrijco po levem bregu. V Mokraški vasi kolesarska povezava prečka Idrijco in poteka vzporedno z njo po desnem bregu do Idrije. V Idriji kolesarska steza deloma poteka po levem bregu preko Mejce in deloma po desnem bregu mimo stadiona ter se za trgovskim centrom priključi na glavno cesto Logatec–Idrija–Tolmin. V križišču za Idrijsko Belo se kolesarska steza povzpne po Ključih do križišča s staro francosko cesto po lokalni cesti proti Novemu Svetu mimo Šebalka do Godoviča, kjer se priključi na glavno cesto proti Logatcu.

Pri umeščanju kolesarskih in peš poti v prostor se pozornost nameni obrežni vegetaciji ob Zali in Idrijci. Obrežna vegetacija se ohranja. V strugo vodotokov se na noben način ne posega. Na območju naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij se traso kolesarske poti v čim večji meri predvidi ob cestišču že obstoječih cest.

Pri umeščanju kolesarskih in peš poti se v čim večji možni meri izogiba poplavnim območjem. V skladu s področno zakonodajo se gradnjo prometne infrastrukture izvede po možnosti izven priobalnih zemljišč. V čim večji možni meri naj potekajo po obstoječih poteh.

Najpomembnejše lokalne kolesarske poti so po dolinah Idrijska Bela in Kanomlja ter v smereh Črnega Vrha in Žirov. Kolesarske steze in poti se povežejo v omrežje, ki povezuje večja središča in turistične ureditve po celotnem območju občine.

V naseljih je v okviru prostorskih možnosti potrebno krepiti obstoječe omrežje poti in dograjevati hodnike za pešce ter kolesarske steze na pomembnejših kolesarskih poteh.

Na območju Občine Idrija se v perspektivi prouči možnosti za ureditev športnega letališča ali vzletišča.

Oskrba s pitno vodo pomeni zagotavljanje (črpanje, predpriprava, distribucija) pitne, tehnološke in požarne vode v ustreznih količinah in kakovosti ob hkratnem varovanju in ohranjanju podzemne vode. Glavni cilji, ki jih želimo doseči na področju oskrbe s pitno vodo, so:

– zagotavljanje potrebnih in kakovostnih količin zdrave pitne vode, ki se izvaja z ustreznim prostorskim načrtovanjem in zaščito vodovarstvenih območij pred onesnaženji;

– zagotavljanje zadostnih količin pitne vode vsem prebivalcem v občini, ki se izvaja z gradnjo, obratovanjem in vzdrževanjem vodovodnega omrežja;

– racionalna raba naravnih virov, ki se izvaja z vzdržno porabo vode in sanacijo izgub na omrežjih;

– ustrezno sistemsko financiranje gradnje, vzdrževanja in obratovanja sistemov za oskrbo s pitno vodo, ki omogoča kvalitetno izvajanje dejavnosti;

– upoštevanje vsaj minimalnih standardov pri komunalni opremljenosti poselitvenih območij, ki se izvaja z usmerjenim opremljanjem zemljišč za gradnjo pred začetkom uporabe novozgrajenih objektov.

Izhodišče prihodnjega razvoja temelji na dosedanjem razvoju sistema vodooskrbe z dodatnimi obnovitvami, dograditvami in novogradnjami v sistemu tako, da se praviloma vsa poselitvena območja oskrbi z javnim vodovodom v upravljanju javnega podjetja za oskrbo s pitno vodo. Za kakovostno zadovoljevanje potreb po pitni vodi se varuje vse obstoječe in potencialno pomembne vodne vire in spodbuja varčno in smotrno rabo pitne vode. Vodni viri za Občino Idrija se pretežno nahajajo na teritoriju občine, na vzhodnem delu pa segajo tudi v sosednjo Občino Logatec. V pripravi je zavarovanje vodnega vira za Trnovsko Banjško planoto. Na vodovarstvena območja se usmerja dejavnosti, ki omogočajo prostorski razvoj in skladno z vodovarstvenim režimom ne ogrožajo kvalitete vodnih virov. Zaradi ranljivosti podzemnih voda, se dejavnosti umešča v prostor v območja manjše ranljivosti ter s tako tehnološko prilagoditvijo rabe, da se kvaliteta podzemnih voda ali vodnih virov ne poslabšuje in njihova količina ne zmanjšuje.

Javno vodovodno omrežje mora biti ustrezno dimenzionirano prvenstveno za oskrbo s pitno vodo, praviloma pa tudi za varstvo pred požarom. Na območju Občine Idrija so naslednji javni vodovodni sistemi:

– Idrija in Spodnja Idrija (obstoječi sistem povezuje naselja Idrija, Spodnja Idrija in Spodnja Kanomlja in sega od Idrijske Bele do Spodnje Kanomlje, predvideva se razširitev v Spodnji Kanomlji);

– Godovič (obstoječi sistem Godovič–Zavratec–Dole–Gore se poveže s sistemom Idrijskega vodovoda);

– Črni Vrh (obstoječe omrežje);

– Ledine–Vrsnik–Korita (obstoječe omrežje);

– Vojsko–Čekovnik (obstoječe omrežje);

– Idrijske Krnice in Masore (načrtovano javno vodovodno omrežje).

Glavna skrb v prihodnjih letih bo namenjena dograditvi in povezovanju javnih vodovodnih sistemov ter sanaciji obstoječih javnih vodovodov za preprečevanje izgub v sistemu. Vodooskrbni sistem za Idrijo in Spodnjo Idrijo je zagotovljen iz vodnega vira v Idrijski Beli.

Na vseh območjih, kjer se v skladu s predpisi oskrba s pitno vodo ne zagotavlja v okviru javne službe se oskrba s pitno vodo izvaja individualno ali skupinsko iz lastnih zajetij, vodnjakov ali rezervoarjev. Dolgoročno se manjše ali lastne vodovode, ki niso v upravljanju javnega podjetja, priključi na javne vodovodne sisteme.

Vsi objekti, ki se nahajajo na vplivnem območju javnih vodovodnih sistemov, morajo biti priključeni na javni vodovod, razen če priključitev v skladu z mnenjem pristojnega občinskega organa ni možna (fizične prepreke – npr. vodotok, strma brežina itd.).

Odvajanje in čiščenje odpadne vode predstavlja zbiranje in transport odpadne in padavinske vode ter njeno čiščenje in odvajanje v odvodnike na neškodljiv način ob hkratnem varovanju površinskih in podzemnih vod. Glavni cilji, ki jih želimo doseči na področju odvajanja in čiščenja odpadne vode, so:

– zaščita okolja predvsem v smislu zaščite vodnih virov ter zaščite tal in voda zaradi odpadne vode, ki se jo izvaja z gradnjo novih kanalizacijskih sistemov ter sanacijo in posodobitvijo dotrajanih in preobremenjenih kanalizacijskih sistemov, prednostno na občutljivih in vodovarstvenih območjih;

– zagotavljanje potrebnih in kakovostnih količin zdrave pitne vode, ki se ga izvaja z ustreznim prostorskim načrtovanjem in zaščito vodovarstvenih območij pred onesnaženji;

– upoštevanje vsaj minimalnih standardov pri komunalni opremljenosti poselitvenih območij, ki se ga izvaja z usmerjenim opremljanjem stavbnih zemljišč pred začetkom uporabe novozgrajenih objektov;

– racionalna raba naravnih virov v smislu ponikanja neonesnaženih padavinskih voda v urbanih področjih, s čimer se zagotavlja napajanje podzemne vode "in situ";

– ustrezno sistemsko financiranje gradnje, vzdrževanja in obratovanja sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne vode, ki omogoča kvalitetno izvajanje dejavnosti;

– varovanje pred poplavami zaradi padavin iz urbanih področij in visokih voda vodotokov na območju občine, ki se ga izvaja z ustreznim kanaliziranjem oziroma zadrževanjem padavinske vode.

Izhodišče prihodnjega razvoja je ureditev kanalizacijskih sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne sanitarne vode v vseh večjih in gosteje naseljenih naseljih. Tako so obstoječi kanalizacijski sistemi s pripadajočimi čistilnimi napravami urejeni v naslednjih naseljih:

– Idrija (CČN Idrija skladno s potrebami zagotavlja tudi možnost sprejema blata iz greznic območja celotne občine in odpadne vode mestne aglomeracije z navezavo na Mokraško vas);

– Spodnja Idrija (ČN Spodnja Idrija, razširitev sistema po Spodnji Idriji in v Spodnji Kanomlji);

– Godovič (ČN Godovič, predvidena razširitev);

– Črni Vrh (načrtovana ČN Črni Vrh).

Obstoječe sisteme je treba delno dograditi, starejše sanirati ter zagotoviti nemoten in ustrezen odtok vode in njeno čiščenje.

Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode določa v Občini Idrija naslednja območja aglomeracij, kjer je izgradnja kanalizacijskih sistemov obvezna v naslednjih naseljih:

– Idrija,

– Spodnja Idrija z Mokraško vasjo,

– Godovič,

– Črni Vrh,

– Spodnja Kanomlja.

Občina Idrija je s prenovo operativnega programa odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode (v nadaljevanju: OPOČKOV) v Občini Idrija določila nova območja javnega kanalizacijskega omrežja na način sosedskih malih komunalnih čistilnih naprav (v nadaljevanju: MKČN), ki se praviloma nahajajo izven aglomeracije. Izvedbo gradnje MKČN pogojujejo naravne danosti terena ter tehnično ekonomska upravičenost izgradnje. OPOČKOV predvideva izgradnjo MKČN v naslednjih naseljih ali njihovih delih:

– Črni Vrh nad Idrijo,

– Godovič – Log,

– Gorenji Vrsnik,

– Govejk,

– Korita,

– Ledine,

– Ledinske Krnice,

– Kovačev Rovt,

– Ledinsko Razpotje,

– Spodnji Vrsnik,

– Srednja Kanomlja,

– Vojsko,

– Zadlog,

– Zavratec,

– Idrijska Bela.

Pri zasnovi kanalizacijskih sistemov se teži predvsem k združevanju posameznih naselij v večje kanalizacijske sisteme.

Vsi objekti, ki se nahajajo v vplivnem območju javnih kanalizacijskih sistemov, morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, razen če priključitev v skladu z mnenjem pristojnega občinskega organa ni možna (fizične prepreke – npr. vodotok, strma brežina itd.).

Za vsa ostala naselja (kjer ni načrtovanih kanalizacijskih sistemov) se dovoli uporaba individualnih sistemov, kot so nepropustne obstoječe greznice, male komunalne ČN itd., pri čemer je treba vse take objekte evidentirati, izvajalec javne službe pa mora zagotavljati monitoring ter sprejem blata in gošč v centralno čistilno napravo Idrija.

Temeljni cilj gospodarjenja z odpadki je racionalno ravnanje s komunalnimi in drugimi odpadki, pri čemer je glavno vodilo racionalna raba prostora za zbiranje, obdelavo in predelavo odpadkov ter odlaganje ostankov odpadkov ob zmanjševanju vplivov na okolje. Pri tem se prednostno zagotovi:

– stoodstotno pokritost območja z ločenim zbiranjem (frakcij) komunalnih odpadkov na izvoru;

– vzpostavitev racionalne mreže namenskih objektov in naprav, tj. zbirnih centrov ter objektov in naprav za nadaljnjo obdelavo (predelavo) odpadkov, vključno s predelavo biološko razgradljivih odpadkov, in sicer za celotno prispevno območje;

– povečanje izrabe odpadkov kot sekundarnih surovin in v energetske namene;

– sanacija neurejenih odlagališč in starih okoljskih bremen;

– regionalizacija in povezovanje tehnoloških sistemov (racionalizacija oskrbe, ekonomija obsega, naravne danosti, geografske razmere) predvsem na ravni predelave in odlaganja odpadkov;

– stimulativna in usmerjena cenovna oziroma tarifna politika glede na količino in kakovost odpadkov po načelu "povzročitelj plača".

Zbiranje odpadkov je urejeno prek sistema odvoza komunalnih odpadkov ter mreže zbiralnic ločenih frakcij v naseljih in zbirnega centra Ljubevč – grapa Grohovt v neposredni bližini nekdanjega odlagališča.

Predelava in odlaganje preostanka odpadkov se ureja na medobčinski oziroma regionalni ravni. Občina Idrija obdeluje in odlaga odpadke na območju regijskega centra RCERO Ljubljana.

Odlagališče Raskovec je zaprto. Območja nekdanjih kamnolomov, industrijskih con itd. ali območja drugih manj ustreznih posegov v prostor se lahko nameni za predelavo in odlagališče inertnih materialov.

Specifičen problem predstavljajo tudi žgalniški odpadki, ki so nastajali v času obratovanja rudnika. Njihovo odlaganje še ni trajno rešeno, zato je treba v okviru sanacije rudnika poiskati dokončno prostorsko rešitev odlaganja.

Cilji na področju oskrbe z zemeljskim plinom so:

– zanesljiva in dolgoročna energetska oskrba občine (zadostne kapacitete v energetskih napravah in plinovodnem omrežju, ukrepi za dolgoročno dobavo plina, ustrezno vzdrževanje energetskih naprav in plinovodnega omrežja);

– zmanjšanje obremenjevanja okolja (npr. s priključevanjem na sistem oskrbe s plinom, posodabljanjem kurilnih naprav in nadomeščanje ekološko manj ustreznih goriv s plinom);

– racionalna raba prostora pri izvajanju energetskih naprav za oskrbo s plinom, prenosnega in distribucijskega omrežja;

– doseganje ekonomske učinkovitosti in zagotavljanje konkurenčnih cen;

– izpolnjevanje vseh mednarodnih obveznosti na področju varstva okolja;

– zmanjšanje emisij CO₂ (soproizvodnja toplotne in električne energije, prehod na čistejša goriva);

– optimizacija organiziranosti izvajanja dejavnosti in uvajanje novih storitev.

Zasnova razvoja oskrbe z zemeljskim plinom temelji na odločitvi o oskrbi največjih in najgosteje poseljenih območij občine z zemeljskim plinom. V Idriji je že razvito plinovodno omrežje, ki za energent začasno uporablja utekočinjeni naftni plin.

Z izvedbo prenosnega plinovoda za zemeljski plin Kalce–Godovič in merilno regulacijske postaje v Godoviču je občina vključena v slovensko prenosno omrežje prek prenosnega plinovoda M3 Vodice–Šempeter. Od MRP Godovič je načrtovana gradnja distribucijskega plinovoda za zemeljski plin do Idrije in po dolini Idrijce do Spodnje Idrije ter gradnja distribucijskega omrežja po naseljih Idrija (dograditev in razširitev), Mokraška vas, Spodnja Idrija in Godovič (novogradnja). Hkrati s priključevanjem objektov na distribucijski plinovod se odstrani zunanje cisterne za UNP. Uporabo kurilnega olja se zmanjšuje z zamenjavo starih kotlov na kurilno olje ter s prepovedjo gradnje novih kotlovnic na kurilno olje.

Priključitev objektov, ki se nahajajo v vplivnem območju plinovodnega omrežja, na plinovodno omrežje je priporočljiva, razen če za ogrevanje uporabljajo obnovljive vire energije (lesna biomasa, sonce, geotermalna energija, veter itd.). Do izgradnje plinovodnega omrežja v Idriji, Spodnji Idriji in Godoviču se spodbuja uporaba utekočinjenega naftnega plina, v primeru večjih komunalnih ureditev posameznih območij pa je treba ob izgradnji ostale infrastrukture zgraditi tudi plinovodno omrežje.

Pri posegih v prostor je treba upoštevati, da je v skladu s predpisi določeno območje vzdolž plinovodov, v katerem veljajo določene omejitve pri izvajanju posegov v prostor glede na dimenzijo in tlačno stopnjo plinovoda, kar je treba upoštevati pri posegih v bližini plinovodnega omrežja.

Cilji na področju oskrbe z električno energijo so:

– zagotavljanje kakovostne in zanesljive oskrbe na celotnem območju občine (zadostne kapacitete, ustrezne povezave, ustrezno vzdrževanje virov in omrežja);

– racionalna raba prostora pri izvajanju proizvodnje, prenosa in distribucije;

– doseganje ekonomske učinkovitosti in zagotavljanje konkurenčnih cen;

– proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov;

– zagotavljanje kakovostne in zanesljive oskrbe uporabnikov tako v normalnih kot tudi izrednih razmerah.

Elektroenergetsko omrežje se deli na prenosno in distribucijsko omrežje, pri čemer prenosno omrežje v splošnem povezuje proizvodne vire energije in distribucijska podjetja, distribucijsko omrežje pa oskrbuje neposredne porabnike.

Izhodišče za oskrbo z električno energijo temelji na 110 kV prenosnem omrežju, ki poteka do razdelilne transformatorske postaje Idrija v Spodnji Idriji (RTP 110/20 kV Idrija) po naslednjih nadzemnih daljnovodih:

– DV 110 kV Ajdovščina–Idrija in

– DV 110 kV Idrija–Cerkno ter

– DV 2x110 kV Idrija–Žiri I. in II.,ki je v upravljanju distribucije Elektro Ljubljana.

Distribucijsko omrežje je v upravljanju Elektro Ljubljana (Godovič, Ledine, Gorenji in Spodnji Vrsnik, Govejk, Dole, Zavratec) in Elektro Primorska (ostali del občine). Stanje oskrbe je zadovoljivo, načrtovane so dograditve oziroma povezave omrežja Godovič–Brda in Ledine–Gore, smiselna pa je še izvedba povezav Kanomlja–Idrija in Črni Vrh–Godovič za rezervno napajanje.

Pri posegih v prostor je treba upoštevati, da je v skladu s predpisi določeno območje vzdolž daljnovodov, v katerem veljajo določene omejitve pri izvajanju posegov v prostor glede na napetostni nivo daljnovoda, kar je treba upoštevati pri posegih v bližini daljnovodnega omrežja.

Na območju občine je podeljenih 14 koncesij za izkoriščanje energetskega potenciala vodotokov za proizvodnjo električne energije do 10 MW. Izhodišče bodočega razvoja področja je, da se na zavarovanih območjih gradnja novih HE ne dovoli, možne so le dograditve ali rekonstrukcije obstoječih. Na ostalih vodotokih je gradnja malih HE dovoljena po vnaprejšnji prostorski analizi in soglasju pristojnih služb ter pristojnega občinskega urada.

S sprejetjem lokalnega energetskega koncepta se spodbuja prehod od ogrevanja s fosilnimi gorivi na ogrevanje z obnovljivimi viri energije (lesna biomasa, sonce, geotermalna energija), prehod od individualnega ogrevanja k skupnemu, uvajanje ukrepov učinkovite rabe energije v stavbah in na ogrevalnih sistemih.

Območje Občine Idrija je v splošnem v celoti predvideno za rabo obnovljivih virov energije s poudarkom na izrabi lesne biomase. V okviru izrabe obnovljivih virov energije je možno uporabiti še izkoriščanje geotermalne energije, sončne energije in kombinacijo le teh. Obnovljivi viri energije se za oskrbo z energijo uvajajo na območjih in pod pogoji, ki omogočajo njihovo učinkovito izkoriščanje.

Prenovo naselij ali delov naselij se načrtuje tako, da je zagotovljena smotrna raba energije in materialov.

Pri nadaljnjem razvoju proizvodnje električne energije se načrtuje objekte za rabo obnovljivih virov energije, kot so voda, veter, sončna energija, geotermalna energija in drugi z upoštevanjem učinkovitosti izbranega sistema in prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti.

Učinkovita in varčna raba energije bo trajna razvojna usmeritev pri gospodarjenju in načrtovanju novogradenj, prenovi in sanaciji, kar pomeni zmanjšanje rabe energije ob zagotavljanju enake ali večje kakovosti življenja in konkurenčnosti gospodarstva.

Na redkeje poseljenih območjih, kjer se nahaja predvsem individualna stanovanjska gradnja, se v prihodnje načrtuje predvsem individualna energetska oskrba, ki se dopolnjuje z individualno izrabo obnovljivih virov energije, predvsem lesne biomase, sončne energije in geotermalne energije. V strnjeno poseljenih območjih izven območij, ki so že oskrbovana s sistemom UNP oziroma zemeljskim plinom in območij, ki so skladno s koncesijsko pogodbo med občino in izvajalcem oskrbe s plinom načrtovana za oskrbo s plinom, se spodbuja vzpostavitev sistema skupinskega ogrevanja na lesno biomaso.

Spodbuja se izrabo sončne energije tako za individualno oskrbo kot za proizvodnjo električne energije. Sončna energija predstavlja potencial tudi za potrebe javne razsvetljave. Večje potencialne površine za izgradnjo fotovoltaičnih elektrarn so z OPPN namenjene v industrijski coni Godovič.

Izraba geotermalne energije v površinskih plasteh je, ob upoštevanju predpisov s področja varstva voda, mogoča na celotnem območju Idrije. Velik potencial za pridobivanje toplotne moči za ogrevanje predstavlja tudi rudniška voda, ki se jo zaradi varnosti rudnika izčrpava.

Izraba bioplina v postrojenju SPTE za ogrevanje je možna ob ustreznem viru, to je večji kmetiji ali ob zbirnem mestu hlevskih ostankov več kmetij npr. v Zadlogu in Godoviču.

Izraba vetrne energije v Občini Idrija nima velikega potenciala zaradi na splošno nižjih povprečnih hitrosti vetra in slabše dostopnosti območij z nekoliko močnejšimi povprečnimi hitrostmi vetra s slabim oziroma neobstoječim elektroenergetskim omrežjem. Izraba vetrne energije je mogoča za lastno oskrbo na območjih, ki so primerna za izrabo vetrne energije z vidika prostorske, okoljske ter družbene sprejemljivosti, zato se jih na podlagi podrobnejšega prostorskega načrtovanja umešča na območja, ki so ustrezna tako z vidika vetrnega potenciala, ustreznosti tal, bližine poselitve in zmogljivosti električnega omrežja ter hkratni niso najbolj ranljiva z vidika narave, kulturne dediščine in kakovosti bivalnega okolja.

Z namenom smotrne rabe prostora je treba nove energetske sisteme za proizvodnjo električne energije v čim večji meri načrtovati na lokacijah obstoječih sistemov in na degradiranih območjih proizvodnih dejavnosti.

Energetski sistem je sklop posameznih energetskih infrastrukturnih sistemov, ki omogočajo oskrbo države z elektriko, zemeljskim plinom, nafto in naftnimi derivati, toploto, obnovljivimi in drugimi viri energije. Pri pridobivanju, pretvorbi, prenosu, distribuciji in uporabi energije, ki povzročajo praviloma nezaželene in dolgoročne vplive na okolje in prostor, se upošteva načela vzdržnega prostorskega razvoja in spoznanje o omejenosti virov ter možnosti izrabe vseh realnih potencialov na področju rabe energije.

Pri načrtovanju energetskih in telekomunikacijskih omrežij naj se preveri vse tehnične možnosti za uporabo že obstoječih koridorjev.

Cilji na področju telekomunikacij so:

– z dolgoročnim, stabilnim in pospešenim razvojem telekomunikacij zagotoviti zanesljive telekomunikacijske storitve, katerih ponudba bo usklajena s pričakovanji uporabnikov in potrebami informacijske družbe;

– zagotoviti dostopnost univerzalnih telekomunikacijskih storitev vsem na celotnem območju občine po dostopnih cenah;

– zagotoviti in pospeševati učinkovitost in tekmovanje med ponudniki telekomunikacijskih storitev;

– umeščati objekte komunikacijske infrastrukture na čim bolj nevpadljiv način ob upoštevanju okoljskih in prostorskih razsežnosti posega.

Telekomunikacijsko omrežje sestavljajo telekomunikacijsko omrežje ponudnikov telekomunikacijskih storitev, omrežje baznih postaj mobilne telefonije, omrežje oddajnikov itd.

Občina načrtuje razvoj optičnega podzemnega omrežja v vseh večjih naseljih v občini, da bodo zagotovljeni najboljši pogoji za nadaljnji razvoj komunikacijskih storitev.

Gradnja nadzemnih brezžičnih povezav (bazne postaje mobilne telefonije, brezžični prenos podatkov) je dovoljena pod pogoji, da se umestitev v prostor skrbno načrtuje ter uporabi najsodobnejše principe umestitve v prostor (zakrivanje, zmanjševanje moči oddajnikov, uporaba različnih anten, prilagajanje krajinski sliki itd.).

Za območje Občine Idrija je značilen stik dveh velikih naravnogeografskih regiji – Alpskega in Dinarskega sveta, kar se odraža v krajinski pestrosti in najrazličnejših naravnih in ustvarjenih prvinah. Bogata kulturna in naravna dediščina pripomoreta k prepoznavnosti tega območja. Velika kakovost krajine izvira tudi iz dejstva, da relativno veliko ljudi še živi razpršeno po prostoru, tudi po hribovitih in planotastih delih občine in tako ohranja tipičen vzorec poselitve ter kakovostno kulturno krajino.

Za ohranjanje narave, prepoznavnosti in kakovosti krajine ter kulturne dediščine je potrebno predvsem ohranjati poselitvene vzorce, razvijati dopolnilne dejavnosti v podeželskem prostoru, ne posegati v ohranjena naravna območja velike vrednosti ter upoštevati sprejete režime in usmeritve za varstvo kulturne in naravne dediščine.

Zaradi razgibanega reliefa je v občini malo kmetijskih območij.

Najbolj izrazito kmetijsko območje je Zadloško polje, kjer so največje izravnave in je poleg travnikov tudi nekaj njiv. Sledijo okolica Godoviča, Črnega Vrha, Idrijskega Loga in Ledin. Intenzivnejše pridelovanje se bo še naprej usmerjalo v ta območja, vendar potreb po novih kmetijskih površinah ni. Zaradi majhnega števila kvalitetnih površin je potrebno te še toliko bolj varovati. Zato se bo posege v prostor usmerjalo izven območij najboljših kmetijskih zemljišč. Vendar je po drugi strani za ohranjanje teh površin potrebno tudi zagotavljati tamkajšnjim prebivalcem ugodne bivalne pogoje in vire dohodka, zato je izjemoma mogoče posegati tudi na najboljša kmetijska zemljišča, če gre za poseg strateškega pomena za lokalno gospodarstvo. Vendar je gradnja na najboljših kmetijskih zemljiščih dopustna le, če ni mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko pridelavo.

Drugi del kmetijskih zemljišč leži v višje ležečih območjih (nad 600 m n.v.), kjer je večja nevarnost zaraščanja kmetijskih zemljišč. Tam je potrebno posvetiti posebno pozornost ohranjanju kmetovanja in izboljšanju pogojev – spodbujati je potrebno razvoj dopolnilnih dejavnosti, novih programov in ohranjanja poselitve.

Zaraščanje kmetijskih zemljišč se bo preprečevalo s spodbujanjem kmetovanja zlasti na območjih vrednejše tradicionalne kulturne krajine. S spodbujanjem nadaljnje kmetijske rabe bodo ohranjeni potenciali za razvoj turizma in prostočasnih dejavnosti, povezanih s kmetijstvom.

V območju kmetijskih zemljišč je treba spodbujati širjenje in zaokroževanje obstoječih kmetijskih gospodarstev. V primeru prostorske in prometne utesnjenosti je potrebno omogočiti selitev kmetije pod naslednjimi pogoji:

– prosilec izpolnjuje posebne pogoje, določene v zakonu o kmetijskih zemljiščih,

– lega je čim bližje naselja ali zaselka, ob obstoječi cesti in je mogoče z razumnimi stroški zagotoviti komunalno opremo zemljišča,

– ne bo povzročila vidnega razvrednotenja prostora,

– ne bo povzročila škodljivih vplivov na okolje,

– gradnja ne bo ogrožala naravnih vrednot, biotske raznovrstnosti in kulturne dediščine,

– gradnja ne bo ogrozila kakovosti naravnih virov ali oteževala kmetijske dejavnosti.

Gradnja novih razvojnih kmetij je možna zunaj poselitvenih območij, če je zagotovljena površina, potrebna za njihov razvoj.

Intenzifikacija pridelave naj poteka v smislu razvoja gojenja kultur v rastlinjakih (tudi na večjih kompleksih ob ustreznih ukrepih varstva narave in ustreznem umeščanju v prostor).

Na obrobju stavbnih zemljišč je kot začasno rabo potrebno urediti površine za ljubiteljsko obdelovanje (vrtički).

Za Občino Idrija je značilen velik delež gozdnih površin, saj spada skoraj v celoti v gozdno ali gozdnato krajino. Velika sklenjena območja naravno ohranjenih gozdov (Trnovski gozd) so ena izmed glavnih prepoznavnih prvin občine.

Najstrožje se varuje gozdne rezervate, kjer so prepovedane vse gospodarske, rekreacijske, raziskovalne in druge dejavnosti, ki bi lahko vplivale na spremembo stanja.

Strogo bodo varovani tudi varovalni gozdovi, gozdovi z izjemno poudarjenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami in gozdovi s posebnim namenom, v katere se ne bo posegalo. Za neizogibne posege je potrebno pridobiti soglasja Zavoda za gozdove Slovenije.

V ostalih gozdovih se lahko proizvodnja lesa v manjši meri intezificira, saj Občina Idrija svojega gozdno pridelovalnega potenciala ne izkorišča v celoti. Pri tem pa se morajo ohranjati stabilni naravni odnosi.

Stanovanjsko in drugo gradnjo je smiselno usmerjati na območja slabših gozdov in na površine v zaraščanju, saj s tem zaradi velike gozdnatosti občine ne bo večjih posledic za kvaliteto krajine. Prav tako je dopustna krčitev gozdnih površin za namene kmetijske dejavnosti. Na podlagi dovoljenja Zavoda za gozdove Slovenije je možno v skladu s predvideno dinamiko v naslednjih desetih letih izkrčiti do 7 % gozdne površine. Posebno skrb se posveti vzdrževanju poškodovanih lokalnih cest nastalih pri transportu lesa.

Občina ima velik, deloma še neizkoriščen potencial za razvoj turizma in športno rekreacijskih dejavnosti.

Največji turistični potencial predstavlja vpis tehniške dediščine idrijskega rudnika na Seznam svetovne dediščine Unesco. S tem je postalo mesto Idrija pomembno spomeniško območje tako na državni kot svetovni ravni. Bogata kulturna dediščina, predvsem zaradi dolgoletne tradicije rudarjenja in delovanja rudnika živega srebra v Idriji ter z njim povezanega načina življenja, primerna raba vseh elementov kulturne dediščine, izboljšanje obstoječih in snovanje novih, na kulturni dediščini temelječih programov in vsebin ter njihova aktivna vključitev v celostno ponudbo mesta predstavlja izjemen potencial za razvoj turizma.

Razvoj turistične dejavnosti bo pomenil dodatno dobro osnovo za širitev drugih dejavnosti, zlasti storitvenih. Povečanje kritične mase uporabnikov storitev bo pripomoglo k preboju na številnih področjih, od gostinstva pa vse do športa in kulture. Na voljo so ogledi številnih naravnih in kulturnih znamenitosti, vendar pa je opaziti pomanjkanje ostale ponudbe, ki bi dopolnila in tako oblikovala bolj celovit turistični proizvod, zanimiv za širši segment gostov.

Obilo možnosti za rekreacijo nudijo naravne danosti, ki jih na območju občine ne manjka. Pomembni so gozdovi v okolici naselij ter zavarovana območja, ki pa se bodo v prihodnosti, ob razglasitvi Regijskega parka Trnovski gozd, še povečala. Širša zavarovana območja (krajinski park, regijski park) predstavljajo priložnost za razvoj prilagojenih, ne množičnih in neagresivnih oblik turizma in rekreacije, s poudarkom na raziskovanju, izobraževanju, opazovanju narave itd.

Eno večjih neizkoriščenih območij mesta Idrija je Jožefov jašek (Kajzer), ki zavzema plato nad parkom Mejca ob vstopu v mesto. To območje je sestavljeno iz večih rudniških objektov, ki predstavljajo pomemben del tehniške dediščine mesta in se jih zato ohranja in prenavlja. Hkrati so v območju tudi večje zunanje površine, ki dopuščajo raznoliko dogajanje na prostem. Delavsko zgodovino in karakter območja se ohranja tudi s programi, ki novim razmeram primerno nadaljujejo tradicijo "sojšne" (dela na svoje), inoviranja, ustvarjanja in eksperimentiranja (t.j. v širšem pomenu "kreativne in kulturne industrije") ter za katere v drugih mestnih območjih ni zadostne koncentracije razpoložljivih prostorov. Območje se tako nameni razvoju raznolikih gospodarsko-kulturnih dejavnosti, od turizma do muzejskih, kulturnih, razvedrilnih, trgovskih in storitvenih dejavnosti. Z zagotavljanjem konstantnih aktivnosti in postopne prenove v območju se zmanjšuje degradacija kulturne dediščine in ustvarja nov prostor dogajanja v mestu.

Občina bo poleg Idrije in krajinskega parka spodbujala razvoj turizma tudi v ostalih predelih občine. Največji potencial imajo predvsem naslednja območja:

– Črni Vrh z obstoječim smučiščem, kolesarskimi potmi in naravnimi danostmi, kulturno dediščino ter tradicijo v turizmu;

– Vojsko kot športno-rekreacijski center za zimske športe in izhodišče za ostale dejavnosti, ki se lahko izvajajo vse leto (pohodništvo, kolesarjenje …), ohranjanje in spodbujanje šolskega turizma;

– Ledinska planota s svojo kvalitetno in prepoznavno krajino ter bogato kulturno in naravno dediščino;

– Krniška planota z romarskim turizmom, v navezavi z Oblakovim Vrhom in Vojskarsko planoto;

– Kanomlja;

– Čekovnik;

– Lome s smučarskim centrom Javornik ter kolesarskimi in peš potmi;

– Ledinsko Razpotje z nastanitvenimi kapacitetami in gostinsko ponudbo;

– Idrijska Bela z naravnim kopališčem, družabnimi dogodki in naravno dediščino.

Vzdrževati in urejati je treba prostore in objekte za planinarjenje, ki predstavlja množično obliko rekreacije v občini, in širiti oblike rekreacije, ki se lahko izvajajo v vseh letnih časih, za katere so v Občini Idrija dobri naravni pogoji.

Obstaja veliko pomanjkanje urejenih atraktivnih in varnih samostojnih cestnih kolesarskih poti, kar se bo izboljšalo z izgradnjo samostojne kolesarske povezave med Idrijo in Spodnjo Idrijo.

Ribolov je eden glavnih potencialov za razvoj turizma. Spodbujati je potrebno urejanje območij za ribolov in prostorov za druženje in zbiranje ribičev.

Dopolniti je potrebno ponudbo jahalnega športa, posebej na Ledinski, Črnovrški in Vojskarski planoti, saj so zaradi razgibanosti podeželja in naravnih znamenitosti v neposredni bližini zelo primerne za razvoj tega športa in z njim povezane ponudbe.

Poleg razvoja pohodništva, učnih in izobraževalnih poti, zimsko-športnih dejavnosti (tek na smučeh, smučanje, sankanje, krpljanje itd.), kolesarjenja in drugih dejavnosti je potrebno v občini povečati prenočitvene kapacitete. Zato bodo v Idriji spodbujane prenočitve v sklopu ureditve jaška Kajzer, kot dopolnilna dejavnost na kmetijah, urejanja kampov in podobno. Poglavitni trend je sedaj aktivna udeležba turista, zato bi bilo ponudbo potrebno dopolniti s številnimi atraktivnimi aktivnostmi in jih ponuditi v obliki programov, ki bi bili zanimivi za individualne obiskovalce ali pa za nadaljnjo distribucijo raznih turističnih agencij.

V predvideno širitev turistične ponudbe je možno vključevati tudi obore za rejo divjadi.

Ker so območja turizma in rekreacije v večini hkrati tudi območja kulturne dediščine, območja ohranjanje narave oziroma območja posebnih prepoznavnosti krajine, se v ta območja s posegi, ki bi jih bistveno spremenili, načeloma ne posega in se jih kot take varuje.

Geopark Idrija, ki obsega območje Občine Idrija, je bil ustanovljen leta 2010. Namen geoparka je združevati varstvo, promocijo in trženje geološke dediščine v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi s ciljem ohranjanja tradicionalnih običajev in razvoja podeželja. Geopark Idrija je bil leta 2013 sprejet v evropsko in hkrati svetovno mrežo geoparkov pod okriljem Unesca.

Za namen celovitega varstva in razvoja Krajinskega parka Zgornja Idrijca se pripravi upravljavski načrt.

V Krajinskem parku Zgornja Idrijca je potrebno urediti prometni režim tako, da bo večji poudarek na kolesarstvu in pohodništvu in manjši na avtomobilskemu prometu.

Krajinski park naj povezuje krožna pot, ki poteka po dolinah rek Belce in Idrijce z navezavami v smeri Trnovskega gozda in Vipavske doline, Idrijsko-Cerkljanskega hribovja ter mesta Idrija. Pot je prvenstveno namenjena kolesarjenju in drugim oblikam turizma (izleti, pohodništvo) ter povezuje različne točke oziroma zanimivosti v parku, kot so območja in enote varstva narave ter kulturne dediščine. Osebni avtomobilski promet naj se v čim večji meri ustavlja na vstopni točki pri Podroteji, kjer se uredi info-center s parkirišči in prostorom za avtodome. Obiskovalcem z osebnim vozilom naj se zaračunava nadomestilo. Spodbuja naj se obisk parka peš ali s kolesom brez vstopnine.

Pomembna programska točka v parku je kopališče Lajšt z obogatenim in nadgrajenim kopalnim, rekreativnim in športnim programom. Ob kopališču se načrtuje tudi nov objekt s ponudbo za potrebe kopališča in šotorišče v manjšem obsegu.

V sklopu Geoparka naj se ob geoloških znamenitostih uredi manjše zunanje ureditve s počivališči, razgledišča ter nove poti, ki se navezujejo na obstoječe poti in jih povezujejo z geološkimi znamenitostmi.

V občini so trije pridobivalni prostori, za katere je država podelila rudarsko pravico za gospodarsko izkoriščanje mineralnih surovin:

– Godovič – Šebalk,

– Idrijski log – Koševnik,

– Vojsko – Mrzla Rupa.

Za vse peskokope oziroma kamnolome, ki so predvideni za nadaljnje izkoriščanje mineralnih surovin po pogojih iz prostorskih izvedbenih aktov, se izvaja sanacija sočasno s pridobivanjem.

Pri sanaciji nelegalnih kopov morajo lastniki zemljišč izvesti ustrezno sanacijo degradiranih površin, ki naj zagotovi varnost prostora za ljudi in živali ter ponovno vzpostavi krajinske kvalitete prostora, in urediti vpis v prostorske dokumente. Namenska raba po sanaciji postane prvotna raba, razen v primeru sanacije za namen stavbnih zemljišč, za katero je potrebna sprememba namenske rabe v stavbno zemljišče po zakonskem postopku. Sanacija nelegalnih kopov se izvaja v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov.

Pri opredelitvi lokacij je prednostnega pomena varovanje vodnih virov, naravnih vrednot in kulturne dediščine ter varovalnih gozdov.

Sanacija območja rudnika živega srebra naj se še nadalje izvaja. Območje sanacije se naj v prihodnje nameni potrebam razvoja Idrije (stanovanja in ostale mestotvorne funkcije).

Območja potencialnih naravnih in drugih nesreč v Občini Idrija predstavljajo zlasti območja, ki so ogrožena zaradi poplav, erozije, zemeljskih ali snežnih plazov. Na teh območjih je treba zagotoviti varne življenjske razmere s sanacijo žarišč naravnih procesov in omejevanjem razvoja sorazmerno glede na izrazitost in pogostost naravnih procesov, ki lahko ogrožajo človekovo življenje ali njegove materialne dobrine.

Na poplavnih, erozijskih, plazovitih območjih se ne načrtuje prostorskih ureditev oziroma dejavnosti, ki lahko te procese sprožijo.

Območja, kjer ni bivališč ali ekonomsko učinkovitih gospodarskih dejavnosti, se prepuščajo naravni dinamiki. Za morebitne posege na ta območja je potrebno pridobiti geomehansko oziroma geotektonsko presojo.

V Občini Idrija so značilne katastrofalne poplave na Idrijci in pritoku Kanomljica. Problematična je predvsem poplavna varnost poselitvenega območja Idrije, Spodnje Idrije, Srednje in Spodnje Kanomlje.

Visoke kraške vode poplavijo tudi dele Zadloga, Črnega Vrha in Predgriž.

Za poplavna območja se določijo vodna, priobalna in druga zemljišča, kjer se voda zaradi naravnih dejavnikov občasno prelije izven vodnega zemljišča. Na takem območju so v skladu s področno zakonodajo prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.

Dosedanje retencijske in poplavne površine se ne smejo zmanjševati in se vzdržujejo v naravnih razmerah. Vse ureditve se načrtuje tako, da se poplavna varnost ne bo poslabšala. Spreminjanje obsega retencijskih površin, ki zagotavljajo, da se ne poslabšujeta vodni režim in stanje voda, ni dovoljeno.

Graditev na poplavnih območjih je dopustna v skladu z zakonodajo s področja izvajanja dejavnosti in posegov v prostor na območjih ogroženih zaradi poplav. Graditev objektov ni dopustna na zemljiščih, ki so bila nasuta nad koto poplavne vode brez upravnih dovoljenj.

Na območju vododeficitarnosti in suše se ne umešča novih dejavnosti, ki povečajo porabo vode in s tem prizadenejo oskrbo s pitno vodo ter ogrozijo bogatenje podtalnice ali izvirov in minimalni pretok vodotokov. Obstoječe dejavnosti je potrebno prilagoditi tako, da je poraba vode čim manjša.

Za povečanje požarne varnosti v Občini Idrija, posebej v območjih poselitve, se pozornost posveti izvedbi požarnega varovanja.

Glede na stopnjo potresne ogroženosti morajo biti objekti ustrezno protipotresno projektirani in grajeni.

Skladno z načrtom zaščite in reševanja v Občini Idrija so na območju občine določeni naslednji objekti oziroma območja, pomembna s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:

– lokacije siren, namenjenih obveščanju javnosti v primeru naravnih in drugih nesreč so na vseh gasilskih domovih na območju občine;

– zbirna mesta za reševalne ekipe: enote za prvo pomoč – Območno združenje Rdečega križa Idrija (Lapajnetova 47), enote za iskanje in reševanje – Gasilski dom Idrija (Vojkova 2a);

– helidrom: Mestni stadion Idrija;

– pokopališča: na obstoječih pokopališčih Idrija, Spodnja Idrija, Godovič, Črni Vrh in na Vojskem je možna širitev;

– pokopališče v primeru množičnih nesreč se zagotovi: na odlagališču Ljubevč;

– pokopališče za živali: na odlagališču Ljubevč;

– deponija ruševin: območje skladiščenja in predelave gradbenih odpadkov Ljubevč, površine obstoječe sanitarne deponije med cesto in vodotokom Ljubevščica (na trasi od Idrije do sanitarne deponije Ljubevč);

– sanitetna sprejemališča: športni center Modra dvorana v Idriji in telovadnica v Osnovni šoli v Spodnji Idriji;

– zbirna mesta za gradbeno mehanizacijo: Idrija – parkirišče za mestnim stadionom in parkirišče pred Kolektorjem, Spodnja Idrija – parkirišče nasproti Rotomatike;

– zbirna mesta za materialno pomoč: igrišče Osnovne šole v Idriji;

– zbirna mesta za tuje pomoči: pred gasilskim domom v Idriji;

– dekontaminacijska postaja: parkirišče za mestnim stadionom Idrija;

– lokacije za postavitev zasilnih bivališč: Mejca in travnik v Ljubevču.

V občini se nahaja območje možne izključne rabe za potrebe obrambe Planinca, ki je primarno območje komunikacijske infrastrukture. Območja možne izključne rabe so območja, ki so primarno namenjena za druge potrebe in se jih v primeru izrednega stanja, vojnega stanja ali krize lahko uporabi za obrambne potrebe ter v miru za usposabljanje oziroma so za obrambne potrebe v souporabi.

Z načrtovanjem prostorskega razvoja je potrebno zagotavljati celostno varstvo kulturne dediščine, zagotoviti ustrezno uporabo dediščine v skladu s sodobnimi potrebami in načinom življenja in ob tem obravnavati dediščino kot dejavnik vzdržnega prostorskega razvoja in prostorski potencial. Ohranjanje prepoznavnosti krajin oziroma prostora se zagotavlja na celotnem območju, predvsem na območju prepoznavnosti ter na območju krajinske prepoznavnosti. Za prepoznavnost prostora občine je treba zagotavljati predvsem ohranjanje obdelovalnih površin, zgradbo in simbolne pomene krajin ter značilne arhitekturne člene in njihovo umeščenost v prostor (cerkve na vrhovih gričev, celki s kmetijskimi gospodarstvi), ohranjanje vidno privlačnih delov krajine, vedut oziroma kvalitetnih pogledov na naselja ter s tem prostorsko oziroma vizualno integriteto dediščine. Pri posegih v prostor se upošteva in ohranja pojavne oblike naravnih prvin (voda, relief in vegetacija).

Posebna kulturna in simbolna prepoznavnost določenega območja temelji na prisotnosti in gostoti prvin prepoznavnosti in izjemnosti. V Občini Idrija so naslednja posebna območja prepoznavnosti:

– Dediščina Živega srebra – dediščina rudnika in rudarjenja: živosrebrovo rudišče, podzemni rovi in jaški, vhodne stavbe, skladišče živega srebra in žita, upravne stavbe, topilnica, stanovanjske hiše, šolske zgradbe, cerkve, nesnovna dediščina kot del načina življenja idrijskega rudarja, poti, po katerih se je živo srebro tovorilo.

– Območje Idrije – tehniška dediščina (rudnik, tehniški muzej), avtohtona stavbna dediščina, ohranjanje tradicije (čipke), kulinarika ter druga kulturna dediščina.

– Zgornja Idrijca (KP) – tehnična kulturna dediščine (klavže, Rake, itd.), naravni spomenik Divje jezero, izredna naravna ohranjenost;

– Trnovski gozd (predlagani RP) – velike ohranjene strnjene gozdne površine.

– Ledinska planota – kraška planota na meji med predalpskim in kraškim svetom, razgiban svet, s slemen panoramski razgledi na vse strani. Na območju je več prvin naravne (jame, ponikve, kraški pojavi) in kulturne dediščine (vas Ledine, arheološka območja, domačije, cerkvi, šola, znamenja) ter značilnih elementov kulturne krajine (visokodebelni sadovnjaki ob naseljih in na pobočjih, njive in vrtički v vrtačah, kozolci, znamenja z drevesi v odprti kmetijski krajini).

– Črnovrška planota – visoka kraška planota s suhimi kraškimi polji in uvalami. Na območju je več prvin naravne (jame, ponikve, brezna, vrtače, kraški pojavi) in kulturne dediščine (gručasto naselje Črni Vrh, več domačij, hiš, cerkev, kapele, znamenja, križi) in značilnih elementov kulturne krajine (kmetijska krajina v suhih dolinah obdana z gozdom (pašniki, travniki, vrtače, brezna).

– Vojskarska planota – visoka kraška planota z menjavanjem kraškega in nekraškega sveta. Na območju je več prvin naravne in kulturne dediščine (arheološko območje, več domačij, hiš, šola, klavže, cerkev, znamenja, partizanska bolnišnica, tiskarna, partizansko pokopališče) in značilnih elementov kulturne krajine (kmetijska krajina na planotah obdana z gozdom, kmetijska krajina na pobočjih in slemenih obdana z gozdom – celk).

Prepoznavnost krajin se zagotavlja z ohranjanjem prepoznavnih krajinskih vzorcev, kar je možno z aktivnim varstvom in ohranjanjem poselitve na tem prostoru.

Na območjih naravnih kakovosti krajine v občini (obsežni gozdovi na območju Visokega krasa in Idrijskega hribovja, položnejša prisojna pobočja in terase v hribovju ter uravnani predeli kraških planot, kjer se prepletajo travniške, pašniške in gozdne površine, mokrišča ob vodotokih, tekoče in stoječe vode in kraško podzemlje) je treba zagotavljati ohranjanje krajinske in biotske raznovrstnosti ter varstvo naravnih vrednot, kar naj poteka z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom.

Pri izdelavi izvedbenih aktov je potrebno upoštevati sprejete režime in usmeritve, ki so navedeni v Naravovarstvenih smernicah. Naravovarstvene smernice so sestavni del obveznih prilog tega dokumenta.

Kot območja z naravnimi kakovostmi se štejejo: zavarovana območja, območja, predlagana za zavarovanje, naravne vrednote, ekološko pomembna območja, habitatni tipi in posebna varstvena območja (Natura 2000) ter tudi druga, manjša, pretežno naravno ohranjena območja.

Na območjih naravnih kakovosti krajine v občini je treba zagotavljati ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, kar naj poteka z ustreznim vključevanjem v gospodarjenje s prostorom.

Ohranjanje narave bo občina zagotavljala s celovitim prostorskim načrtovanjem, v katerem bodo območja in enote ohranjanja narave upoštevana kot potencial in kot element varstva. Na območju Občine Idrija so naslednja pomembnejša območja ohranjanja narave:

– zavarovana območja: Krajinski park Zgornja Idrijca, znotraj katerega je več posameznih varovanih območij; naravni rezervat Bukov vrh, naravni spomeniki Bedrova grapa, Divje jezero, Jama nad Kobilo, Kramaršca, Suha Idrijca in vrtači pod Petelinovim vrhom; naravni spomenik Kačja smreka, naravni spomeniki v Gorenji Kanomlji: Izvir v bližini Šinkovčeve žage in jama nad izvirom, Ponor s sotesko v Klamah, Slap na Klavžarici, Studenčkova jama, naravni spomenik Govškarca, naravni spomenik Jelenk, naravni spomenik Habečkovo brezno, naravni spomenik Ukovnik. Za zavarovanje je predlagan regijski park Trnovski gozd;

– ekološko pomembna območja: Divje jezero, Idrijca s pritoki, Jelenk, Kendove robe, osrednje območje življenjskega prostora velikih zveri, Studenec pod Vojskarsko planoto, Trebuša, Trnovski gozd in Nanos, Zgornja Idrijca ter jame: Jama na Pucovem kuclu, Jama pod Lešetnicami, Jama v Globinah, Ukovnik (jama);

– posebna varstvena območja (Natura 2000): Idrijca s pritoki, Jelenk, Kendove robe, Studenec izvir – izliv v Kanomljico (pod Vojskarsko planoto), Trnovski gozd, Trnovski gozd – Nanos ter jam: Jama na Pucovem Kuclu, Jama pod Lešetnicami, Jama v Globinah, Ukovnik;

– naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena: Pojavljajo se številne zvrsti naravnih vrednot: površinske in podzemeljske geomorfološke, geološke, hidrološke, botanične, zoološke, ekosistemske in drevesne naravne vrednote. Površinsko večje naravne vrednote so: Idrijca s pritoki, Javornik, Kanji Dol, Kanomeljsko trojno tektonsko okno, Kanomljica s pritoki, Dolina Klavžarice, Spodnje Lome – Podjesen – kras, Strug, Strug – tektonsko okno. Na območju je tudi večje število zavarovanih jam in brezen;

– območja pričakovanih naravnih vrednot – geoloških in geomorfoloških naravnih pojavov: Idrijska prelomna cona, Karbonati in Visoki kras.

Posegi v naravo, ki vključujejo tudi gradnje, se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave. Okrnitev narave je stanje narave, ko so zaradi človekove dejavnosti spremenjeni naravni procesi tako, da je porušeno naravno ravnovesje ali so uničene naravne vrednote.

V postopkih načrtovanja rabe ali izkoriščanja naravnih dobrin in urejanja prostora mora pristojni državni ali lokalni organ izbrati tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave.

5. USMERITVE ZA DOLOČITEV NAMENSKE RABE ZEMLJIŠČ

Stavbna zemljišča se določi z namensko rabo tako, da je možno njihovo stanje določiti v naravi. Določi se jih na digitalnem katastrskem načrtu, zato je tudi natančnost njihove določitve ekvivalentna natančnosti digitalnega zemljiškega katastra. Če stanja v naravi iz grafičnega dela občinskega prostorskega načrta ni možno nedvoumno določiti, je potrebno za taka stavbna zemljišča določiti stanje stavbnega zemljišča v naravi.

Kmetijska, gozdna, vodna zemljišča znotraj urbanističnih zasnov niso zazidljiva. Posegi v območja zelenih površin so možni le v skladu z merili in pogoji, ki so predpisani v občinskem prostorskem načrtu. Podrobnejša namenska raba je izdelana v skladu s področnimi predpisi in je praviloma določena na parcelo natančno.

Poselitev se usmerja izključno na območja stavbnih zemljišč, določenih v občinskem prostorskem načrtu.

Kmetijska zemljišča se varuje zaradi ohranjanja naravnega vira, potenciala za razvoj kmetijstva in ohranjanja kakovosti kulturne krajine. Razvrsti se jih v območja najboljših kmetijskih zemljišč in drugih kmetijskih zemljišč. Najboljša kmetijska zemljišča se varuje pred spreminjanjem namembnosti. Kmetijska zemljišča se v največji možni meri obdeluje in poskuša preprečiti njihovo zaraščanje. Posegi v prostor se usmerjajo izven območij najboljših kmetijskih zemljišč. Kmetijska zemljišča naj se oblikujejo v obdelovalne komplekse, ki omogočajo racionalno kmetijsko rabo. Menjava zemljišč, zaokroževanje, oddajanje v najem naj bodo vzpodbudni mehanizmi za racionalno upravljanje s kmetijskimi zemljišči. Na kmetijskih zemljiščih je dovoljeno postavljati objekte za potrebe razvoja kmetijske dejavnosti, če je to točno določeno v občinskem prostorskem načrtu.

Gozdna zemljišča se varuje zaradi ohranjanja naravnega vira, potenciala za razvoj gozdarstva in ohranjanja naravnega bogastva. Posegi v gozdni prostor in še posebej v varstvene kategorije gozdov so dovoljeni izključno s soglasjem pristojne službe. Posebno pozornost je potrebno posvetiti razraščanju gozdnih površin in slabljenju pestrosti kulturne krajine. Kjer je le možno, naj se poselitev usmerja namesto na najboljša kmetijska zemljišča raje na slabši gozd ali na območja zaraščanja.

V Občini Idrija so kot vodna zemljišča določeni vodotoki Idrijce, Nikove, Kanomljice in Belce. Med celinske vode spadata Divje jezero in Šebalk. Poseganje v vodna zemljišča in obvodni prostor ni dovoljeno. Za vsak poseg v vodni in obvodni prostor je potrebno pridobiti soglasje pristojne službe. Ostale vodne površine, kjer je voda trajno ali začasno prisotna se opredelijo po pretežni namenski rabi prostora in ne kot vodna zemljišča, pri čemer se pri načrtovanju v prostoru upošteva dejansko stanje na terenu in vodotoke ter stoječe celinske vode obravnava kot vodna zemljišča s pripadajočimi priobalnimi zemljišči in omejitvami, ki izhajajo iz zakonodaje s področja voda.

6. KONCEPT RAZVOJA NASELIJ IDRIJA, SPODNJA IDRIJA, GODOVIČ IN ČRNI VRH

Prostorski razvoj naselij Idrija, Spodnja Idrija, Godovič in Črni Vrh se izvaja na podlagi urbanističnih načrtov. Območje urbanističnih načrtov obsegajo območja urbanih središč, ki jih določajo površine strnjene gradnje, to so območja strjeno grajenih stavb in gradbeno inženirskih objektov različnih namembnosti s pripadajočimi površinami potrebnimi za njihovo uporabo, zelene površine v naselju, vodne površine in njihova obrežja, ki potekajo v naselju, zemljišča predvidena za notranji razvoj, ter kmetijske in gozdne površine znotraj naselja.

Za vsa območja urbanističnih načrtov je bil pripravljen časovni okvir izvedbe, ki ga opredeljuje faznost izvedbe. V prvi fazi se bo izvajalo vse kar je predvideno v izvedbenem delu OPN Idrija sprejetim 2011. Naslednje faze so opredeljene le v urbanističnih načrtih in v strateškem delu OPN. Do izvajanja naslednjih faz bo prišlo, ko se bodo za to izkazale razvojne potrebe in možnosti realizacije.

Idrija je občinsko in regionalno središče z gravitacijskim zaledjem celotne občine, kakor tudi Cerkljanskega in delno Rovtarskega hribovja.

Idrija se mora razvijati kot močno regionalno, upravno in kulturno središče. V starem mestnem jedru Idrije lociramo zlasti tiste dejavnosti, ki skupaj tvorijo kulturen, human mestni ambient in ustvarjajo turistično, kulturno, upravno in deloma specializirano trgovsko središče. Zato naj bodo tu zlasti: uprava, denarne ustanove, kultura (muzeji – grad, Antonijev rov, galerije, staro gledališče, knjižnica), šolstvo (gimnazija, čipkarska in glasbena šola), specializirana trgovina in gostinstvo, turistične agencije, specializirana uslužna obrt itd., kombinirano z javnimi mestnimi prostori in s kakovostno prenovljenimi stanovanji. Staro mestno jedro mora ohranjati visoko ambientalno vrednost. Varuje naj se zgodovinski značaj mesta, podobe stavb in njihovi gabariti, oblike strešne kritine in druge pomembne arhitekturne detajle. Pomembno je ohranjati tlorisno zasnovo stavb in odnose med objekti. Vodilo razvoja naj bo notranji razvoj in prenova obstoječega stavbnega fonda po načelih ohranjanja stavbne dediščine z možnostjo izgradnje nadomestnih objektov in dopolnjevanje obstoječih grajenih struktur tako, da se ohranjajo varovane vrednote kulturne dediščine.

Znotraj mesta se naj ustvari sistem povezovanja centralnih in storitvenih dejavnosti, ki naj poteka vse od starega mestnega jedra do novih območij načrtovanih centralnih dejavnosti na desnem bregu Idrijce, novo načrtovanega turističnega kompleksa Nad Mejco in že oblikovanega nakupovalnega središča Pri Likarici (Mercator, Tuš). Ustvarja se naj vidna in funkcionalna povezava, ki jo dopolnjujejo prometne, peš in kolesarske povezave.

Na obrobju starega jedra naj bodo tiste funkcije in dejavnosti, ki podpirajo in omogočajo funkcioniranje in utrip starega dela mesta, pa tudi mesta kot celote: prenovljena avtobusna postaja in parkirna hiša, pošta, trgovine, osnovna šola, vrtec, dijaški dom, prezentacija tehnične dediščine (jašek Frančiške).

Novo območje centralnih dejavnosti na desnem bregu Idrijce je predvideno za zdravstveni dom in dom starejših občanov na območju Uti.

Specializirane trgovine, ki zahtevajo ustrezno zmogljiv prometni dostop (trgovine gradbenega materiala, vozil, pohištva, bele tehnike), so še naprej ob Gregorčičevi in Vojkovi, zlasti ob glavni cesti med Idrijo in Spodnjo Idrijo.

Novo nakupovalno središče Pri Likarici naj se v okviru prostorskih možnosti dopolnjuje, predvsem s prenovo in posodobitvijo obstoječih objektov in naj ne zaseda prostih zelenih in rekreacijskih površin.

Nove stanovanjske površine v mestu Idrija je težko zagotoviti zaradi strmega terena in nestabilnosti terena. Nekaj prostih stanovanjskih površin je na območju Vojskarske, Rožne in Faletovš, na splošno pa se stanovanjsko gradnjo usmerja v zapolnjevanje obstoječe gradbene strukture, zgostitev in zaokrožitev urbanega tkiva.

Kot potencialna lokacija za večji stanovanjski kompleks se v prihodnosti lahko prouči tudi območje na izravnavi nad kmetijo Kobal. Na območju Faletovše je predlagana izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta. Stare rudarske kolonije (ob Rudarski ulici, Arkovi ulici, Ulici Henrika Freyerja, Partizanski ulici, Gradnikovi ulici in Vojkovi ulici) naj se prenovijo v skladu z načeli varstva stavbne dediščine.

Industrija naj še naprej ostaja temelj napredka in gospodarske uspešnosti tako mesta kot občine. Glede na vplive na okolje je obstoječa industrija primerna (čista, nehrupna) in perspektivna zaradi visokega deleža znanja, vlaganja v razvoj in visoke tehnologije. Zato ji moramo nuditi tudi v urbanističnem oziru vse pogoje za uspešno delovanje in razvoj (kamionski dovoz, plinifikacija, javni promet, lokacije za razširitve, iskanje primernega sejemskega prostora in razstavno-informacijski center idrijske industrije). Industrijska cona se na severu razširi (na desnem bregu Idrijce) do čistilne naprave. Manjše proizvodno območje je še v Cegovnici (med potokom in Partizansko ulico) in vzdolž potoka vse do deponije. Območje Cegovnice in deponije vzdolž potoka do komunalne deponije se sanirajo, prostor ob potoku se renaturira, obstoječi vodotok se varuje, omogoči se dostop in vidna povezava stanovanjskih območij v Cegovnici s potokom. Območje drobnega gospodarstva je na »Prejnuti«. Večje razvojne površine za industrijo v Idriji težko zagotovimo, zato je nujna povezava s Spodnjo Idrijo in z Godovičem, kjer se nahaja večja industrijsko obrtna cona.

Še naprej se ohranjajo območja gozdov na obrobju Idrije, občutek naravnega okolja pa dodajata še vodotoka Idrijca in Nikova. Ohranjajo se večje parkovne ureditve v mestu (park ob Mestnem trgu in ob novi cerkvi, Mejca). Pomemben za mestno podobo je Rožni hrib s cerkvico sv. Antona in Kalvarijo.

Samotne kmetije, kot so Smukovše, Pri Polancu, Pri Kobalu in v Ljubevču se ohranjajo in tvorijo mehak prehod v kmetijsko kulturno krajino.

Območje pokopališča je del »zelenega sistema« mesta. Ob pokopališču naj se ohranja gozdni rob iz estetskih razlogov in kot rezervne površine za širjenje pokopališča.

Območje »sanacije« se ohranja v primerni rabi do popolne sanacije (sanacija rudnika živega srebra). V urbanističnem načrtu je to območje predvideno kot potencialno razvojno območje Idrije. Po izvedeni sanaciji se izdela celovit načrt ureditve glede na potrebe Idrije in občine.

Prometna dostopnost Idrije je omejena glede na naravnogeografske pogoje. Je relativno oddaljena od vseh ostalih občinskih središč (Tolmin, Logatec, Ajdovščina, Žiri …) in nima železniške povezave. Obstoječa glavna cesta skozi Idrijo iz smeri Spodnje Idrije proti Godoviču je ustrezna. Idrija je opremljena z avtobusno postajo, ki bi jo zaradi velikega regionalnega pomena lahko obnovili in razširili. Ob postaji oziroma na obrobju mestnega jedra predlagamo izgradnjo parkirne hiše.

Promet v starem mestnem jedru naj se omeji. Oblikuje naj se peš cona (delno že uveljavljena) in ob obstoječih zagotovijo še dodatne parkirne površine (Barbare). Peš cona naj se ustrezno uredi (tlaki, ozelenitve, zapore …). Če je mogoče, naj se trg sv. Ahaca, kjer je trenutno večje parkirišče, nameni kot del mestnega jedra in poišče nadomestne parkirne površine na platoju Barbara.

Parkirne površine naj bodo ob avtobusni postaji, v Barbarah, ob domu upokojencev na Uti, v nakupovalnem centru, ob stadionu, pokopališču, za Gradom, v območju »Švica«, itd. Novo parkirišče ob vstopu v Krajinski park Zgornja Idrijca pri Zagodu. Za avtodome se nameni parkirišča v Barbarah in vstopni točki v Krajinski park Zgornja Idrijca. Na trgu sv. Ahacija naj se sčasoma ukinejo. V industrijski coni Halda in Cegovnica naj se uredijo ustrezna parkirišča za tovornjake.

Kolesarski promet naj dobi večji pomen. S kolesarsko stezo naj se povežeta Idrija in Spodnja Idrija. Kolesarska steza naj bo od Marofa do Idrije ločena od obremenjene prometne ceste Spodnja Idrija–Idrija. V Idriji kolesarska steza prečka Idrijco in poteka po levem bregu preko Mejce, kjer prečka most in nato poteka po desnem bregu mimo stadiona in se za trgovskim centrom priključi na glavno cesto Logatec–Idrija–Tolmin. V križišču za Idrijsko Belo se kolesarska steza povzpne po Ključih do križišča s staro francosko cesto po lokalni cesti proti Novemu Svetu mimo Šebalka do Godoviča.

V strnjenih naseljih je potrebno ob glavnih, povezovalnih in zbirnih cestah izvesti hodnike za pešce in javno razsvetljavo ter kolesarske steze ali vsaj kolesarske površine z vidnimi znamenji. Gradnja kolesarskih poti je možna v sklopu obstoječih oziroma načrtovanih prometnic ali ločeno od njih. Če je mogoče, naj bodo kolesarske poti čim bolj ločene od večjih prometnic.

Peš promet naj se smiselno povezuje s kolesarskim prometom, kjer je to mogoče. Predvsem reka Idrijca je atraktivna in ambientalno privlačna za ureditev sprehajalne in rekreacijske poti, ki bi jo tudi bilo smiselno nadaljevati vse do Idrijske Bele. Pomembna peš pot je proti sv. Antonu in naprej do psihiatrične bolnišnice in proti kmetiji Kobal, katero ohranjamo. Pomembnejše pešpoti iz mesta v naravno okolje so peš povezave preko ulic: Levstikova – Triglavska, Prešernova – Kalvin, Žabja vas – Ulica Zmage, Kosovelova – Pront in Kajuhova – Čopičeva ulica. Mestni center naj bo s posebnim režimom oblikovan kot peš cona.

Pri urejanju obstoječih oziroma pri oblikovanju novih prometnih poti naj bo posvečena skrb tudi invalidskim in otroškim vozičkom.

Glavno vodilo pri urbanističnem in arhitekturnem oblikovanju v mestu Idrija je ohranjanje identitete in prostorske ter arhitekturne prepoznavnosti, ki temelji na rudarski tradiciji in večstoletnem razvoju mesta ob hkratnem doseganju visoke kakovosti za življenje v mestu. Ker je Idrija občinsko središče, naj se pomembnejše javne stavbe umeščajo v mestu Idrija in naj s kakovostnim oblikovanjem prispevajo k identiteti in izboljšanju mestnega prostora. Na podobo mesta vpliva tudi njegova umeščenost v ozke doline in širjenje urbane strukture po okoliških vzpetinah, ki so večinoma gozdnate.

Značaj mesta pomembno določajo stavbe, ki so značilne za to območje, na primer idrijske (rudarske) hiše, upravni, kulturni in industrijski rudniški objekti (magazin, gledališče, grad, jaški, kamšt, rake idr.) ter večstanovanjske rudarske kolonije in rudarski bloki. Prepoznaven arhitekturni element so tudi stavbe iz obdobja italijanske okupacije (npr. prva in druga palacina, stari zdravstveni dom, stavbe Psihiatrične bolnišnice, stavba Mladinskega centra). Ohranjajo se vedute na te objekte in vedute na mesto kot celoto, predvsem iz glavnih dostopnih točk v mesto. V okolici (vidni bližini) pomembnih in značilnih stavb se oblikovanje prilagaja tem objektom: zaželena je barvana usklajenost fasad in streh, brez vizualno motečih elementov npr. objektov za oglaševanje, izstopajočih pomožnih objektov ipd. Prednostno se ohranjajo in poudarjajo vedute na največje zgodovinske spomenike v mestu, grad Gewerkenegg, čipkarsko šolo, gimnazijo, občino, Antonijev rov in cerkev sv. Antona s kalvarijo.

V mestu so opredeljeni režimi varstva kulturne dediščine z vplivnimi območji (celotno mesto kot območje svetovne prepoznavnosti (Seznam svetovne dediščine UNESCO), mestno jedro kot spomenik ter posamezne stavbe in objekti kot spomeniki ali stavbna dediščina). Konzervatorski načrt za staro mestno jedro Idrije je narejen zato bo občina lahko pristopila k njegovi izvedbi. V območju kulturne dediščine je treba pristopiti k celoviti prenovi, z namenom izboljšanja funkcionalnih, bivalnih, prostorsko oblikovalskih, gospodarskih, socialnih, kulturnih in ekoloških razmer; za posege v območju kulturne dediščine je treba pridobiti ustrezne strokovne podlage. Prenova večstanovanjskih objektov (prhavzi, palacine, bloki) mora biti celovita in nujno ohranjati enoten videz objekta. Kjer so stavbe močno poškodovane ali kvalitetni urbani ambienti še niso vzpostavljeni se urbano tkivo lahko dopolnjuje z novimi objekti, ki pa morajo biti skladni z obstoječimi kakovostnimi stavbami oziroma stavbnimi elementi – nove stavbe naj kakovostno dopolnjujejo obstoječo ureditev/pozidavo. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi iz vidika varstva kulturne dediščine (usklajenost presodi občinski urbanist ali ustrezna služba).

Poleg stavb iz starejšega obdobja, so za identiteto mesta pomembne in prepoznavne tudi posamezne stavbe iz obdobja modernizma, ki so arhitekturno zanimive (na primer Mercator v centru, Osnovna šola, stavba Nove KBM banke, Športni center in Modra dvorana). V tem predelu mesta naj bo arhitekturno oblikovanje usklajeno z obstoječimi kakovostnimi stavbami, s smiselnim upoštevanjem arhitekturne tipike območja, značilnih barv in materialov. Območje se ureja kompleksno, možna je gradnja pomembnih javnih stavb (stavb splošnega družbenega pomena), ki morajo z obstoječimi stavbami tvoriti privlačen urbani prostor. Ključna je kakovostna izvedba in uporabna vrednost (omogočanje dostopnosti do javnih objektov za vse, oblikovanje in opremljenost odprtih parkovnih in uličnih površin).

V posameznih delih mesta se ohranja tipološka enotnost in jasna delitev funkcij z možnostjo umeščanja komplementarnih funkcij. Gradnja sodobno oblikovanih (stanovanjskih) stavb je mogoča v območjih, ki niso neposredno vidna z mestnega jedra, pomembnih objektov ali glavnih komunikacij, ter niso v bližini drugih naselij, ki imajo enoten in usklajen videz; torej je možna na odmaknjenih lokacijah, v primeru posameznih objektov ali delov ulic (npr. Ulica Nikolaja Pirnata, Ulica Stanka Bloudka, zaključni del Levstikove ulice – Zaspana grapa). Nove stavbe morajo z obstoječimi tvoriti harmonično in usklajeno celoto (enovitost barv in materialov).

V območju kjer se bo izvedla celovita prenova in za posege v celotno spomeniško območje se predvidijo strokovne podlage, vključno s konservatorskim načrtom za prenove, ko pristojna služba za varstvo kulturne dediščine to določi.

Osrednje parkovno-rekreacijsko območje Idrije predstavlja Mejca v povezavi z Rakami (vhodni del v Krajinskem parku Zgornja Idrijca), nogometnim stadionom in pokopališčem. Območje je živahno, polno uporabnikov in dobra kombinacija različnih, a sorodnih rab (aktiven šport, rekreacija, sprostitev, otroška igra, opazovanje narave, obiskovanje pokopališča). Ta prostor je hkrati edini del znotraj Idrije, kjer struga Idrijce ni ukleščena med prometnimi in proizvodnimi površinami. Pomembno je, da ta prostor kot glavna kvaliteta zelenih površin in odprtega prostora ostane odprt, nepozidan in ohrani značaj zelenih površin v največji mogoči meri.

Nadaljnji razvoj območja Mejca bo predvsem v povezavi z ureditvijo nastanitvenih, prireditvenih in delovnih prostorov na nekdanjem rudniškem kompleksu Kajzer. Poleg tega je potrebno območje še naprej dopolnjevati z rekreacijsko in turistično infrastrukturo (proga za tek na smučeh, park za rolkanje in rolanje itd.). Oblikovno naj območje ohranja svoj značaj, ki z vključitvijo posameznih industrijskih elementov v parkovno ureditev priča o industrijski dediščini tega prostora. Pot ob Rakah (vstopni del v KP Zgornja Idrijca) se dopolni s postavitvijo klopi, ki naj bodo skladne z obstoječimi. Otroško igrišče se lahko razširi in bolj centralno uredi ter z zeleno bariero (na obeh straneh reke) bolj zaščiti pred prometno cesto, ki je sicer na drugi strani reke. Ekološka in vizualna povezava z območjem Barbar se lahko dopolni tudi s fizično povezavo za uporabnike v obliki poti. Tako bi dobili programsko povezan zeleni sistem z direktnim dostopom iz centralnega dela naselja.

Druga pomembna zelena površina je grič s cerkvijo sv. Antona, najbolj izpostavljena prostorska dominanta Idrije, ki jo je potrebno varovati pred posegi in zaraščanjem na južnem pobočju. Območje sicer nima tako velike uporabne vrednosti kot območje Mejce, tu se odvijajo predvsem pasivne oblike rekreacije. Pomembno je tudi kot zeleno zaledje psihiatrične bolnišnice. Z boljšo povezavo med centralnim delom ali vsaj jasnimi oznakami bi se njen pomen kot rekreacijske površine in turistične točke okrepil.

Vsi zeleni klini se morajo ohranjati, v primeru širjenja naselja pa ustvarjati nove (puščati je potrebno del naravne strnjene vegetacije, zagotavljati dovolj velik del raščenih zelenih površin med objekti).

Na vzhodnem, osrednjem in južnem delu Idrije sta delež in kvaliteta zelenih površin zadovoljiva, kar pa bi težko rekli za zahodni del, kjer so največja stanovanjska območja. Tu namreč pogrešamo manjše skupne zelene površine, ki bi služile okoliškim prebivalcem. Priložnost za ureditev novih parkovnih površin bi bila pri širjenju naselja na območju Riž in Grape. Te zelene površine z manjšimi športnimi igrišči in otroškim igriščem bi hkrati služile ohranjanju stika z rekreacijskim zaledjem Idrije – okoliškimi gozdovi.

Zaradi centralne in upravne funkcije naselja se celotno območje opremi s komunalno opremo tako, da je zagotovljena oskrba s pitno in požarno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode ter oskrbe z zemeljskim plinom, električno energijo in s sodobnimi elektronskimi komunikacijami.

Obstoječe vodovodno omrežje se dogradi in obnovi tako, da so vsa območja oskrbljena s pitno vodo, vodovodno omrežje pa mora zagotoviti tudi ustrezne količine vode za varstvo pred požarom. Sistem oskrbe z vodo se napaja iz črpališč v okolici Idrije, ki so povezana v centralni vodovodni sistem. Povezava z vodovodnim sistemom Spodnje Idrije in Spodnje Kanomlje. Vsi objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje, izjemoma se lahko dopusti uporabo individualnih sistemov za oskrbo v skladu s področno zakonodajo. V skladu z državnim operativnim programom za odvajanje in čiščenje odpadne vode spada Idrija med naselja s predpisanim kanalizacijskim omrežjem s pripadajočo čistilno napravo. Del kanalizacijskega sistema je mešanega sistema, ki se ohranja, nekatere novogradnje, ki se vežejo na mešani sistem, prav tako ostajajo v mešanem sistemu. Preostali del je izveden oziroma se izvede v ločenem sistemu. Kanalizacijska sistema Mokraške vasi se priključi na CČN. Območje ČN je praviloma območje izključne rabe za okoljsko infrastrukturo.

Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, izjemoma se lahko dopusti uporabo individualnih sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne vode, v skladu s področno zakonodajo. Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se lahko nove objekte gradi pod pogojem, da se hkrati zgradi tudi potrebno kanalizacijsko omrežje.

Na območju nekdanjega odlagališča Ljubevč – grapa Grohovt se uredi zbirni center za odpadke, v neposredni bližini je v gospodarski coni možna ureditev dejavnosti za ravnanje oziroma predelavo gradbenih odpadkov. Na celotnem območju se uredi zbiralnice odpadkov za najpogostejše frakcije odpadkov.

Celotno območje Idrije se plinificira (razen tam, kjer to ni ekonomsko upravičeno ali je izvedba tehnično problematična). Predpogoj za izvedbo plinifikacije z zemeljskim plinom je, poleg zgrajenega prenosnega napajalnega plinovoda Kalce–Godovič in MRP Godovič, potrebna še gradnja napajalnega distribucijskega plinovoda Godovič–Idrija–Spodnja Idrija. Plinovodno omrežje se dogradi, do izgradnje plinovodnega omrežja se v sistemu uporablja utekočinjeni naftni plin (UNP). Za vse objekte, ki za ogrevanje ne uporabljajo obnovljivih virov energije (lesna biomasa, veter, geotermalna energija, sonce …), je priključitev na plinovodno omrežje priporočljiva. Če je na nekem območju načrtovana gradnja plinovodnega omrežja, se lahko objekti do izgradnje omrežja začasno ogrevajo prek individualnih UNP sistemov, ki se jih ob priključitvi na plinovodno omrežje ukinja. S sprejetjem lokalnega energetskega koncepta je na območju Občine Idrija uporaba obnovljivih virov ali soproizvodnja toplotne in električne energije z visokim izkoristkom prednostna. Spodbuja se prehod od ogrevanja s fosilnimi gorivi na ogrevanje z obnovljivimi viri energije in prehod od individualnega ogrevanja k skupnemu ogrevanju. ter Obnovljivi viri energije se za oskrbo z energijo uvajajo na območjih in pod pogoji, ki omogočajo njihovo učinkovito izkoriščanje. Objekte z individualno energetsko oskrbo se dopolnjuje z individualno izrabo obnovljivih virov energije.

Elektroenergetsko omrežje je razvejano po celotnem območju Idrije in se navezuje na RTP v Spodnji Idriji. Pri vseh novogradnjah v urbanem delu Idrije je treba zagotoviti gradnjo elektroenergetskih povezav v podzemni izvedbi. Vsi objekti morajo biti priključeni na elektroenergetsko omrežje.

Na celotnem območju Idrije se uredi dostop do optičnega omrežja za vse objekte. Uporabi se različne možne tehnološke rešitve, ki pa morajo biti izvedene tako, da ne bodo povzročale negativnih vplivov na prostor (EM sevanje, vizualna izpostavljenost).

Celotno območje urbanističnega načrta je oblikovano v enote in nekatere enote še v podenote. Podenota predstavlja zaključeno morfološko enoto enovite namenske rabe in z enakim režimom urejanja.

Zasnova podrobne namenske rabe izhaja iz koncepta urbanističnega načrta in je podlaga za izdelavo občinskega prostorskega načrta.

Spodnja Idrija ima značilnosti industrijskega urbanega naselja, ki razvoj dolguje predvsem industrijskim podjetjem, ob katerih so se razvili delavsko naselje in mestotvorne (oskrbne) funkcije. Spričo tega razvoja je staro vaško jedro ostalo domala obroben in manj pomemben del naselja kljub svojim arhitekturnim in ambientalnim vrednotam.

Spodnja Idrija ima pomembno razvojno funkcijo za celo Kanomeljsko dolino. Predvsem Spodnja Kanomlja se vedno bolj povezuje s Spodnjo Idrijo, kar moramo podpirati. Somestje Idrija-Spodnja Idrija se tako vedno bolj razširja tudi na Spodnjo Kanomljo.

Naselje naj ohrani svojo identiteto in arhitekturne kvalitete. Prenove potreben je zlasti stari del naselja pod cerkvijo, kjer bi na odseku med avtobusnim postajališčem – pri mostu in med zgradbami ob ovinku pod cerkvenim hribom – lahko nastalo socialno stičišče s poudarkom na dostopnosti za pešce in kolesarje (tlaki, drobna urbana oprema), prostor naj se razvije kot kakovosten javni prostor v prvi vrsti namenjen pešcem.

Nujno potrebno je urediti bregove Idrijce, ki niso vključeni v naselbinske prostore, ker so funkcionalno in vizualno odrezani od naselja. Predlagamo ureditev peš poti, zelenic, dostopov do vode, kultiviranje obrežne vegetacije in navezave na rekreacijske površine za župniščem (športni park) ter javne prostore (trg ob Slovenski ulici in površine za Kulturnim domom). Preuči naj se možna lokacija za umeščanje občasnega kopališča.

Predvidevamo predor pod pokopališčem in nov most čez Idrijco, s čimer bi staro jedro sprostili tranzita, promet po Keltiki pa bi potekal hitreje in varneje. Rezervirana je trasa in prostor za most, preko katerega bi se cesta iz predora priključila na obstoječo prometnico.

Spodnja Idrija naj razvija svojo identiteto, značilnosti in funkcije: staro jedro naselja s specializiranimi trgovinami in obrtjo, urejeno stanovanjsko območje s šolo in vrtcem, trgovsko-poslovni pas ob glavni cesti, industrijsko cono, manjše parke in športna igrišča.

Monofunkcionalno industrijsko naselje Spodnja Idrija bo moralo postopoma razvijati še druge urbane funkcije in se, kot že opisano, povezovati z Idrijo po načelu delitve funkcij (in ne podvajanja ter konkurence). Z razvojem obrti, trgovine itd. se bo tudi izognilo nevarnosti, da ostane »spalno naselje« Idrije.

Industrijska cona ob cesti proti dolini Kanomljice se ohranja, zgoščuje in oblikuje v skladu s potrebami. V coni se naj umestijo tudi dejavnosti, ki potrebe cone dopolnjujejo (trgovina, gostinski lokal, parkirišča itd.).

Obstoječa stanovanjska območja se vzdržujejo in dopolnjujejo. Večje površine za razvoj poselitve so predvidene na območju Pustote, razpoložljive površine v okolici kmetije Rupnik, na območju Koče, na območju v Trnjah in nad Korejo (trenutno območje vrtičkov). Kot prostorska rezerva se predlaga območji kmetij Svetik in Rupnik ter Pustote, kjer je v naslednjem obdobju glede na potrebe smiselno povečati obseg stavbnih zemljišč.

Kot prostorska rezerva za večstanovanjsko gradnjo se opredeli območje Meline (trenutno območje vrtičkov). Glede na trenutno razpoložljive podatke s strokovnega vidika območje ne ustreza kriterijem, na podlagi katerih bi se nanj usmerjalo poselitev. Za opredelitev stanovanjskih površin v izvedbenem delu OPN je potrebno izdelati strokovne podlage, s katerimi se preveri tehnično izvedljivost, prostorsko in okoljsko sprejemljivost ter investicijsko upravičenost stanovanjske gradnje.

Zelene površine do reke Idrijce se ohranjajo v trenutni rabi (travnik). Nad območjem blokovske gradnje Koreja je manjša površina, ki je trenutno namenjena vrtičkom, ustreznega naklona, s komunalno in prometno infrastrukturo, kar nudi ustrezne pogoje za razširitev gradnje večje gostote. Na Koreji se omogoči izkoriščenost podstrešij v stanovanjskih blokih. Možno je umestiti nekaj večstanovanjskih objektov, ki naj dopolnjujejo obstoječo morfologijo pozidave na tem območju, hkrati pa se naj zgradi tudi garažna hiša. Območje Pustote ponuja možnost usmerjene gradnje samostojnih ali vrstnih enodružinskih objektov ali večstanovanjskih objektov. Med objekti naj se umesti večnamensko otroško igrišče, saj le teh v Spodnji Idriji primanjkuje.

Kmetija Rupnik leži na desnem bregu Idrijce in je obdana s travniki in pašniki, v primerni naklonini in na jugozahodni legi. Spodnja Idrija praktično nima možnosti širjenja stanovanjskih površin na večji urejeni kompleks, zato mora postopoma izkoristiti ta potencial in s premišljeno, usmerjeno gradnjo območje kar najbolje izkoristiti. Obstoječa kmetija naj se smiselno vklopi v novo oblikovano okolje, še bolje pa bi bilo, če bi za njeno delovanje in nadaljnji razvoj poiskali nadomestno lokacijo izven Spodnje Idrije. Projekt izgradnje »Rupnika« naj poteka po fazah, glede na potrebe. Območje je potrebno ustrezno komunalno opremiti in urediti dostop. Do Idrijce naj se ohranijo zelene cezure in hkrati uredijo dostopi, reka naj igra pomembno vlogo ustvarjalca novo oblikovane stanovanjske soseske.

Staro jedro Spodnje Idrije naj ohranja arhitekturno ambientalno podobo in ponuja v pritličnih etažah storitvene in mestotvorne funkcije. Storitveni kompleks ob Slovenski cesti ustrezno dopolnjuje ponudbo starega centra, funkcija centralnih rab se ohranja.

Nad cerkvijo je pokopališče, ki je obdano z zelenimi površinami, kot rezervat pred širjenjem pozidave in rezervne površine za potrebe širitve pokopališča.

Pomembno vlogo v mestu ima Kendov dvorec, pomemben kulturni spomenik, znan turistično gostinski objekt, v okolici katerega se ohranja prostor za njegovo delovanje, možno širitev ali umeščanje dodatne turistične ponudbe, če to ne degradira varovanih vrednot kulturnega spomenika.

Spodnja Idrija je prometno dostopna po državni cesti Tolmin–Idrija–Ljubljana ali po cesti iz smeri Škofje Loke čez Ledinsko Razpotje. V Spodnji Idriji se odcepi cesta proti dolini Kanomlje in naprej proti Tolminu oziroma Novi Gorici. Cesta poteka ves čas ob vodotoku Idrijce in se tako prilagaja kanjonu, ki ga je oblikoval vodotok. Zato je precej ovinkasta in ozka. Skozi Spodnjo Idrijo je potrebno promet upočasniti.

Koncept razvoja Spodnje Idrije v prihodnosti predvideva izgradnjo obvoznice, ki bi potekala v tunelu pod cerkvijo in pokopališčem in tako promet preusmerila iz mestnega jedra. Tako bi se mestnemu jedru izognil predvsem tovorni promet, za ostalega pa bi uvedli ustrezen režim in bi se ustrezno omejil. Izgradnja obvoznice bi odločilno vplivala na obnovo in prestrukturiranje starega mestnega jedra, ki bi končno lahko odigral vlogo socialnega življenja in krajanom ponujal kvaliteten ambient brez odvečnega prometa. Trasa obvoznice poteka po območjih, pomembnih za ohranjanje narave. Pri gradnji mostu čez Idrijco se uporabi tehnologijo, s katero se preprečuje negativne vplive na floro, favno in habitatne tipe npr. s tehnologijo narivanja. Premostitev se izvede brez podpornega stebra v strugi Idrijce. Ohranja se obrežno vegetacijo v največji možni meri. Pri izdelavi podrobnejših prostorskih aktov je potrebno izvesti okoljsko presojo.

Cesto je na celotnem odseku med Idrijo in Spodnjo Idrijo potrebno posodobiti z mešanimi površinami za kolesarje in pešce.

V mestu je le eno večje javno parkirišče (ob Slovenski cesti), manjše ob Kulturnem domu, ter ob osnovni šoli, na Koreji, ob vstopu na Pustoto. Predvidena je izgradnja garažne hiše na Koreji (predvsem za stanovalce blokovskega območja). Dostop do garažne hiše in območja Koreje se zagotovi z izgradnjo novega priključka na državno cesto na sotočju Idrijce in Kanomljice na Korejo proti osnovni šoli. V prihodnosti je v strnjenem naselju potrebno zagotoviti več javnih parkirnih mest. Tovorni promet naj parkira v območju industrijske cone.

Uredi naj se kolesarska in peš povezava od Idrije proti Spodnji Idriji do Želina in na drugo stran proti Kanomlji. Ustrezna pot naj bo ločena od trenutne ceste in naj ponudi varno in ambientalno privlačno povezavo.

Značilna morfologija naselja, ki leži v okljuku reke Idrijce in je obdano z visokimi strmimi pobočji ter kulturna dediščina in druga kvalitetna stavbna dediščina oblikujejo podobo naselja ter njegovo identiteto, in predstavljajo izhodišče za oblikovanje drugih objektov. Naselje tvorijo različne morfološke enote: staro jedro, ki je zavarovano kot območje kulturne dediščine, blokovska soseska »Koreja«, linija pozidave ob glavni cesti, območje enodružinskih hiš »Na griču« (za Kendovim dvorcem) in Pustota. Ohranjajo in poudarjajo se vedute preko Idrijce na staro jedro naselja in predvsem na cerkev z nizom objektov pod vzpetino ter na Kendov dvorec. Ohranjajo se vedute na te objekte, v njihovi okolici (oziroma vidni bližini) se oblikovanje prilagaja tem objektom: zaželena je barvana usklajenost fasad in streh, brez vizualno motečih elementov npr. objektov za oglaševanje, izstopajočih pomožnih objektov ipd. Območja razgledišč na vedute se oblikujejo kot privlačni in funkcionalni javni prostori (avtobusno postajališče, trg ob Slovenski cesti).

V naselju so posamezni objekti kulturne dediščine ter druge kakovostne stavbe, ki imajo potencial, da s prenovo postanejo del prepoznavne arhitekturne identitete kraja in so hkrati osnova za privlačen javni prostor naselja. Staro vaško jedro se varuje kot celota, zato je urbanistično in arhitekturno oblikovanje podreja načelom varstva kulturne dediščine. Poleg tega so v kraju zavarovani še posamezne stavbe ter znamenja oziroma spomeniki.

V naselju je treba pristopiti k celoviti prenovi, za posege v območje kulturne dediščine je treba pridobiti ustrezne strokovne podlage. V območju je treba izboljšati funkcionalne, prostorsko oblikovalske, bivalne, gospodarske, socialne, kulturne in ekološke razmere. Prenova večstanovanjskih stavb (bloki, stanovanja nad trgovinami) mora biti celovita in nujno ohranjati enoten videz. Kjer so stavbe močno poškodovane ali kvalitetni urbani ambienti še niso vzpostavljeni se urbano tkivo lahko dopolnjuje z novimi stavbami, ki pa morajo biti skladne z obstoječimi kakovostnimi objekti oziroma elementi – nove stavbe naj kakovostno dopolnjujejo obstoječo ureditev/pozidavo. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost in je ta sprejemljiva tudi iz vidika varstva kulturne dediščine (in po presoji občinskega urbanista oziroma ustrezne službe).

Sestavni deli zelenega sistema Spodnje Idrije so predvsem gozdno zaledje, Idrijca in Kanomljica s svojima obrežnima pasovoma in kmetijske površine v okolici (območje Rupnika, Svetika in Žerovčka), pokopališče ter manjše ustvarjene površine znotraj samega naselja (drevoredi, zasaditev okoli spominskega obeležja in avtobusna postajališča). Športna in otroška igrišča najdemo le v sklopu šole, vrtca ter soseske Koreja. Na območju te soseske je tudi večja površina namenjena vrtičkarstvu.

Značilnost Spodje Idrije je njena prostorska utesnjenost med okoliškimi vzpetinami. Gozd, ki porašča ta pobočja, tako prihaja v zelo tesen stik z naseljem. Edina izjema so zgoraj omenjena območja kmetij, ki pa so tudi edine primerne površine za širjenje naselja. Naselje leži ob sotočju med Idrijco in Kanomljico, ki sta pomembna elementa členitve in identitete. Njun obrežni prostor predstavlja linearno potezo. Zaradi hudourniškega značaja reke je obrežni pas mestoma osiromašen ter slabo izkoriščen (do vode ni urejenih dostopov).

V Spodnji Idriji primanjkuje urejenih zelenih površin. Prebivalci mesta za igro in rekreacijo uporabljajo manj prometne ceste in parkirišča. Kolesarske in peš povezave so vezane na ceste, največja ovira v razvoju funkcionalnega somestja je pomanjkanje dobre peš in kolesarske povezave z Idrijo.

Razlog za pomanjkanje zelenih površin je predvsem v izjemno razgibanem reliefu ter majhni razpoložljivosti prostora. Tako znotraj že poseljenih območij ni veliko možnosti za ureditev večje osrednje zelene površine. Zato bi bila ureditev le te znotraj novih poselitvenih območij (predvsem območja Rupnik) nujna.

Neizkoriščen potencial za povezan zeleni sistem v Spodnji Idriji predstavlja obrečni prostor Idrijce. Ta sicer že ima velik ekološki in morfološki pomen, dodati bi mu veljalo še sociološko-funkcionalnega z ureditvijo poti ob rečnem bregu. Tako bi postal hrbtenica, ki bi povezovala člene zelenega sistema in javnih prostorov v Spodnji Idriji, v širšem merilu pa Spodnjo Idrijo z Mokraško vasjo in Idrijo.

Zeleni obrežni pas se gorvodno od mostu, ki povezuje center s starim jedrom, razširi. Postane naj pomemben del nove parkovne ureditve v sklopu stanovanjskega območja Rupnik, kjer se uredi tudi otroško in športna igrišča. Od tu naprej se po obrežnem pasu nadaljuje peš in kolesarska povezava proti Idriji.

Pomembni predvsem iz ekološkega in morfološkega vidika so tudi zeleni klini, ki vnašajo v naselje naravne elemente iz zelenega zaledja proti središču naselja, in se povezujejo z obrežnim pasom. To so že obstoječi pasovi rastja ob manjših vodotokih in na strmejšem reliefu, ki pa jih je potrebno pri širjenju naselja varovati in ohranjati.

Poleg poti, ki bi potekala po levem bregu Idrijce, bi bilo potrebno tudi drugje izboljšati stik med reko in naseljem, predvsem z ureditvijo čim več možnih dostopov do vode. Primer takega dostopa je parkirišče ob kulturnem domu, ki pa bi ga bilo treba urediti in dodatno aktivirati. Tu bi bilo možno urediti parkovne površine in letno kopališče, ki bi imelo dobro centralno lokacijo. Z izgradnjo CČN v Idriji, se je kvaliteta vode izboljšala.

Celotno območje Spodnje Idrije se opremi s komunalno opremo tako, da je zagotovljena oskrba s pitno in požarno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode ter oskrbe z zemeljskim plinom, električno energijo in s sodobnimi elektronskimi komunikacijami.

Obstoječe vodovodno omrežje so dogradi in obnovi tako, da so vsa območja oskrbljena s pitno vodo, vodovodno omrežje pa mora zagotoviti tudi ustrezne količine vode za varstvo pred požarom. Sistem oskrbe z vodo se napaja iz črpališč v okolici Spodnje Idrije, izvedena je povezava z vodovodnim sistemom Idrije, kar je bistveno izboljšalo raven oskrbe. Vsi objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje, izjemoma se lahko dopusti uporabo individualnih sistemov za oskrbo v skladu s področno zakonodajo.

V skladu z državnim operativnim programom za odvajanje in čiščenje odpadne vode spada Spodnja Idrija med naselja, kjer je treba urediti kanalizacijsko omrežje s pripadajočo čistilno napravo. Na območju Spodnje Idrije je že zgrajen kanalizacijski sistem, ki ga je treba dograditi (predvsem proti Kanomlji). Območje ČN je območje izključne rabe za okoljsko infrastrukturo. Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, izjemoma se lahko dopusti uporabo individualnih sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne vode v skladu s področno zakonodajo. Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se lahko nove objekte gradi pod pogojem, da se hkrati zgradi tudi potrebno kanalizacijsko omrežje.

Na celotnem območju se uredi zbiralnice odpadkov za najpogostejše frakcije odpadkov.

Celotno območje Spodnje Idrije se plinificira (razen tam, kjer to ni ekonomsko upravičeno ali je izvedba tehnično problematična). Predpogoj za izvedbo plinifikacije z zemeljskim plinom je, poleg zgrajenega prenosnega napajalnega plinovoda Kalce–Godovič in MRP Godovič, potrebna še gradnja napajalnega distribucijskega plinovoda Godovič–Idrija–Spodnja Idrija. V primeru večjih novogradenj (večje soseske ali komunalno opremljanje zemljišč) se zgradi plinovodno omrežje, ki v sistemu (do izgradnje plinovoda za zemeljski plin) uporablja utekočinjeni naftni plin (UNP). Za objekte, ki za ogrevanje ne uporabljajo obnovljivih virov energije (lesna biomasa, veter, geotermalna energija, sonce …) in je priključitev na plinovodno omrežje izvedljiva, je priporočljiva priključitev na plinovodno omrežje. Če je na nekem območju načrtovana gradnja plinovodnega omrežja, se lahko objekti do izgradnje omrežja začasno ogrevajo prek individualnih UNP sistemov, ki se jih ob priključitvi na plinovodno omrežje ukinja. S sprejetjem lokalnega energetskega koncepta je na območju Občine Idrija uporaba obnovljivih virov ali soproizvodnja toplotne in električne energije z visokim izkoristkom prednostna. Spodbuja se prehod od ogrevanja s fosilnimi gorivi na ogrevanje z obnovljivimi viri energije in prehod od individualnega ogrevanja k skupnemu ogrevanju. ter Obnovljivi viri energije se za oskrbo z energijo uvajajo na območjih in pod pogoji, ki omogočajo njihovo učinkovito izkoriščanje. Objekte z individualno energetsko oskrbo se dopolnjuje z individualno izrabo obnovljivih virov energije.

Elektroenergetsko omrežje je razvejano po celotnem območju Spodnje Idrije in se navezuje na RTP v Spodnji Idriji. Območje RTP je območje izključne rabe za energetsko infrastrukturo. Pri vseh novogradnjah v urbanem delu Spodnje Idrije je treba zagotoviti gradnjo elektroenergetskih povezav v podzemni izvedbi. Vsi objekti morajo biti priključeni na elektroenergetsko omrežje.

Na celotnem območju Spodnje Idrije se uredi dostop do optičnega omrežja za vse objekte. Uporabi se različne možne tehnološke rešitve, ki pa morajo biti izvedene tako, da ne bodo povzročale negativnih vplivov na prostor (EM sevanje, vizualna izpostavljenost).

Celotno območje urbanističnega načrta je oblikovano v enote in nekatere enote še v podenote. Podenota predstavlja zaključeno morfološko enoto enovite namenske rabe in z enakim režimom urejanja.

Zasnova podrobne namenske rabe izhaja iz koncepta urbanističnega načrta in je podlaga za izdelavo občinskega prostorskega načrta.

Območje naselja je vpeto med državni cesti proti Idriji in Črnemu Vrhu, industrijsko cono na jugu ter do pobočij na vzhodu. Zunanjo mejo naselja dodatno opredeljuje gozdni rob na okoliškem hribovju. Znotraj naselja je odprto, nižinsko in delno razgibano območje, ki ga je možno dograjevati ter postopoma urbanizirati. Godovič je naselje z dokaj jasno deljeno zgradbo, ki sledi delitvi funkcij. Deli se na centralni in industrijski del ter del v zaledju Godoviča z obširnimi gozdnimi in travniškimi površinami in bajer, ki ima potencial razvoja v rekreacijsko območje.

Za naselje Godovič je zelo pomembna njegova vpetost v širše prometno omrežje, na križišču poti med Ljubljano, Tolminom in Ajdovščino z Novo Gorico. Je pomembno prometno vozlišče in predstavlja območje vstopa v Občino Idrija in samo Idrijo kot regionalno središče. Hkrati je od slovenskega avtocestnega križa oddaljen manj kot 15 minut vožnje, kar pomeni še racionalno lego pri navezavi na globalna omrežja. Zato je treba to lego izkoristiti predvsem kot izhodišče regionalnega mesta Idrija v ostala regionalna mesta v Sloveniji. V Godovič je zato smotrno predvsem lociranje servisnih in proizvodnih dejavnosti. Te morajo postati ključnega pomena in prioriteta razvoja naselja. Z razvojem teh dejavnosti se bo hkrati širilo celotno naselje, stanovanja, oskrba in spremljajoče dejavnosti.

Godovič zaradi svoje tranzitne funkcije ni oblikoval osrednjega prostora, v katerem bi se zrcalile storitvene in servisne dejavnosti in ki bi prebivalcem ponujal kvalitetno in urejeno bivalno okolje. Prostor ob cerkvi in šoli bi z oblikovanjem centra dobil pomembnejšo vlogo. V trikotniku med novo obvoznico in cestami se rezervira prostor za centralne dejavnosti, ki se bodo ob razmahu industrije gotovo povečale. To je vezni člen naselja, ki s svojo lego nudi storitve tudi okoliškim prebivalcem. Tako se oblikuje polkrožni sistem naselja. Z umiritvijo in dolgoročno preusmeritvijo tranzita mimo centra se odpirajo možnosti za oblikovanje mirne oziroma peš cone.

Oblikovanje večje industrijske cone na jugu pomeni veliko razvojno priložnost ne zgolj za Godovič, temveč za celotno občino. Industrijska cona bi razbremenila Idrijo in postala protiutež IOC Logatec v sosednji občini. Industrijsko cono naj se izkoristi kot logistični center blaga in storitev in pretovarjanje iz sistema globalno-lokalno. Kolikor je le možno naj se večji del tovornega prometa občine ustavlja in preusmerja v to cono in tako manj obremenjuje Idrijo in Spodnjo Idrijo. Velika rezervacija zemljišč za potrebe industrije lahko ključno vpliva na razvoj kraja predvsem v oblikovanju servisnih dejavnosti in razmahu stanovanjske gradnje. Z upoštevanjem reliefa je možno nekonfliktno prepletati tako industrijske obrate kot manjše obrtne delavnice. Njihova postavitev naj omogoča nadaljnjo širitev proizvodnje. Znotraj industrijske cone se dovoljuje umeščanje storitvenih dejavnosti za potrebe zaposlenih delavcev (prehrambeni obrat, bife). Površine v osrednjem delu industrijske cone se lahko nameni pridobivanju solarne energije, ob zagotovitvi, da niso vidne iz naselja in glavnih prometnic.

Vzhodni del naselja Godovič je pretežno stanovanjski in se bo kot tak tudi v prihodnosti izgrajeval. Poselitev se usmerja v zaključevanje morfoloških enot, s čimer pridobivamo na kvaliteti bivalnega okolja. Predvsem na jugozahodu, na izravnavi nad Godovičem, trenutno porasli s slabšim gozdom, je predviden večji stanovanjski kompleks. Potrebno je ohraniti gozdni rob in pozidane površine z ohranjanjem vmesne drevnine vizualno povezati z gozdom. Potrebno je urediti dostop, komunalno opremo, v območju pa umestiti potrebno družbeno infrastrukturo za tako veliko območje. Izgradnja naj poteka postopno.

Individualni stanovanjski gradnji je namenjeno območje Žabje vasi–Šebalka z ugodnim naklonom, razgibanim terenom, umaknjen pred pogledom s ceste ter v neposredni bližini rekreacijskega območja Šebalk. Razgibanemu terenu naj se prilagodijo oblike parcel, delno naj se ohranja obstoječa vegetacija in objekte umešča na podlagi izdelanega občinskega podrobnega prostorskega načrta. Vse ostale površine v naselju so namenjene zapolnjevanju stanovanjske gradnje v okviru zastavljene tipologije in morfologije. Relativno velike nepozidane površine znotraj naselja omogočajo trajnostni in sonaravni razvoj Godoviča. Dodane grajene strukture, ki temeljijo na principu regulacije že obstoječih, omogočajo vzpostaviti v prostoru nov red, kot nadgradnjo starega.

Pri tem se lahko sorazmerno velik odstotek površin nameni za zeleni sistem, ki je naravnan na merilo pešca. Tako le ta postane osrednje povezovalno ogrodje ter hrbtenica naselja. V neposredni bližini šole je, poleg morebitnega dograjevanja šole, predviden razvoj športnih objektov, ki so hkrati povezani z zelenim sistemom celotnega omrežja naselja. V tem sklopu so nameščene centralne dejavnosti, ki se glede na rast števila uporabnikov še dodatno povečajo.

Travnata površina za bencinsko črpalko ostane v prvotni rabi, prav tako tudi izravnava ob cesti proti Črnemu Vrhu nasproti gasilskega doma. Ob načrtovanih zelenih površinah ni potrebe, da bi se travnate površine spremenile v parkovna ali rekreacijska območja. Ključni cilj je, da bi bila ta območja trajno nepozidana.

Na območju Godoviča se mora Občina Idrija odzvati predvsem na tistih delih, ki so ključnega pomena za kvaliteten ter uspešen razvoj naselja. Za gospodarski razvoj pa so ključnega pomena razvoj malega gospodarstva in industrije.

Glavna prometnica, ki poteka skozi Godovič, zelo zavirajoče vpliva na oblikovanje centralnega dela naselja. Promet se preusmeri na zgrajeno krožišče, peš hodnike in avtobusna postajališča. Trasa regionalne ceste Ajdovščina–Godovič se v delu naselja prekategorizira v lokalno cesto.

Veliko poselitveno območje Žabje vasi zahteva oblikovanje nove prometne mreže. Območje Žabje vasi naj se priključi na cesto proti Črnemu Vrhu.

Ob nadaljnjem naraščanju prometa bi bilo smiselno prestaviti bencinsko črpalko na plato nad naseljem v smeri proti Ljubljani, ter urediti obvozno cesto po robu naselja na vzhodni strani (nad pokopališčem in šolskim športnim igriščem), tako bi iz centra naselja preusmerili večino tranzitnega prometa in vzpostavili boljše povezave za pešce in kolesarje med šolo/vrtcem in jedrom naselja.

V naselju sta dve javni parkirišči, pri osnovni šoli in trgovini.

Godovič je sestavljen iz treh morfološko in tipološko značilnih območij. Vaško jedro predstavlja gruča starejših objektov različnih funkcij ob glavni cesti Idrija–Logatec, stanovanjska območja pa so bolj ali manj zaključeni zaselki okrog jedra. Tretje območje je poslovna cona jugo-vzhodno od jedra naselja.

Vaško jedro predstavlja vitalen predel različnih dejavnosti, ki bo po rekonstrukciji državne ceste s krožiščem lahko oblikovan v kvalitetno zaključen ambient. V jedru naselja in v vidno izpostavljenih delih naselja se varuje tipološka enotnost oziroma se z novogradnjami vzpostavlja. Stavbe naj ohranjajo elemente lokalno značilne tipologije oziroma jih pri novogradnjah in prenovah lahko vključujejo in interpretirajo na sodobnejši način.

Cerkev sv. Urbana z zvonikom je najpomembnejša prostorska dominanta, ohranja se vedute nanjo iz vseh delov naselja, v bližini cerkve in pomembnejših objektov (šola, trgovina, bivša mlekarna) se oblikovanje objektov prilagaja tem objektom, zaželena je barvana usklajenost fasad in streh, brez vizualno motečih elementov, npr. objektov za oglaševanje, izstopajočih pomožnih objektov ipd. Predvsem je pomembno ohranjanje pogleda na rob naselja s cerkvijo iz smeri Ljubljane:

– pred vstopom v naselje se zato stavbe umeščajo tako, da ne zakrivajo dominante in pogledov na zeleno zaledje in kakovostno dopolnjujejo videz naselja;

– ohranja se zelena cezura med robom naselja in industrijsko cono.

Priporoča se prestavitev bencinske postaje na bolj oddaljeno lokacijo ali vsaj prilagojeno oblikovanje objektov. Ohranjajo se tudi kvalitetni pogledi na zeleno gozdnato obrobje Godoviča, višje ležeče stanovanjske stavbe (pri tunelu) naj se zato oblikujejo zadržano, barvno ne izstopajo ter se z uporabo drevnine povežejo z gozdnatim zaledjem. V smeri proti Črnemu vrhu se ob obstoječem jedru naselja predvidi nadaljnje formiranje oziroma zgoščanje naselbinskega jedra. Za idejno rešitev ureditve središča naselja in dodatne možnosti omejevanja tranzita skozi središče se priporoča iskanje ustrezne rešitve z javnim natečajem.

Spodbuja in omogoči se selitev kmetij iz središča naselja na obrobje. Družbene dejavnosti, storitve in trgovina se umeščajo v obstoječe in nove objekte v središču naselja, ob opuščenem delu ceste proti Črnemu Vrhu, saj so tako peš dostopne večini prebivalcev. Pri gradnji novih javnih objektov ali objektov z javnim programom v pritličju (npr. storitve, trgovina) se vključuje elemente lokalno značilne tipologije – lahko na sodobnejši način (simetrična dvokapnica, opečnata streha, opečnati poudarki na fasadi, beli ali svetli zemeljski odtenki fasad). Prenova stavb mora biti celovita in nujno ohranjati enoten videz, tudi v primeru večstanovanjskih stavb. Kjer so stavbe močno poškodovane ali urbani ambienti še niso vzpostavljeni se urbano tkivo lahko dopolnjuje z novimi stavbami, ki pa morajo biti skladne z obstoječimi kakovostnimi stavbami oziroma elementi – novi objekti naj kakovostno dopolnjujejo obstoječo ureditev/pozidavo. Odstopanje je možno le v primeru, da pomeni novo oblikovno in prostorsko kakovost (in po presoji občinskega urbanista). Stanovanjske stavbe na obrobju Godoviča, na vidno ne izpostavljenih legah (Šebalk, gozdnato zaledje) so lahko oblikovane na sodobnejši način, zaželena je uporaba nebarvanega lesa na fasadi.

Industrijska cona je manj izpostavljena zaradi lege v naravnem okolju in vsebuje velik delež odprtih zelenih površin. Oblikovanje objektov mora temu slediti z nevpadljivo arhitekturo, sivimi in zemeljskimi toni, možna je uporaba lesenih fasad, steklene fasade in svetleče obloge se odsvetujejo. V zasnovo je obvezno vključevanje drevnine in zelenih površin ob stavbah za doseganje prehoda med industrijsko cono in zelenimi površinami v okolici. Industrijska cona se ureja z OPPN.

Največja kvaliteta Godoviča so travniške površine, ki segajo do samega centra naselja (za bencinsko črpalko, pred gasilskim domom). Na teh površinah naj se ohranja kmetijska raba (košnja), ki ne izključuje rekreacijske funkcije teh površin. Podobno je potrebno ohranjati pas kmetijskih površin med gozdnim robom in naseljem, ki daje naselju tipičen pečat in večjo čitljivost.

Ob nadaljnjem gospodarskem in poselitvenem razvoju Godoviča bodo zelene površine dobile še večji pomen, saj so ključne za podobo in identiteto prostora. Pri širitvi na območje Kurje in Žabje vasi je potrebno zagotoviti nove parkovne površine z otroškimi igrišči ob cesti proti Črnemu Vrhu in ta del s pločnikom in kolesarsko stezo povezati z jedrom naselja, šolo in industrijsko cono. Del potreb po zelenih in rekreacijskih površinah pokrije že obstoječe rekreacijsko območje Šebalk. Pri širitvi obrtne cone naj se v čim večji meri ohranja vrtačast značaj terena ter med posameznimi deli cone, predvsem pa na njenem stiku s stanovanjskim delom in regionalno cesto ohranja (ustvari) zelene cezure.

Ohranja se rekreacijsko privlačno gozdnato območje z bajerjem Šebalk. Uredijo naj se dodatne športne površine ter spremeni potek ceste, tako da bo ob bajerju travnat prostor za sončenje. Do območja se uredi varen dostop za pešce in kolesarje ter čim bolj ozelenjeno peš povezavo med členi zelenega sistema (bajer, travnik pred gasilskim domom, nova parkovna ureditev).

Celotno območje Godoviča se opremi s komunalno opremo tako, da je zagotovljena oskrba s pitno in požarno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode ter oskrbe z zemeljskim plinom, električno energijo in s sodobnimi elektronskimi komunikacijami.

Obstoječe vodovodno omrežje se dogradi in obnovi tako, da so vsa območja oskrbljena s pitno vodo, vodovodno omrežje pa mora zagotoviti tudi ustrezne količine vode za varstvo pred požarom. Sistem oskrbe z vodo se napaja iz črpališč na območju Občine Logatec (Pikalce, Pod Storom) na Medvedjem Brdu, načrtovana pa je povezava z vodovodnima sistemoma Dole–Idrija in Črni Vrh, kar bo bistveno izboljšalo raven oskrbe. Iz vodovodnega sistema se izvede povezavo do naselij Brda in Log. Vsi objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje, izjemoma se lahko dopusti uporabo individualnih sistemov za oskrbo v skladu s področno zakonodajo.

V skladu z državnim operativnim programom za odvajanje in čiščenje odpadne vode spada Godovič med naselja, kjer je treba urediti kanalizacijsko omrežje s pripadajočo čistilno napravo. Na območju Godoviča je že zgrajen kanalizacijski sistem s pripadajočo čistilno napravo, ki se jo za potrebe rasti naselja in industrije se poveča. Območje ČN je območje izključne rabe za okoljsko infrastrukturo oziroma se umestitev zagotovi z usmeritvami za OPPN v površinah za IP. Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje v skladu s področno zakonodajo. Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se lahko nove objekte gradi pod pogojem, da se hkrati zgradi tudi potrebno kanalizacijsko omrežje.

Na celotnem območju se uredi zbiralnice odpadkov za najpogostejše frakcije odpadkov.

Celotno območje Godoviča se plinificira (razen tam, kjer to ni ekonomsko upravičeno ali je izvedba tehnično problematična). Od MRP Godovič je treba zagotoviti potek napajalnega distribucijskega plinovoda do Idrije v smeri proti zahodu. V primeru večjih novogradenj (večje soseske ali komunalno opremljanje zemljišč) se zgradi plinovodno omrežje, ki v sistemu (do izgradnje plinovoda za zemeljski plin) uporablja utekočinjeni naftni plin (UNP). Za objekte, ki za ogrevanje ne uporabljajo obnovljivih virov energije (lesna biomasa, veter, geotermalna energija, sonce …) in je priključitev na plinovodno omrežje izvedljiva, je priporočljiva priključitev na plinovodno omrežje. Če je na nekem območju načrtovana gradnja plinovodnega omrežja, se lahko objekti do izgradnje omrežja začasno ogrevajo prek individualnih UNP sistemov ki se jih ob priključitvi na plinovodno omrežje ukinja. S sprejetjem lokalnega energetskega koncepta je na območju Občine Idrija uporaba obnovljivih virov ali soproizvodnja toplotne in električne energije z visokim izkoristkom prednostna. Spodbuja se prehod od ogrevanja s fosilnimi gorivi na ogrevanje z obnovljivimi viri energije in prehod od individualnega ogrevanja k skupnemu ogrevanju. ter Obnovljivi viri energije se za oskrbo z energijo uvajajo na območjih in pod pogoji, ki omogočajo njihovo učinkovito izkoriščanje. Objekte z individualno energetsko oskrbo se dopolnjuje z individualno izrabo obnovljivih virov energije.

Elektroenergetsko omrežje je razvejano po celotnem območju Godoviča in se navezuje na RTP Logatec. Vsi objekti morajo biti priključeni na elektroenergetsko omrežje.

Na celotnem območju Godoviča se uredi dostop do optičnega omrežja za vse objekte. Uporabi se različne možne tehnološke rešitve, ki pa morajo biti izvedene tako, da ne bodo povzročale negativnih vplivov na prostor (EM sevanje, vizualna izpostavljenost).

Celotno območje urbanističnega načrta je oblikovano v enote in nekatere enote še v podenote. Podenota predstavlja zaključeno morfološko enoto enovite namenske rabe in z enakim režimom urejanja.

Zasnova podrobne namenske rabe izhaja iz koncepta urbanističnega načrta in je podlaga za izdelavo občinskega prostorskega načrta.

Naselje se je razvilo ob robu uravnave, ob cesti proti Ajdovščini in lokalni cesti proti Zadlogu. Del naselja (severovzhod) ima značaj turističnega naselja, z vikendi, ki so razpršeni po deloma gozdnatem območju. Jedro naselja tvori niz stavb, ki obkrožajo osrednji prostor s parkovno ureditvijo in s cerkvijo Sv. Jošta na robu. Cerkev je glavna grajena prostorska dominanta. Naselje se razvija in dopolnjuje navznoter, mnogi slabo vzdrževani in opuščeni objekti pomenijo potencial za pokrivanje potreb po stanovanjih v Idrijski občini. Smučišče v Črnem Vrhu je lokalnega pomena, a daje naselju značaj rekreacijskega centra. Obstoječ kompleks smučišča se ohranja in namenja nadaljnjemu razvoju tovrstne dejavnosti z dodatno ponudbo. Pestrost reliefa omogoča umeščanje v prostor raznih aktivnosti v naravi kot so gorsko kolesarjenje, jahanje, smučanje, tek na smučeh, pohodništvo. Nasproti bencinske črpalke je predvideno večje parkirišče brez objektov, ki naj v zimskem času služi predvsem potrebam obratovanja smučišča, v preostalem letu pa potrebam obiskovalcev doma upokojencev, ostalim prebivalcem in postajališču za avtodome. Ob razvoju zimskih rekreacijskih oblik se z umestitvijo novih površin za ureditev počitniškega kampa na severovzhodu naselja odpirajo nove možnosti tudi za razvoj letnega turizma. Območje kampa je umeščeno v razgiban teren, kjer naj se ohranja naravna razčlenjenost prostora in vegetacija. Vsa ostala potrebna infrastruktura naj se v prostor smiselno umesti in naj bo iz naravnih materialov. Na območju Balile se v skladu s potrebami in obstoječo rabo prostora uredi piknik območje za potrebe lokalnega prebivalstva, kjer se lahko v skladu s potrebami umesti otroška igrala in športna igrišča.

Južni del naselja se razvija in dograjuje kot športno rekreacijski center, kjer je zelo pomembno ohranjanje naravne krajine, ki prispeva h kakovosti življenja v kraju. Kot nastavek že obstajajo vlečnica in igrišča ob šoli. Prostor med temi objekti se programsko dograjuje v smiselnih časovnih rokih. Dom upokojencev na lokaciji prejšnjega hotela se ohranja in razvija, možne so širitve objekta, in razvoj spremljevalnih dejavnosti.

Z umikom vojaške dejavnosti iz območja Pod Dilami se med športno rekreacijskim centrom in osrednjim vaškim jedrom Črnega Vrha nahajajo obsežna neizkoriščena stavbna zemljišča. Območje naj se primerno izkoristi predvsem z umeščanjem mestotvornih dejavnosti in organizirane stanovanjske gradnje. Lahko se umešča tako nastanitvene, gostinske objekte (v kolikor bi bila potreba), storitvene ali stanovanjske objekte. Območje predstavlja potencial za razvoj Črnega Vrha. Obrt v večjem obsegu na tem območju ni zaželena.

V centru naselja naj se ohranja obstoječo stavbno morfologijo. Prenova osrednjega trga s parkom naj okrepi ambientalne kakovosti prostora, obstoječa drevesa v parku in drevored se ohranjajo. Zelene travniške površine nasproti trga in cerkve naj se ohranjajo kot take in predstavljajo zeleno cezuro naselja.

Obstoječ gasilski dom ima zaradi pomanjkanja prostora urejen izvoz vozil direktno na glavno cesto in nima urejenih zunanjih površin za izvajanje gasilskih vaj, tekmovanj in tekoče vzdrževanje gasilske opreme. Gasilska dejavnost naj se umesti na ustreznejšo lokacijo v osrednjem delu naselja, kjer bo mogoče urediti pregleden priključek na glavno cest in dovolj manipulacijskih površin v okolici objekta. Objekt naj vključuje garaže za gasilska vozila in prostore za ostalo gasilsko opremo ter prostore za potrebe lokalne skupnosti. Urejene zunanje površine naj bodo namenjene tako za aktivnosti gasilskega društva kot za razne dogodke lokalne skupnosti. Treba je zagotoviti varen dostop do gasilskega doma tako za pešce kot kolesarje.

Nova stanovanjska gradnja se po zapolnitvi obstoječih stavbnih zemljišč usmerja predvsem v severni del naselja, na območje zazidalnega načrta Suhi Potok, na območje »Brdca« in ravninsko območje takoj za cerkvijo. Območje je že deloma pozidano, v severovzhodnem delu se pojavljajo vikendi. Relief je razgiban, vrtačast in deloma izravnan za cerkvijo. Območje je primerno osončeno, ustreznih naklonin in stabilnosti, nahaja se takoj ob naselju in ni vizualno izpostavljeno. Gre za obsežne površine namenjene stanovanjski gradnji, ki predstavljajo prostorske rezerve za stanovanjsko gradnjo na ravni celotne občine, saj so možnosti za širitev površin za stanovanjsko gradnjo tako v Idriji kot Spodnji Idriji prostorsko omejene. Območje naj bo redkeje poseljeno, z ohranjenimi gozdnimi zaplatami in vrtačami, ki naj sooblikujejo celotno poselitveno krajino. Ograje naj bodo nizke ali naj jih sploh ne bo. Obstoječ gozdni rob naj bo sestavina ureditve ob hišah. Krčenje gozda na celotnem območju ni dovoljeno. Nove objekte se v prostor umešča tako, da se ohrani čim več dreves.

Na severozahodu naselja se ohranja mešana raba prostora s prepletom obrti, manjših industrijskih kompleksov, manj zahtevnih kmetijskih objektov, pomožnih kmetijskih in stanovanjskih objektov. Dodatne površine za obrtno dejavnost se zagotovi z razširitvijo obstoječih površin in umestitvijo novih površin za gospodarske dejavnosti na koncu Trebč namenjenih predvsem za delovanje lesno predelovalne dejavnosti. Slednje površine so opredeljene za preselitev obstoječe dejavnosti iz neprimerne lokacije v osrednjem delu naselja na njegov rob.

Prometna ureditev naselja se prilagodi pomenu naselja. Regionalna cesta Godovič–Ajdovščina, ki poteka skozi Črni Vrh je najkrajša prometna povezava s primorsko regijo, zato je precej obremenjena. Gradnja obvoznice je trenutno neracionalna, dolgoročno pa je ob povečanju prometa možno preveriti njeno umestitev v prostor. Na splošno je treba izboljšati prometno varnost vseh udeležencev v prometu. Na območju glavnih cest skozi naselje je treba umiriti promet, še zlasti na območju vaškega jedra in trga. Za izboljšanje prometne varnosti naj se preoblikuje nekatera križišča oziroma spremeni prometni režim. Skozi celotno naselje naj se uredi varne poti za pešce in kolesarje. Prometne rešitve morajo poleg prometno tehničnih zahtev upoštevati tudi ambientalne kakovosti prostora in predvideti rešitve prijazne predvsem do pešcev in kolesarjev.

Obstoječe prometno omrežje se v skladu z razvojem naselja rekonstruira (v smeri proti Balili in Zadlogu) ali dogradi (v osrednjem delu naselja med starim vaškim jedrom, osnovno šolo, domom starejših občanov in regionalno cesto Godovič–Ajdovščina).

Med cerkvijo in pokopališčem bi bilo smiselno umestiti peš pot, ki lahko poteka na nasprotni strani kostanjevega drevoreda (možna zasaditev dodatne vrste drevoreda). Uredi naj se tudi peš pot proti Balili.

Avtobusno postajališče zadostuje potrebam krajanov. Obstoječe parkirišče in parkovna ureditev naj se skupaj z avtobusnim postajališčem prenovi. Na območju naj se predvidi ustrezen prometni režim.

Nasproti obstoječe bencinske črpalke se uredi manjše parkirišče brez objektov za potrebe smučarskega centra, postajališča za avtodome in morebitno parkiranje tovornih avtomobilov. Rob parkirišče naj bo ozelenjen z živo mejo, ki bo zastirala pogled na parkirišče.

Z revitalizacijo območja Kasarn se odpira tudi možnost vzpostavitve prometne povezave med centrom naselja, mimo šole proti domu upokojencev in smučišču. Trenutna prometna pot poteka mimo obstoječih izpraznjenih vojaških objektov in se priključuje na pot, ki poteka proti smučišču.

Črni Vrh se urbanistično in arhitekturno precej razlikuje od drugih naselij v občini. Urbanistično ga opredeljuje predvsem velik javni odprti prostor v središču, gručasto naselje je obdano z gozdnatimi pobočji in kmetijskimi površinami. Arhitekturno pa so zanj značilne večje stanovanjske stavbe s strmimi dvokapnimi strehami in simetrično členitvijo fasad.

Najpomembnejša grajena dominanta v naselju je cerkev Sv. Jošta z navezavo na drevored in pokopališko kapelico. Ohranja se vedute nanjo iz vseh delov naselja, v bližini cerkve in pomembnejših objektov na trgu se oblikovanje objektov prilagaja tem objektom z barvano usklajenostjo fasad in streh, brez vizualno motečih elementov npr. objektov za oglaševanje, izstopajočih pomožnih objektov ipd. Predvsem je pomembno ohranjanje pogleda na rob naselja s cerkvijo iz smeri Godoviča. Pred vstopom v naselje se zato ne načrtuje novih objektov, ohranja se zelena cezura pred naseljem in jasen rob naselja. Ohranjajo se tudi pogledi na zeleno gozdnato obrobje, vidno izpostavljene stavbe (ob cesti) naj se zato oblikujejo zadržano, barvno ne izstopajoče ter se z uporabo drevnine povežejo z gozdnatim zaledjem.

Staro vaško jedro Črnega Vrha se varuje kot celota, zato je urbanistično in arhitekturno oblikovanje podvrženo načelom varstva kulturne dediščine. V naselju je veliko opuščenih in dotrajanih stanovanjskih stavb, ki so potrebne celovite prenove ali nadomestitve z novimi stavbami. Oblikovanje stavb v starem jedru Črnega Vrha (pri novogradnjah in prenovah) naj upošteva in smiselno uporablja značilne arhitekturne elemente kakovostnih stavb v območju, posebej pomembni so: naklon strehe, volumenska razmerja, napušči, leseni elementi na fasadi, umirjeni zemeljski odtenki fasad. Stavbe v okolici smiselno upoštevajo lokalno arhitekturno tipologijo, lahko na sodobnejši način. Pri stavbah na obrobju naselja in stavbah na gozdnatem območju je mogoča uporaba (nebarvanega) lesa kot konstrukcijskega in fasadnega materiala.

Trg med starim jedrom in cerkvijo sv. Jošta ima velik potencial za doseganje urejenega videz kraja in spodbujanje razvoja v kraju. Na trgu je treba jasno in z uporabo različnih materialov določiti površine za promet, parkovne površine in površino samega trga, obstoječa drevesa se ohranjajo, zaželena je zasaditev dodatnih dreves, lahko v obliki drevoreda v navezavi s cesto proti Zadlogu. Ohraniti je treba odprt in prehoden značaj trga, ki se odpira na večjo odprto zeleno površino. Za idejno rešitev ureditve trga in središča kraja se priporoča iskanje ustrezne rešitve z javnim natečajem. Kot glavna oblikovna poteza se oblikuje os od cerkve do starega vaškega jedra in vpadnica iz smeri Predgriž. Stavbe ob trgu se uredijo in revitalizirajo, v spodnjih nadstropjih se umestijo različne storitvene dejavnosti in javni programi.

Pri oblikovanju stavb in objektov na območjih turizma in rekreacije se smiselno uporabljajo značilni arhitekturni elementi, lahko na sodobnejši način. Stavbe naj bodo usklajene z okolico in prilagojene legi v naravno ohranjenem okolju (uporaba naravi prijaznih gradbenih materialov, lesa, umirjenih barvnih odtenkov).

Črni Vrh je manjše naselje, zato je naravno okolje vedno dostopno vsakemu, kar pa ne pomeni, da sistemski pristop k urejanju zelenih površin ni potreben. Zaradi slikovitosti območja je le-to primerno za razvoj tradicionalno prisotnega turizma, ne masovnega turizma. Pri tovrstnem razvoju je pri posegih v prostor potrebna posebna pazljivost (npr. ureditev kampa naj upošteva in izkoristi obstoječo vegetacijo in reliefne prvine), da se z njimi ne razvrednoti prepoznanih kakovosti prostora.

Pomembnejši urejeni zeleni površini v naselju Črni Vrh sta trg s parkovno ureditvijo v centru naselja in manjša ureditev pred cerkvijo, ki jo dopolnjuje kostanjev drevored do pokopališča. Trg kot osrednji prostor za druženje in prireditve ni ustrezno urejen, saj je večji delež namenjen vozišču in parkiranju vozil. Potrebna je celovita prenova, ki bo vključevala spremembo prometnega režima, ureditev parkirišč, avtobusne postaje, površin za pešce in omogočala večje prireditve.

Med cerkvijo in pokopališčem ni urejene peš povezave, kar je še posebej problematično v času pogreba, ko sprevod poteka po cesti. Potrebno je uredit pešpot med trgom, cerkvijo in pokopališčem.

V centralnem delu Črnega Vrha je srednje velik travnik, ki je vezni element med pokopališčem in starim vaškim jedrom naselja ter hkrati zelena cezura med nekdaj ločenima naseljema (Trebče in Črni Vrh). Travnik predstavlja rezervat za širitev pokopališča in prostor za ureditev formalne parkovne površine v primeru bistvenega povečanja naselja. To območje se ohranja nepozidano, saj se s tem ohranja prepoznana kakovostna veduta na cerkev sv. Jošta in staro vaško jedro Črnega Vrha.

Pomembno rekreacijsko območje je na vzhodnem delu naselja. Tu se nahaja smučišče Ski Bor, v poletnem času so kolovozi privlačni za druge oblike rekreacije (sprehodi, tek kolesarjenje, jahanje). V tem delu so tudi dom za starejše, osnovna šola in vrtec z obstoječimi športnimi površinami in površinami za igro, ki se jih lahko še dopolni. Ohrani naj se prost prehod za šolo in vrtcem do narave. Poti, ki potekajo po območju, se lahko dopolni s klopmi in drevoredom, ter jim tako doda parkovni značaj, ne da bi se izključilo osnovno, kmetijsko rabo. Dobrodošla bi bila boljša povezava med šolo in centrom naselja.

V primeru širitve površin za stanovanjsko gradnjo na območju Suhega potoka, naj se predvidi redkejšo poselitev z zelenimi cezurami, ki jih predstavljajo reliefne kraški značilnosti (manj primerne za pozidavo) in obstoječa vegetacija.

Ohranja in uredi se območje za piknike Balila in se ga poveže s centrom naselja z varno in za pešce prijetno potjo, zato naj ograje ne bodo preblizu ceste in previsoke. Na območje Balile naj se po potrebi umesti otroška igrala in druga športna igrišča.

Območja, ki jih v primeru močnejšega deževja poplavi hudourniška voda naj se ohranja v primarni (kmetijski ali gozdni) namenski rabi.

Naselje Črni Vrh se nahaja v regijskem parku Trnovski gozd, zato je še posebej pomembno, da se pri zasaditvah uporablja izključno avtohtone rastlinske vrste in da se nameni velik poudarek urejanju pasivnih rekreacijskih površin. Pri širjenju in ureditvi naselja je treba upoštevati migracijske poti živali, zato naj se pušča zelene cezure in dovolj prostora med objekti. Treba je preveriti tudi migracijske poti velikih živali (npr. medveda).

Celotno območje Črnega Vrha se opremi s komunalno opremo tako, da je zagotovljena oskrba s pitno in požarno vodo, odvajanje in čiščenje odpadne komunalne vode ter oskrba z električno energijo in oskrba s sodobnimi elektronskimi komunikacijami.

Obstoječe vodovodno omrežje se dogradi in obnovi tako, da so vsa območja oskrbljena s pitno vodo in da je zagotovljena ustrezna količina vode za varstvo pred požarom. Sistem vodooskrbe se napaja iz črpališč v Črnem Vrhu. Vsi objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s področno zakonodajo.

V skladu z državnim operativnim programom za odvajanje in čiščenje odpadne vode spada Črni Vrh med naselja, kjer je treba urediti kanalizacijsko omrežje s pripadajočo čistilno napravo. Na območju Črnega Vrha je že deloma zgrajen kanalizacijski sistem, načrtovana je še pripadajoča čistilna naprava. Zmogljivost ČN Črni Vrh bo 900 PE. Območje ČN je območje izključne rabe za okoljsko infrastrukturo. Načrtovana je dograditev kanalizacijskega omrežja v Trebčah in Brdcih. Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijsko omrežje, izjemoma se lahko dopusti uporabo individualnih sistemov za odvajanje in čiščenje odpadne vode v skladu s področno zakonodajo Na območjih, kjer kanalizacijsko omrežje še ni zgrajeno, se lahko nove objekte gradi pod pogojem, da se hkrati zgradi tudi potrebno kanalizacijsko omrežje.

Na celotnem območju se uredi zbiralnice odpadkov za najpogostejše frakcije odpadkov, ki se jih v prostor umesti tako, da so vidno čim manj izpostavljene. Zbiralnica odpadkov je lahko obsajena z rastlinami ali kako drugače zakrita (npr. lesena ograja, gabioni) in zaščitena pred vremenskimi vplivi.

Plinifikacija območja Črnega Vrha bo odvisna od razvojnih pobud območja. V primeru večjih potreb in interesa je možna povezava do Godoviča, kjer je zagotovljena možnost priključitve na prenosni napajalni plinovod Kalce–Godovič in MRP Godovič.

Na območju Črnega Vrha je mogoče urediti daljinsko ogrevanje z manjšimi samooskrbnimi sistemi na biomaso. Elektroenergetsko omrežje je razvejano po celotnem območju Črnega Vrha in se navezuje na RTP Idrija. Vsi objekti morajo biti priključeni na elektroenergetsko omrežje.

Na celotnem območju Črnega Vrha se uredi dostop do optičnega omrežja za vse objekte. Uporabi se različne možne tehnološke rešitve, ki pa morajo biti izvedene tako, da ne bodo povzročale negativnih vplivov na prostor (EM sevanje, vizualna izpostavljenost).

Celotno območje urbanističnega načrta je oblikovano v enote in nekatere enote še v podenote. Podenota predstavlja zaključeno morfološko enoto enovite namenske rabe in enakim režimom urejanja.

Zasnova podrobne namenske rabe izhaja iz koncepta urbanističnega načrta in je podlaga za izdelavo občinskega prostorskega načrta.

4. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, katerih pomen ni določen v naslednjem odstavku, imajo pomen, skladen z veljavnimi predpisi na področju urejanja prostora in graditve objektov.

(2) Izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen:

– Objekt v javni rabi je objekt ali del objekta, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem. Objekt v javni rabi je nestanovanjska stavba kot je gostinska stavba, poslovna ali upravna stavba, trgovska stavba in stavba za storitvene dejavnosti, stavba za promet in stavba za izvajanje komunikacij, stavba splošnega družbenega pomena, obredna stavba in druga nestanovanjska stavba, če je namenjene javni rabi, in javna površina kot je javna cesta, ulica, trg, tržnica, igrišče, parkirišče, pokopališče, park, zelenica, rekreacijska površina.

– Obstoječi objekt je zakonito zgrajen objekt, pri katerem so približno ohranjeni vsi konstrukcijski elementi, brez katerih objekt ne more funkcionirati. Enostanovanjska hiša je stanovanjska hiša z enim stanovanjem na lastnem zemljišču.

– Dvostanovanjska hiša je stanovanjska hiša z dvema stanovanjema.

– Večstanovanjska hiša je stanovanjska hiša z več kot dvema stanovanjema, ki imajo skupno zemljišče.

– Atrijska hiša je stanovanjska hiša z enim stanovanjem, z osrednjim ograjenim notranjim dvoriščem, h kateremu so obrnjeni stanovanjski prostori. Praviloma se gradijo v vrstni zazidavi s postavitvijo hiš v obliki črke L, H oziroma U.

– Vrstna hiša je hiša z enim ali dvema stanovanjema, zgrajena v vrsti z ostalimi vrstnimi hišami. Vrstne hiše si lahko sledijo tudi v določenih zamikih.

– Dvojček je samostojen stanovanjski objekt, ki ga sestavljata dve zrcalno enaki enostanovanjski hiši, ki ležita druga ob drugi (loči ju le skupni požarni zid) in imata ločena vhoda.

– Terasna hiša je večstanovanjski objekt, ki izrablja naraven relief tako, da leži vsako stanovanje v svoji etaži in ima lasten, neposreden vhod iz zunanjosti.

– Klet je del stavbe, katere prostori se nahajajo od pritličja navzdol. Klet kot etaža pri določanju višine objektov ni posebej označena, ker je v skladu s pogoji tega odloka gradnja kleti dopustna povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske in hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov.

– Sleme je vrhnji rob ostrešja oziroma stični rob strešin in je hkrati najvišja točka objekta.

– Strešni pomol je del strehe, pri katerem je strešina usmerjena enako kot na ostalem delu strehe, vendar je položnejša, da se omogoči izvedba oken v mansardnih stanovanjih.

– Gradbena parcela stavbe je zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi te stavbe.

– CKU je območje celovitega komunalnega urejanja, ki je predvideno na površinah, na katerih ta OPN sicer ne določa, da je izdelava OPPN obvezna, vendar zahteva skupne ureditve. Pred izdajo gradbenega dovoljenja je treba zagotoviti načrt celovitega komunalnega opremljanja, ki ga na predlog občinske službe potrdi občinski svet.

– Pomožni objekt, je objekt ki dopolnjuje funkcijo obstoječega osnovnega objekta in ga po njegovem namenu in velikosti ne presega ter zaradi njega ne pride do potrebe po dodatni komunalni opremi.

(3) Praviloma – izraz pomeni, da je treba upoštevati določila odloka, če to zaradi utemeljenih razlogov in omejitev ni možno, je treba odstopanje od določil tega odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja za poseg v prostor.«.

Tretja alineja drugega odstavka 5. člena se spremeni tako, da se glasi:

»– kadar so v enoti urejanja prostora različne podrobne namenske rabe ali posebni prostorski izvedbeni pogoji, se le ta deli na podenote, na primer ID_28/1, ID_28/2, ID_28/3.«.

Spremeni se tretji odstavek 5. člena tako, da se glasi:

»Na karti se pojavlja naslednji zapis oznak, na primer:

ID_12/1

CU

OPPN

pri čemer je:

– ID oznaka makro enote,

– 12 zaporedna številka enote urejanja prostora znotraj makro enote,

– /1 zaporedna številka podenote znotraj enote urejanja prostora,

– CU oznaka namenske rabe,

– OPPN oznaka načina urejanja; oznaka OPN se ne izpisuje, glede na vrsto prostorskega izvedbenega akta, ki velja za enoto urejanja prostora, so možne tudi oznake LN, ZN, UN, OLN.«

V tretji alineji prvega odstavka 6. člena se vrstilni števnik »181.« zamenja z vrstilnim števnikom »180.«.

V prvem odstavku 7. člena se črta besedilo »IGs, gospodarske cone, dopolnjene s stanovanjsko dejavnostjo«,

Oštevilči se drugi odstavek.

V prvem stavku 8. člena se črta beseda »stanovanjske«.

V drugem stavku se črta besedilo », nadzidati«.

V prvem odstavku 9. člena se pred besedo »določene« doda beseda »praviloma«.

10. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Prostorski izvedbeni pogoji glede dopustnih gradenj so podrobno opredeljeni v določilih 58. do 88. člena tega odloka, ki se nanašajo na splošna merila in pogoje za posamezne podrobnejše namenske rabe. V skladu z njimi so dopustne naslednje gradnje:

– gradnja novega objekta (tudi prizidava in nadomestitev objekta),

– rekonstrukcija,

– odstranitev objekta,

– vzdrževanje objekta.

(2) Prizidava ali rekonstrukcija sta dopustni samo na zakonito zgrajenem objektu. Na zakonito zgrajenem objektu, ki po namembnosti ni skladen z namensko rabo, je dopustno samo vzdrževanje, rekonstrukcija in nadomestitev objekta v okviru obstoječih gabaritov objekta in odstranitev objekta.

(3) Prizidava objekta je gradnja, pri kateri se gabariti objekta povečajo v horizontalni ali vertikalni smeri. Prizidani del objekta je treba priključiti na komunalni priključek objekta, h kateremu se izvaja.

(4) Rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se delno ali v celoti spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ali izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer se morajo ohraniti najmanj temelji ali kletni zidovi obstoječega objekta in se gabariti objekta praviloma ne povečajo, lahko pa se zmanjšajo. Povečanje gabaritov je v okviru rekonstrukcije mogoče le zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev.

(5) Nadomestna gradnja je gradnja, pri kateri se najprej odstrani obstoječi objekt in namesto njega zgradi nov objekt.

(6) Nadomestitev objekta v nizu, vrsti je dovoljena samo v enakih gabaritih in mora biti usklajena s preostalimi objekti v nizu, vrsti.

(7) Gradnje novih objektov na območjih kulturne dediščine, vključno s prizidavo in rekonstrukcijo ter drugimi posegi v objekte ali dele objektov kulturne dediščine, so dopustni samo, če je v ta namen predhodno pridobljeno soglasje pristojne službe.

(8) Odstranitve objektov ali delov objektov kulturne dediščine so dopustne samo, če je v ta namen predhodno pridobljeno soglasje pristojne službe. Novogradnja objekta na mestu prej odstranjenega objekta kulturne dediščine mora upoštevati varstvene usmeritve.

(9) Gradnje novih objektov na poplavno ogroženih območjih niso dovoljene do ugotovitve možnosti gradnje na osnovi razredov poplavne nevarnosti, ki so določeni v hidrološko hidravlični študiji.«

11. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Na celotnem območju OPN Idrija so dopustni:

– objekti, vodi in naprave vodovodnega omrežja;

– objekti, vodi in naprave kanalizacijskega omrežja;

– objekti, vodi in naprave distribucijskega plinovodnega omrežja;

– objekti, vodi in naprave vročevodnega omrežja;

– omrežje javne razsvetljave;

– podzemno elektroenergetsko in komunikacijsko omrežje ter samostoječe transformatorske postaje in razdelilne – elektroenergetske postaje napetostnega nivoja 20 kV in manj, nadzemni elektroenergetski vodi napetostnega nivoja 20 kV in manj izven območja UN, nadzemni komunikacijski vodi izven območja UN;

– zbiralnice za odpadke;

– vsi objekti, vodi in naprave okoljske, energetske in komunikacijske infrastrukture, če so izvedeni v notranjosti drugega objekta, ki ga je na območju dovoljeno graditi;

– podzemne etaže (garaže in kleti) na območjih stavbnih zemljišč povsod tam, kjer in v kakršnem obsegu to dopuščajo geomehanske in hidrološke razmere, potek komunalnih vodov, zaščita podtalnice in stabilnost sosednjih objektov;

– objekti za obrambo, zaščito in reševanje v naravnih in drugih nesrečah;

– zaklonišča na območju stavbnih zemljišč;

– naprave za potrebe raziskovalne in študijske dejavnosti (meritve, zbiranje podatkov);

– pločniki, podhodi in nadhodi za pešce, pešpoti;

– avtobusna postajališča;

– kolesarske steze, dostopne ceste do objektov;

– brvi in mostovi;

– vodnogospodarske ureditve;

– javne odprte površine na območjih stavbnih zemljišč (zelene površine, drevoredi, trgi, površine za pešce);

– dostopi za invalide (zunanja dvigala na obstoječih objektih);

– vzdrževanje cest;

– parkirne površine na stavbnih zemljiščih, če služijo osnovni namembnosti območja;

– objekti, vodi in naprave elektroenergetskega omrežja (daljnovodi, razdelilne transformatorske postaje);

– optične povezave.

(2) Za vsa ostala dela, ki niso gradnja ampak v skladu s predpisi o urejanju prostora pomenijo drug poseg v prostor, kot so npr. agrooperacije, melioracije, krčitve gozda, poljske poti, prostori za skladiščenje lesa, velja, da morajo biti posegi načrtovani sonaravno. Na območjih, ki so pod varstvenimi režimi, je za posege potrebno pridobiti mnenje pristojne službe.«

12. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Pomožni objekti so: objekti za lastne potrebe, ograje, škarpe in podporni zidovi, pomožni infrastrukturni objekti, pomožni kmetijsko-gozdarski objekti, začasni objekti, spominska obeležja, objekti za oglaševanje, urbana oprema in vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji.

(2) Pomožni objekti niso namenjeni bivanju in ne smejo imeti samostojnih priključkov na objekte gospodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke.

(3) Za gradnjo ali postavitev pomožnih objektov na območjih in ob stavbah kulturne dediščine je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine. Dopustni so le tisti pomožni objekti, ki so skladni z varstvenim režimom za posamezno območje.

(4) Na poplavnih območjih so dopustni pomožni objekti le v primeru, ko jih dovoljuje področna zakonodaja in je zanje predhodno pridobljeno vodno soglasje oziroma mnenje.

(5) Dopustni pomožni objekti glede na namensko rabo prostora so določeni v Prilogi 1, ki je sestavni del tega odloka.

(6) Splošni prostorsko izvedbeni pogoji glede gradnje, postavitve in oblikovanja pomožnih objektov so:

1. Objekti za lastne potrebe

– Gradnja objektov za lastne potrebe je dovoljena na območjih stavbnih zemljišč ob legalno zgrajenih objektih.

– Objekti za lastne potrebe so lahko zgrajeni le na gradbenih parcelah, ki pripadajo stavbi, h kateri se gradijo, in sicer najdlje za čas njenega obstoja.

– Objekti za lastne potrebe morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Objekti za lastne potrebe naj bodo podrejeni glavni stavbi in oblikovani nevpadljivo. Dovoljeni so le pritlični objekti. Kadar so zasnovani kot prizidki k osnovnemu objektu, se praviloma izvedejo tako, da se streha pomožnega objekta za lastne potrebe izvede v istem materialu in naklonu kot streha osnovnega objekta ali se priključi k osnovnemu objektu kot prečna streha. Če je objekt za lastne potrebe prostostoječ, je streha dvokapna in sleme strehe praviloma v smeri daljše stranice. Pri prizidkih ali na prostostoječih objektih je dopustna tudi izvedba ravne strehe, lahko kot zelena streha (streha pokrita z vegetacijskim slojem). – Čopi in strešne frčade niso dopustni. Tipske rešitve in objekti, ki niso prilagojeni osnovni stavbi in arhitekturni tipologiji niso dopustni.

– Na gradbeni parceli namenjeni gradnji eno- in dvostanovanjskih stavb se nadstreški za avtomobile umeščajo tako, da ne zakrivajo pogleda na čelno (ulično) fasado osnovne stavbe, praviloma odmaknjeni od ulice, na vizualno manj izpostavljenem delu gradbene parcele. Nadstrešek mora biti usklajen z osnovno stavbo in naj tako z umestitvijo kot z oblikovanjem ne prevladuje nad osnovno stavbo in ulico. Postavitev nadstreškov s (polikarbonatnimi) ukrivljenimi strehami za avtomobile ni dopustna.

– Na gradbeni parceli namenjeni gradnji večstanovanjskih stavb je dopustno za vsako stanovanje zgraditi največ en objekt – garažo ali nadstrešek za osebne avtomobile stanovalcev v velikosti največ 20 m². Postavitev teh objektov je dopustna na podlagi enotne rešitve za celotno stavbo in ob upoštevanju določil tega odloka. Nadstreškov za parkiranje avtomobilov stanovalcev ni dopustno dodajati ob ulične fasade večstanovanjskih stavb.

2. Ograje

– Ograje so: medsosedske, varovalne, igriščne in pokopališke.

– Medsosedska ograja je namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na parcelo stanovanjskega objekta, vrta, dvorišča ipd., zaradi zagotavljanja zasebnosti. Za medsosedske ograje naj se praviloma uporabljajo žive meje, kovinske, žične ali lesene ograje. Zidovi in druge masivne ograje niso dovoljeni, razen če so oblikovani kot del objekta. Višina medsosedske ograje je največ 1,50 m. Varovalna ograja je namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in proizvodnih objektov, nestanovanjskih stavb in drugih površin, na katerih se opravlja dejavnost. Dovoljene so transparentne kovinske ali žične ograje, višine največ 3,00 m.

– Igriščna ograja je namenjena razmejitvi športnega igrišča od javne ali druge površine. Dovoljene so transparentne žične ograje višine največ 3,00 m.

– Pokopališka ograja je namenjena označevanju območja pokopališča. Dovoljene so ograje v obliki žive meje z žično mrežo in zidane ograje višine največ 2,00 m.

– Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza z vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna.

– Ograjevanje zemljišč izven stavbnih zemljišč ni dovoljeno, razen za potrebe kmetijstva, gozdarstva, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, varstva voda ter objektov in naprav GJI.

3. Škarpe in podporni zidovi

– Škarpe in podporne zidove je dovoljeno graditi na gradbenih parcelah ter ob rekonstrukcijah in vzdrževanju lokalnih cest do višine 1,5 m oziroma do 2 m kadar je to potrebno zaradi geološko geomehanskih razmer. Navedena višina velja za del škarpe ali podpornega zidu med spodnjim in zgornjim zemljiščem.

– Škarpe in podporni zidovi morajo biti arhitekturno oblikovani, z upoštevanjem kvalitetnih principov gradnje in oblikovanja, ki so značilni za posamezno območje. Zid naj bo na vidni strani intenzivno ozelenjen z avtohtonimi rastlinami.

4. Pomožni infrastrukturni objekti

– Ekološki otok se oblikuje tako, da bo oblikovno skladen z elementi cestnega prostora in okoliške pozidave in da vidno ne bo moteč v pogledih s ceste in iz objektov. Če meji na travnato površino, se ga zasadi s primerno zasaditvijo. Oblikovanje naj bo enotno za območje naselja.

– Protihrupne bariere (protihrupne ograje, nasipi in podobno) se na območjih naselij lahko gradijo le do višine 1,80 m od nivelete ceste. Gradnja protihrupnih barier je dovoljena le na podlagi dokazanega preseganja dopustnih ravni hrupa ter na podlagi urbanistične in krajinske preveritve in utemeljitve. Pri ureditvi protihrupne bariere je treba zagotoviti oblikovno skladnost s preostalimi elementi obcestnega prostora ter okoliške pozidave.

– Palisade, lovilne mreže in prosto viseče mreže ter drugi ukrepi za preprečevanje erozije na strminah se izvajajo tako, da niso vidno moteči.

5. Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti

– Če je pomožni kmetijsko-gozdarski objekt prostostoječ, je streha dvokapna in sleme strehe praviloma v smeri daljše stranice.

– Gradnja novih gozdnih cest in vlak je mogoča samo v skladu s sprejetimi gozdnogospodarskimi načrti.

– Postavitev lovskih prež, krmišč in drugih lovskih pomožnih objektov je mogoča v skladu z usmeritvami lovskih načrtov.

– Čebelnjaki zunaj območij kmetij so praviloma prenosni ali postavljeni na točkovnih temeljih. Lokacije čebelnjakov morajo biti določene tako, da območje preleta čebel ne bo posegalo na poselitveno območje. Postavitev je možna le pod pogojem, da se predhodno pridobi pozitivno mnenje čebelarske svetovalne službe.

– Pri vodnem zajetju, vrtini oziroma vodnjaku mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo upravljanje z vodami, pridobljeno vodno soglasje za namakanje kmetijskih zemljišč.

– Ograjevanje gozdnih in kmetijskih zemljišč ni dovoljeno, razen v primeru obore za rejo divjadi in ograje za pašo živine ter fizičnega varovanja in ograjevanje posameznih delov gozdov in kmetijskih zemljišč v skladu s predpisi, ki urejajo področje gozdov in kmetijskih zemljišč.

– Sprememba namembnosti pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov, ki so bili zgrajeni izven območja stavbnih zemljišč kmetije, v bivalni ali poslovni objekt ni dopustna.

6. Začasni objekti

– Začasni objekt, namenjen sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, se lahko postavi na zemljiščih, ki so prometno dostopna in je zanje možno organizirati parkirne površine. Priključen mora biti na razpoložljive in že obstoječe priključke javne gospodarske infrastrukture. Praviloma se postavi ob objektih, namenjenih turistični dejavnosti, in na območjih za športne, rekreacijske in kulturne prireditve. Postavljen je začasno, glede na letni čas, čas trajanja prireditve ali gostovanja cirkusa. Po odstranitvi je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je bil objekt postavljen.

– Postavitev začasnega objekta ne sme povzročiti poškodb na sosednjih površinah in objektih ter mora omogočati vse oblike intervencij.

– Kioske, razen za prodajo časopisov in tobačnih izdelkov, je dovoljeno postaviti le kot začasne objekte za čas trajanja prireditev.

– Sezonski vrt mora imeti premakljive elemente opreme, da se jih v primeru intervencije lahko odstrani. Za zaščito pred soncem se uporabljajo platneni senčniki enotne barve. Gostinski vrtovi na javnih površinah se urejajo na podlagi posebnih predpisov občine.

– Montažni začasni objekti morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi, umeščeni stran od javnih prometnih površin.

7. Spominska obeležja

– Spominska obeležja so spomeniki, kipi, spominske plošče, kapelice, križi in druge oblike spominskih obeležij. Postavljajo se na mestih spomina na nek zgodovinski dogodek, v čast neke osebe ali so drugega simbolnega pomena.

8. Objekti za oglaševanje

– Na območjih, ki niso varovana s posebnimi predpisi, so izjemoma (ne glede na lastništvo) dovoljene postavitve začasnih objektov za oglaševanje v času prireditev.

– Na zasebnih površinah je za lastne potrebe dovoljeno oglaševanje na poslovnih stavbah in na gradbenih parcelah poslovnih stavb. Na teh objektih in površinah je dovoljeno oglaševati z napisom firme, znakom firme, nalepkami, zastavami, simboli firme, izdelka, storitve in podobno ter z oglaševalnimi vitrinami, v katerih sta blago ali dejavnost predstavljena izven poslovnega prostora.

– Na objektih in območjih stavbne dediščine (mesto Idrija) se elementi za reklamiranje opredelijo v skladu s kulturno varstvenimi pogoji ZVKDS OE Nova Gorica.

– Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 m nad pohodno površino.

9. Urbana oprema

– Urbana oprema in objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine, morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. V prostor morajo biti umeščeni tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb, da ne zastirajo pogledov ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja ter kvarno ne vplivajo na videz uličnega prostora, stavb in območij kulturne dediščine. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš.

– Urbana oprema se oblikuje po načelih sodobnega oblikovanja in usklajeno s preostalimi elementi obcestnega prostora ter okoliške pozidave.

– Postavitev kioskov za prodajo časopisov in tobačnih izdelkov je dovoljena le na javnih površinah.

10. Vadbeni objekti, namenjeni športu in rekreaciji na prostem

– Pri vadbenih objektih so dovoljeni le takšni načini gradnje, ki ne spreminjajo vodne, gozdne ali krajinske in reliefne značilnosti območja.

– Planinsko pot se uredi v skladu s predpisi o planinskih poteh.«.

V prvem stavku 13. člena se črta besedo »investicijskih«.

V drugem odstavku 15 člena se spremeni zadnji stavek tako, da se glasi: »S temi spremembami se ne sme poslabšati bivalnih razmer in stanja v okolju.«

Črta se tretji odstavek.

Drugi odstavek 16. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Odmiki od mej sosednjih zemljišč:

– Nove stavbe (nad in pod terenom) morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 4,0 m, pomožni objekti pa najmanj 1,5 m.

– Na obrtnih, proizvodnih in skladiščnih območjih morajo biti nove stavbe od meje sosednjih parcel oddaljene najmanj 5,0 m. Če je med sosednjima gradbenima parcelama zagotovljena skupna požarna pot širine najmanj 5,0 m, je odmik novih stavb lahko najmanj 3,0 m ob pogoju, da so zagotovljeni požarno varnostni odmiki.

– Kmetijska gospodarska poslopja (razen pomožnih objektov) morajo biti od meje sosednjih parcel oddaljena najmanj 7 m, če je lastnik sosednje parcele drug lastnik oziroma njegovim soglasjem lahko bližje.

– Ograje se lahko postavljajo do meje zemljiških parcel, brez soglasja soseda.

– Napušči in balkoni lahko presegajo dopustne odmike objekta za 1,0 m. Objekt, ki se postavi na mejo, mora imeti odvodnavanje s strehe zagotovljeno na gradbeni parceli, na kateri stoji.

– Škarpe in podporni zidovi morajo biti od sosednjega zemljišča oddaljeni najmanj 0,5 m. Ob pisnem soglasju lastnikov sosednjih zemljišč se lahko gradijo tudi na meji, vendar se s tem ne sme poslabšati stanja na sosednjih zemljiščih.«.

Drugi odstavek 17. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino (vseh stavb) in celotno površino gradbene parcele. Določen je za območja podrobnejših namenskih rab (v tabelah od 58. do 88. člena).«

Šesti in sedmi odstavek se spremenita tako, da se glasita:

»(6) Velikost in drugi pogoji gradnje nadomestnega objekta se določijo na podlagi meril in pogojev, ki veljajo za novogradnje.

(7) Če je obstoječa FZ ali FI večja od dopustne maksimalne zazidanosti ali DZP manjši od predpisane izrabe gradbene parcele, določene s tem odlokom, so na teh gradbenih parcelah dovoljene le rekonstrukcije, vzdrževalna dela, spremembe namembnosti in rabe stavb ter gradnja garažnih objektov pod nivojem terena in nadomestne gradnje zakonito zgrajenih objektov, s tem da se velikost objekta ne sme povečati.«.

18. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Če ni za posamezno enoto urejanja določeno drugače, se morajo gradnje objektov (prizidave), pomožni objekti ter drugi posegi v prostor prilagoditi kvalitetnim objektom regionalne arhitekture in ureditvam v bližini, po naslednjih kriterijih:

– sestavi osnovnih stavbnih mas;

– višini in gradbeni liniji;

– naklonu streh in smereh slemen;

– barvi in teksturi streh in fasad;

– načinu ureditve odprtega prostora;

– obliki ograj;

– v čim večji meri naj se uporablja lokalen, avtohton material.

(2) Pri novih posegih v prostor so izjemoma dopustni oblikovalski poudarki, ki jih je treba utemeljiti v postopku za pridobitev gradbenega dovoljenja.

(3) Novi objekti naj upoštevajo obstoječo morfologijo, tlorisne gabarite oziroma obstoječe prostorninske mase.

(4) Pri prizidavi obstoječih objektov je treba zagotoviti, da je prizidani objekt v gabaritih in oblikovanju usklajen z objektom, h kateremu se dozidava. Pri spremembi višinskih gabaritov s prizidavo je treba varovati silhueto naselja oziroma način pozidave vaške gradbene strukture.

(5) Novogradnjo eno in dvostanovanjskih stavb naj se prilagodi lokalni tipologiji idrijsko-trnovske arhitekturne regije, ki se praviloma izraža na vidno izpostavljeni zatrepni fasadi ožjih stranic, s simetričnim naklonom strehe med 40° in 60° in značilno razporeditvijo pokončnih odprtin v razmerju s fasado. Poleg drugih določil tega člena praviloma velja:

– pravokotni tloris osnovnega objekta;

– osnovni objekt ima lahko povečan tloris pravokotno na daljšo stranico osnovnega objekta; povečan tloris mora biti pokrit s simetrično dvokapno streho s slemenom, nižjim od slemena osnovnega objekta, ali v obliki enokapne ali podaljšane strehe; streha nad povečanim tlorisom ima lahko drugačen naklon;

– streha nad osnovnim objektom je simetrična dvokapnica s slemenom, vzporednim z daljšo stranico objekta;

– napušč na zatrepni fasadi ne sme presegati 45 cm;

– strešno površino je mogoče izrabiti za zajem svetlobe v obliki tradicionalnih frčad ali v obliki arhitektonskih rešitev z manjšimi strešnimi nakloni in ustrezno kritino, na način, da ne moti arhitektonskih razmerij na vidno izpostavljeni zatrepni fasadi in je hkrati smiselno umaknjena od čelnega roba;

– kritina je opečna v niansah opečne barve ali kritina, ki posnema izgled opečne kritine; barva strešne kritine je lahko še v odtenkih rjave ali sive; v sklopu domačij, kjer je na starih objektih še ohranjena izvirna cementna kritina, je dovoljena uporaba cementne replike – romba; niso dovoljene nebarvane, bleščeče aluminijaste strešne plošče; v zavarovanih območjih je za barvo strešne kritine potrebno pridobiti soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine;

– izjemoma je pri sodobno oblikovanih objektih dovoljena tudi izvedba ravnih streh, kadar to ne moti silhuete naselja in ni v območjih kulturne dediščine; pri ravnih strehah je priporočena izvedba zelene strehe ali pohodne terase;

– na daljši fasadi so dovoljene širše zasteklitve.

(6) Naprave za izkoriščanje sončne energije je dopustno nameščati na strehe in fasade pod pogojem, da ne motijo silhuete naselja, presegajo višine slemena objekta in odstopajo od površine strešne plošče za več kot 50 cm. Praviloma se nameščajo pod enakim naklonom kot streha in v smeri slemena. Naprave za izkoriščanje sončne energije so dopustne tudi kot strešna kritina.

(7) Končni fasadni omet je praviloma zaglajen in barvan v svetlih tonih. Dovoljene so tudi lesene fasade.

(8) Dopustne barve fasad so: bela, zemeljski in sivi toni ter umirjene pastelne barve. Prepovedani so živobarvni sijoči odtenki fasad. V zavarovanih območjih je za barvo fasade potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

(9) Gradnja več kotnih in okroglih izzidkov, stolpičev in lokalnemu stavbarstvu tujih oblik, ni dopustna.

(10) Urbana oprema mora biti v naselju oblikovana enotno.

(11) Klimatskih naprav ni dovoljeno postavljati na fasado in druge dele objektov tako, da bi imele moteče vplive na sosednje objekte, stanovanja in prostore, v katerih se zadržujejo ljudje (hrup, vroči zrak, odtok vode). Klimatske naprave se na objekte nameščajo tam, kjer so vidno najmanj izpostavljene.

(12) Izraba sončne energije za proizvodnjo elektrike na območjih in objektih kulturne dediščine je možna pod pogojem, da so naprave izvedene tako, da bo njihova vizualna izpostavljenost čim manjša in ne degradira varovanih vrednot. Izraba sončne energije na objektih kulturne dediščine na območju Prelovčeve ulice, Ulice Sv. Barbare, Kosovelovi ulici, Lapajnetovi ulici, Študentovski ulici, na trgu Sv. Ahaca, na Mestnem trgu in na gradu je prepovedana.

(13) Pri menjavi stavbnega pohištva, predvsem oken, morajo nova okna po obliki, videzu in barvi posnemati stara. Širina okenskega profila ne sme opazno odstopati od originala. Pri večstanovanjskih stavbah morajo biti vsa zamenjana okna enakega tipa. Na zavarovanih območjih kulturne dediščine je pri menjavi stavbnega pohištva potrebno pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

(14) Nadstreškov, vetrolovov in zimskih vrtov ni dopustno dodajati na fasade objektov krajevno značilne arhitekture, ki so vidne z javnih površin.«.

Druga alineja sedmega odstavka 19. člena se spremeni tako, da se glasi: »Praviloma je osni odmik podzemnih komunalnih vodov od debla drevesa 2,0 m«.

Deseti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(10) Višinske razlike na zemljišču je treba premostiti s travnatimi brežinami. Izjemoma se višinske razlike lahko premostijo s podpornimi zidovi ali škarpami, skladno z določili 12. člena tega odloka. Gradnja zidov, višjih od 1,5 metra, je dopustna, kadar geomehanska oziroma geološka presoja pokaže nevarnost rušenja ali plazenja terena.«

V tretjem odstavku 20. člena se za besedo »biti« doda beseda »praviloma«.

V tretji alineji tretjega odstavka 22. člena se besedo »PGD« zamenja z besedo »DGD«.

V šestem odstavku 26. člena se v tabeli normativ za število parkirnih mest pri zdravstvenih domovih spremeni iz »1 PM/2 zaposlena + 1 PM na 30 m² koristne površine« v »1 PM/2 zaposlena + 1 PM na 30 m² uporabne površine«.

Četrti odstavek 27. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(4) Vodovodno omrežje mora biti načrtovano tako, da se v čim večji meri izogne naravnim vrednotam. Pri Peternelu v Masorah se vodovodno omrežje predvidi v cestnem koridorju.«.

Spremeni se sedmi odstavek 28. člena tako, da se glasi:

»(7) Lokalne čistilne naprave morajo biti umeščene izven oziroma na rob območja pozidave. Do čistilne naprave je treba zagotoviti dovoz z javne ceste. Čistilna naprava mora biti praviloma zavarovana z zaščitno ograjo.«,

Osmi odstavek se oštevilči.

V drugem odstavku 30. člena se na koncu doda stavek, ki se glasi:

»Na vseh obstoječih 110 kV daljnovodih in RTP iz poglavja 3.11 Oskrba z električno energijo, 3. člena Odloka je dovoljena obnova (rekonstrukcija, gradnja) in vzdrževalna dela v javno korist.«;

V prvem stavku tretjega odstavka se za besedo »morajo« doda beseda »praviloma«.

Črtata se četrti in peti odstavek 31. člena.

V šesti alineji drugega odstavka 32. člena se pred besedilo »kulturne dediščine« doda beseda »območja«.

V sedmi alineji se besedilo »varovanje naravne in kulturne dediščine« zamenja z besedilom »varovanje naravne dediščine in območij kulturne dediščine«.

V prvem odstavku 34. člena se spremenita dvanajsta in trinajsta alineja tako, da se glasita:

	»plinovod – prenosni sistem	65 m
	plinovod – distribucijski sistem	5 m«

V prvem odstavku se črta štirinajsto alinejo.

V petem odstavku se črta besedilo »z obratovalnim tlakom nad 16 barov«.

V 35. členu se črta šesti odstavek.

Dosedanji sedmi, osmi, deveti in deseti odstavek postanejo šesti, sedmi, osmi in deveti odstavek.

V prvem stavku 37. člena se črta besedilo »in nadzidave«.

Četrti odstavek 39. člen se spremeni tako, da se glasi:

»Vsaka gradnja in ureditev v prostoru, ki bi lahko trajno ali začasno vplivala na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja, oziroma mnenja pristojnega organa za upravljanje z vodami.«.

Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi: »Za posege, ki bi lahko pomenili vpliv na podzemne vode, se v sklopu presoje vplivov na okolje, v skladu z zakonodajo s področja voda, izvede tudi presoja vplivov na podzemne vode.«.

V četrtem odstavku 40. člena se na konec stavka, pred piko, doda besedilo »oziroma mnenje«.

41. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Območja in objekti ohranjanja narave, ki so razglašeni z odloki ali določeni s posebnimi predpisi, se varujejo v skladu z določili odlokov oziroma predpisov. Grafično so predstavljeni v prikazu stanja prostora. Podatki se stalno obnavljajo. Pred načrtovanjem in izvedbo posegov se preveri aktualno stanje v prostorsko informacijskem sistemu. Ohranjanje narave je treba zagotavljati na celotnem območju občine in sicer tako, da se morajo posegi planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave.

(2) Za posege na območjih in objektih iz prvega odstavka tega člena je treba v primeru neskladja določb tega odloka s pogoji organa, pristojnega za ohranjanje narave, upoštevati pogoje organa, pristojnega za ohranjanje narave.

(3) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za Strategijo prostorskega razvoja in Prostorski red Občine Idrija« (ZRSVN, OE Nova Gorica, januar 2007), ki se hranijo na sedežu Občine Idrija.

(4) V postopkih načrtovanja rabe ali izkoriščanja naravnih dobrin in urejanja prostora mora pristojni državni ali lokalni organ izbrati tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave.

(5) Potrebno je upoštevati sledeče omilitvene ukrepe:

Podzemeljska geomorfološka NV Bruhalnik v Spodnji Idriji – poseganje v 20 m območje okrog podzemeljske geomorfološke NV ni dopustno. Ob nepredvidenem odprtju jame je potrebno obvestiti pristojne inštitucije.

Na območju pSCI Trnovski gozd – Nanos se za zaščito lesenih podstrešnih delov uporabi sesalcem prijazna zaščitna sredstva za les (dovoljeni so pripravki na osnovi piretroidov). Ohranja se sedanje stanje v objektih, kjer so kotišča netopirjev. Za osvetljevanje naselij se uporablja svetila s čim manjšo emisijo UV svetlobe. Priporoča se, da imajo posamezni objekti svetila opremljena s senzorji.

Na osrednjem območju medveda se omeji privabljanje pohodnikov, obiskovalce se usmerja na označene oziroma obstoječe poti in mesta, ki so za medveda manj moteča in zlasti primerno oddaljena od pomembnih delov življenjskega prostora medveda. Stanovanjski objekti morajo biti odmaknjeni od gozdnega roba najmanj 20 m, priporočljivo 50 m. Med objektom in gozdnim robom se vzdržuje redno košen travnik brez grmičevja. Paša drobnice v osrednjem območju medveda ni dopustna. Odlaganje odpadkov se uredi v zaprtih zabojnikih, zbirna mesta se po potrebi ogradi. Pašnike in čebelnjake se ogradi z električnim pastirjem.

(6) Posege in dejavnosti naj se ne načrtuje in izvaja na pomembnejših delih življenjskih prostorov rastlinskih in živalskih vrst, zaradi katerih je določeno posebno varstveno območje (npr. rastišča rastlin, gnezdišča, kotišča, drstišča, selitvene poti), razen tistih dejavnosti, ki pomembno prispevajo k doseganju ciljev varovanega območja.

(7) Na vstopnih točkah v varovana območja narave se postavi informativne table, ki bodo obiskovalce seznanile s pomenom varovanega območja in pravili ravnanja na območju. Informativne table je potrebno vzdrževati in dopolnjevati.«.

Osmi odstavek 42. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(8) Varstveni režim za registrirano stavbno dediščino

Ohranjajo se varovane vrednote, kot so:

– tlorisna in višinska zasnova (gabariti),

– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova,

– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin, kritina, stavbno pohištvo, barve fasad, fasadni detajli),

– funkcionalna zasnova notranjosti objektov in pripadajočega zunanjega prostora, sestavine in pritikline,

– stavbno pohištvo in notranja oprema,

– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico,

– pojavnost in vedute (predvsem pri prostorsko izpostavljenih objektih – cerkvah, gradovih, znamenjih itd.),

– celovitost dediščine v prostoru (prilagoditev posegov v okolici značilnostim stavbne dediščine),

– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami,

– znamenja ob cesti in kapelice se varujejo v vplivnem območju, v posameznih primerih je možna tudi prestavitev znamenja, skladno s kulturno varstvenimi pogoji, in sicer tako, da nove prostorske in izvedbene rešitve podpirajo vidnost in izpostavljenost ob komunikaciji.«;

V devetem odstavku se doda novo deveto alinejo, ki se glasi:

»– zemeljske plasti z morebitnimi arheološkimi ostalinami.«.

Petnajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»V območju »Idrija – historično jedro« EŠD 182 in v njegovem vplivnem območju je za vse posege treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno mnenje pristojne službe.

V splošnem se v območju EŠD 182 in v njegovem vplivnem območju varuje:

– zgodovinski značaj mesta, podoba stavb, gabariti, oblike strešin, historično kritino, obstoječe arhitekturne detajle;

– tlorisna zasnova objektov;

– odnosi med posameznimi stavbami ter odnos med stavbami in odprtim prostorom;

– pomembnejše prostorske naravne prvine znotraj mesta (parki, potoki itd.);

– odnos med naseljem in okolico ter podoba naselja v prostoru (vedute gradu, cerkve sv. Antona, jašek Frančiške, Jožefov jašek in jašek Insaghi);

– tradicija idrijske rudarske hiše; novi objekti morajo smiselno nadaljevati tradicijo idrijske rudarske hiše ter pri tem upoštevati naslanjanje na pobočje;

– višinske gabarite; za novogradnje in rekonstrukcije in prenove so omejeni na etažne višine, ki ne presegajo vkopane kleti, pritličja v celoti ali delno na terenu in nadstropja ter mansarde brez kolenčnega zidu;

– strešna krajina mesta; strehe eno in dvostanovanjskih stavb se izvedejo v naklonu od 40–50° in z opečno kritino (bobrovec, zareznik); pri poslovnih, večstanovanjskih in industrijskih objektih so poleg tega dopustne tudi ravne strehe v barvah med opečno rdečo preko sive do črne, vendar ne smejo biti v pločevinastih izvedbah;

– kovinske strehe, so dovoljene le v kolikor so izvorne, po barvi in materialu morajo biti skladne z obstoječimi.«;

Doda se nov šestnajsti odstavek, ki se glasi:

»(16) Energetska prenova stavb kulturne dediščine se izvede z upoštevanjem smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine (Smernice za energetsko prenovo stavb kulturne dediščine, november 2016, Ministrstvo za infrastrukturo RS in Ministrstvo za kulturo RS). Predvsem je treba upoštevati ukrepe za vgradnjo toplotne izolacije, obnovo zaključnega sloja in drugih elementov fasade, obnovo ali zamenjavo stavbnega pohištva ter toplotno izolacijo strešnih površin na način, da se z njo ne spreminja videza strehe.«.

43. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Poplavna območja in razredi poplavne nevarnosti so določeni v skladu s predpisi o vodah, na osnovi izdelanih in potrjenih strokovnih podlag. Poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti so sestavni del prikaza stanja prostora. Na območjih, kjer razredi poplavne nevarnosti še niso določeni, so sestavni del prikaza stanja prostora opozorilna karta poplav in podatki o poplavnih dogodkih.

(2) Na poplavnih območjih, za katera so izdelane karte poplavne nevarnosti in določeni razredi poplavne nevarnosti, je pri načrtovanju prostorskih ureditev oziroma izvajanju posegov v prostor treba upoštevati predpis, ki določa pogoje in omejitve za posege v prostor in izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav. Pri tem je treba zagotoviti, da se ne povečajo obstoječe stopnje ogroženosti na poplavnem območju in izven njega.

(3) Če načrtovanje novih prostorskih ureditev oziroma izvedba posegov v prostor povečuje obstoječo stopnjo ogroženosti, je treba skupaj z načrtovanjem novih prostorskih ureditev načrtovati celovite omilitvene ukrepe za zmanjšanje poplavne ogroženosti, njihovo izvedbo pa končati pred začetkom izvedbe posega v prostor oziroma sočasno z njo.

(4) Omilitveni ukrepi se lahko izvajajo etapno v skladu s potrjeno strokovno podlago, pri čemer mora biti ves čas izvajanja zagotovljena njihova celovitost. Po izvedbi omilitvenih ukrepov se v prikazu stanja prostora prikaže nova poplavna območja, karte poplavne nevarnosti ter karte razredov poplavne nevarnosti.

(5) Na poplavnem območju, za katero razredi poplavne nevarnosti še niso bili določeni, so dopustne samo rekonstrukcije in vzdrževanje objektov v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, če ne povečujejo poplavne ogroženosti in ne vplivajo na vodni režim in stanje voda.

(6) Ne glede na določbe drugega in petega odstavka tega člena so na poplavnem območju dopustni posegi v prostor in dejavnosti, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, ter posegi in dejavnosti, ki jih dopuščajo predpisi o vodah, pod pogoji, ki jih določajo ti predpisi.

(7) Upoštevati je treba zakonska določila v zvezi z odvajanjem in čiščenjem komunalne in odpadne padavinske vode; pri odvajanju padavinskih, padavinskih odpadnih in zalednih voda je treba upoštevati pretočno sposobnost obstoječih odvodnikov, tudi vpliv dodatnih količin na poplavno varnost dolvodno.

(8) Ohranjati je potrebno obstoječe retencijske površine.

(9) Odvajanje padavinskih voda z utrjenih površin je potrebno urediti na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin – predvideti je potrebno ponikanje ali zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v kanalizacijo oziroma površinske odvodnike.«.

44. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Skoraj celotno območje Občine Idrija je stalno ali občasno pod vplivom površinske, globinske in bočne vodne erozije. Območja strogega proti erozijskega varovanja se nahajajo predvsem ob vodotokih Idrijca, Zgornja Idrijca in Kanomljica. Območje zahtevnejših proti erozijskih ukrepov obsega vzhodni del območja Vojskarske planote, dolina Kanomlje in južni del območja Idrijskih Krnic. Ostali območji zahtevnejših proti erozijskih ukrepov sta: strma pobočja Ledinske planote vzhodno nad reko Idrijco in območje od Dolenjih Lom proti Javorniku. Za ostala območja Občine Idrija so opredeljeni običajni proti erozijski ukrepi.

(2) Na erozijskih območjih je prepovedano:

– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,

– ogoljevanje površin,

– krčenje tistih gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,

– zasipavanje izvirov, nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazovitih zemljiščih,

– omejevanje pretoka hudourniških voda,

– pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,

– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,

– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,

– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge in vlačenje lesa.

(3) Na plazljivih območjih je prepovedano:

– zadrževanje voda, predvsem z gradnjo teras, in drugi posegi, ki bi lahko pospešili zamakanje zemljišč,

– poseganje, ki bi lahko povzročilo dodatno zamakanje zemljišča in dvig podzemne vode,

– izvajanje zemeljskih del, ki dodatno obremenjujejo zemljišče ali razbremenjujejo podnožje zemljišča,

– krčenje in večja obnova gozdnih sestojev ter grmovne vegetacije, ki pospešuje plazenje zemljišč.

(4) Na plazljivem območju lastnik zemljišča ali drug posestnik ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča.

(5) Na plazovitih območjih, kjer zaradi klimatskih in topografskih razlogov redno prihaja do pojava snežnih plazov ali pa obstaja velika verjetnost, da se pojavijo, je prepovedano krčenje gozdov, izravnavanje terena ter preusmerjanje snežnih plazov iz ustaljenih naravnih poti na porasla, labilna ali drugače ogrožena zemljišča.

(6) Za vsako gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav na območjih površinske, globinske in bočne erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih, je potrebno predhodno pridobiti mnenje službe s področja geotehnike.«.

V 45. členu se spremenita prva in druga alineja prvega odstavka tako, da se glasita:

»– potrebne odmike od meje parcel in med objekti ali potrebne protipožarne ločitve,

– neovirane in varne dovoze, dostope ter delovne površine za intervencijska vozila,«.

Tretji odstavek 47. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(3) Investitor graditve objekta, kjer je zahtevano zaklonišče, mora poskrbeti za revizijo projektne dokumentacije za zaklonišče. Revizija je obvezna tudi pri posegih v obstoječa zaklonišča, za katere je potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje.«.

Pred 48. členom se doda nov 47.a člen, ki se glasi:

(1) Oskrba s pitno vodo: Vsa poselitvena območja občine se bo oskrbovalo iz javnega vodovodnega sistema, z namenom zagotavljanja kakovostne in zdravstveno ustrezne pitne vode. Do priključitve vseh poselitvenih območij občine na javni vodovodni sistem, se v posameznih poselitvenih območjih oskrbo s pitno vodo izvaja individualno ali skupinsko iz lastnih zajetij, vodnjakov ali rezervoarjev. Zagotavljanje zdravstveno ustrezne pitne vode vključuje tudi nadzor nad kakovostjo javnih in zasebnih vodnih virov. Na vodovarstvenih območjih se namenska raba prostora določa v skladu s predpisi za ta območja. Prav tako se na teh območjih zagotavlja opremljenost s kanalizacijskim omrežjem zaključenim s čistilnimi napravami in prepoveduje vnos hranilnih snovi v tla, ki niso v skladu s predpisi za vodovarstvena območja.

(2) Varovanje zemljišč za pridelavo in oskrbo prebivalstva s kakovostno lokalno pridelano hrano: Občina Idrija bo ohranjala in varovala kmetijska zemljišča z najvišjim pridelovalnim potencialom ter usmerjala posege v prostor izven območij najboljših kmetijskih zemljišč.

(3) Varovanje kakovosti zunanjega zraka: Za zagotavljanje kakovosti zunanjega zraka se za ogrevanje objektov prioritetno uporablja obnovljive vire energije in zemeljskega plina. Namesto individualnih kurišč na lesno biomaso se predvidevajo skupne kotlovnice (ki pa so lahko tudi na lesno biomaso). Projektira se energetsko učinkovite stavbe ter spodbuja trajnostno mobilnost. Za izvajanje trajnostne mobilnosti se ureja javni promet, umešča okoljske cone (umirjanje oziroma prepovedi prometa), polnilnice za el. vozila, kolesarske poti …). Naprave, objekti in dejavnosti, ki s svojo dejavnostjo pomembno vplivajo na kakovost zunanjega zraka, se lahko umeščajo le na območja z namensko rabo prostora IP in IG.

(4) Varovanje pred neprijetnimi vonjavami: Pri umeščanju pomembnih virov vonjav v okolje (kompostarne, bioplinarne ipd.) je treba zagotoviti primerno oddaljenost, tako, da je zunanji rob območja vira vonjav od območij stanovanjskih, gostinskih, upravnih, pisarniških in trgovinskih stavb, stavb za kulturo in razvedrilo, za izobraževanje, zdravstvo in šport ter športno rekreacijskih površin oddaljen najmanj 300 m oziroma 500 m pri odprtem kompostiranju. Za ureditev novih objektov za rejo živali (večje farme), ki so viri vonjav, in za povečanje kapacitet obstoječih objektov se s strokovno študijo preveri vplivno območje, objekte pa se umesti na primerno oddaljenost od, navedenih območij.

(5) Za zagotavljanje zdravega in kakovostnega bivalnega okolja bo občina varovala zelene površine, parke, površine za oddih, šport in rekreacijo ter omogočala dostopnost do teh površin za zdrav življenjski slog (gibanje).

(6) Ravnanje z odpadki: Občina si bo prizadevala za trajnostno ravnanje z odpadki z njihovim zmanjšanjem na izvoru, z ustreznim ločenim zbiranjem, predelavo in ustreznim odstranjevanjem. Z namenom varovanja zdravja ljudi pred vplivi iz okolja bo občina vzpostavila register lokacij in strukture nelegalnih odlagališč odpadkov, ki se jih sproti sanira. Prednost pri sanaciji bodo imela nelegalna odlagališča odpadkov s prisotnostjo nevarnih odpadkov na območjih varstva vodnih virov, visokih voda in v neposredni bližini vodotokov.«.

48. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Stopnje varstva pred hrupom, ki so določene za posamezne površine glede na občutljivost za škodljive učinke hrupa, so:

a) I. stopnja varstva pred hrupom

I. stopnja varstva pred hrupom se določa na zavarovanem območju v skladu s predpisi s področja ohranjanja narave.

b) II. stopnja varstva pred hrupom

Velja za naslednje enote urejanja prostora:

– na območju mesta Idrija: ID_7, ID_9/1, ID_9/2, ID_9/3, ID_10/2, ID_14/1, ID_14/2, ID_17, ID_19, ID_21/4, ID_21/5, ID_21/7, ID_22, ID_41, ID_42/1, (ID_18/1)

– na območju naselja Spodnja Idrija: SI_11/1, SI_11/2, SI_11/3, SI_11/4

– na območju naselja Črni Vrh: CV_3/1, CV_3/2, CV_3/3, CV_3/4, CV_3/6, CV_3/12

– na območju naselja Godovič: GO_2/2, GO_2/5

c) III. stopnja varstva pred hrupom

Velja za naslednje površine podrobnejše namenske rabe prostora:

– območja stanovanjskih površin in stanovanjskih površin s kmetijskimi gospodarstvi,

– območja centralnih dejavnosti: površine za vzgojo in izobraževanje, šport, zdravstvo, kulturo, javno upravo in opravljanje verskih obredov,

– območja zelenih površin: površine za rekreacijo in šport, parki in pokopališča,

– območja vodnih zemljišč: vse površine razen površin vodne infrastrukture in površin na zavarovanem območju.

d) IV. stopnja varstva pred hrupom

Velja na naslednjih površinah podrobnejše namenske rabe:

– posebna območja namenjena za nakupovalna središča, sejmišča in zabaviščne objekte (npr. avtodrom, vrtiljak ali športno strelišče), in površine drugih podobnih območij,

– območja proizvodnih dejavnosti: površine za industrijo, površine z objekti za kmetijsko proizvodnjo in gospodarske cone,

– območja prometne infrastrukture,

– območja komunikacijske infrastrukture,

– območja energetske infrastrukture,

– območja okoljske infrastrukture,

– območja vodnih zemljišč: površine vodne infrastrukture,

– območja mineralnih surovin: vse površine, namenjene izkoriščanju mineralnih surovin,

– območja kmetijskih zemljišč vse površine, razen površin na zavarovanem območju,

– območja gozdov: vse površine za izvajanje dejavnosti z gozdarskega področja in vse površine gozda kot zemljišča, razen površin na zavarovanem območju,

– območja za potrebe obrambe: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri obrambi države,

– območja za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami: vse površine, če hrup ne nastaja zaradi izvajanja nalog pri opravljanju nalog varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

(2) V IV. stopnji varstva pred hrupom je treba vse obstoječe stanovanjske objekte v teh območjih varovati ali urejati pod pogoji za III. stopnjo varstva pred hrupom.

(3) V območjih preobremenjenih s hrupom je treba zagotoviti sanacijo virov hrupa tako, da kazalci hrupa niso preseženi.

(4) Pri novogradnjah objektov in drugih posegih v obstoječe objekte v varovalnih pasovih javnih cest ali v območjih z obremenilnim hrupom je treba gradnje objektov načrtovati s pasivno zaščito pred hrupom (zaščita oken, fasade).

(5) Za območja obstoječih stavb z varovanimi prostori, ki so umeščena v vplivnem območju virov hrupa, je treba izvesti aktivno protihrupno zaščito na viru hrupa npr. kot zemeljski nasip, poraščen z vegetacijo, ali v obliki ozelenjene ali drugače estetsko oblikovane protihrupne ograje, oziroma če to ni mogoče izvesti pasivno zaščito na stavbah z varovanimi prostori.

(6) Stavb z varovanimi prostori ni dovoljeno umeščati v prekomerno obremenjeno območja. Preprečiti je treba neposredne stike območij PNRP, kjer je predpisana II. SVPH in IV. SVPH.

(7) V poslovno-stanovanjskih objektih je treba stanovanjske enote razporediti v objektu tako, da bo njihova morebitna obremenjenost s hrupom čim manjša.

(8) Za javne prireditve, javne shode ali druge dogodke z uporabo zvočnih ali drugih naprav, ki povzročajo hrup, se lahko pridobi dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom za čas trajanja prireditve na osnovi strokovne ocene obremenitve okolja s hrupom. Hrup ne sme presegati kritične obremenitve določene s predpisi o varstvu pred hrupom.

(9) Če je vir hrupa cesta ali druga prometna infrastruktura, mora upravljavec teh virov hrupa zagotoviti izvedbo ukrepov za zmanjšanje emisije hrupa v okolje in prilagoditev hitrosti vozil na stopnjo, ki ne povzroča čezmerne obremenitve okolja s hrupom.

(10) Mejne in kritične vrednosti kazalcev hrupa so določene s predpisi o varstvu pred hrupom.

(11) Določila tega člena ne veljajo za hrup, ki nastane ob aktivnosti zaščite, reševanja in pomoči.«.

V 49. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Obstoječim stavbam se ne sme poslabšati osončenosti.«.

V 50. členu se dodata novi peti in šesti odstavek, ki se glasita:

»(5) Mejne vrednosti virov sevanja za posamezna območja določa predpis o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju. Skladno s tem predpisom se površine glede na podrobno namensko rabo razvrščajo v naslednja območja stopnje varstva pred sevanjem:

– I. stopnja varstva velja za I. območje, ki potrebuje povečano varstvo pred sevanjem: SSe, SSv, SK, SP, SB, A, CU, CD, BT, BD, BC, ZS, ZP, ZK in ZD.

– II. stopnja varstva velja za II. območja, kjer so dopustni posegi v okolje, ki so zaradi sevanja bolj moteči: IP, IG, IK, PC, PO, E, O, K1, K2, G, VC, VI, VIk, LN in T.

(6) II. stopnja varstva pred sevanjem velja tudi na površinah, ki so v I. območju namenjene javnemu cestnemu ali železniškemu prometu.«.

Za 50. členom se doda nov 50.a člen, ki se glasi:

(1) V času izvajanja OPN se na območju občine zagotavlja spremljanje stanja okolja. Stanje okolja se spremlja s kazalci stanja okolja, kot so:

– površine/delež zemljišč in njiv na prebivalca,

– število pomembnih virov vonjav in oddaljenost od naselij,

– površine/delež zelenih površin, otroških igrišč in površin namenjenih za šport in rekreacijo, ki so javno dostopne za prebivalce,

– kazalci za trajnostno mobilnost kot so npr. javni promet, okoljske cone (umirjanje oziroma prepovedi prometa), polnilnice za električna vozila, dolžina kolesarske poti v naseljih in med njimi,

– število (ne)saniranih nelegalnih odlagališč odpadkov,

– število/površina območij, kjer je določena II. stopnja varstva pred hrupom,

– število zavezancev za izvedbo emisijskega monitoringa snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja,

– način ogrevanja objektov (število/delež individualnih kurišč, priključki na zemeljski plin, daljnovodno ogrevanje, skupne kotlovnice ipd.),

– povprečni letni dnevni promet,

– poraba pitne vode (v gospodarstvu, v gospodinjstvih),

– kakovost pitne vode na javnih in lokalnih vodovodnih sistemih,

– število/delež priključkov na javno kanalizacijsko omrežje, ki je zaključeno s čistilno napravo,

– število/delež objektov z greznico in število/delež objektov z lastno malo čistilno napravo,

– količina odpeljane in prečiščene vode (iz gospodarstev, malih sistemov, gospodinjstev) na čistilne naprave,

– število objektov v vplivnem pasu cest, ki so v skladu s predpisom vira hrupa,

– število in dolžina stikov podrobnejše namenske rabe prostora, ker se stikata II. in IV. območje varstva pred hrupom,

– število stanovanjskih objektov v varovalnem pasu virov elektromagnetnega sevanja,

– letna poraba električne energije na prebivalca za javno razsvetljavo,

– število svetilk javne razsvetljave v občini (delež svetilk javne razsvetljave, ki ustrezajo zakonskim predpisom),

– število zbiralnic in zbirnih centrov na prebivalca za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov,

– delež energentov za ogrevanje (UNP, zemeljski plin, ELKO, trda goriva, elektrika, OVE),

– površina stavbnih zemljišč in zemljišč pridobivalnega prostora mineralnih surovin na VVO in površina novih posegov na vodovarstvena območja,

– površina stavbnih zemljišč in zemljišč pridobivalnega prostora mineralnih surovin na predlagana VVO in površina novih posegov na predlagana vodovarstvena območja,

– skladnost pitne vode iz virov pitne vode z mejnimi vrednostmi parametrov za pitno vodo.

(2) Občina zagotovi obveščanje javnosti o stanju okolja v obliki poročila, najmanj na vsakih 5 let. Omogoči se tudi sprejemanje in obravnava pritožb prebivalcev zaradi vplivov iz okolja. Poročilo o spremljanju stanja okolja obsega podatke o kazalcih spremljanja stanja okolja iz prejšnjega odstavka, podatke o uspešnosti izvedenih omilitvenih ukrepov, podatke o prejetih pritožbah prebivalcev o stanju okolja in predstavitev aktivnosti, ki so bile izvedene s strani Občine za odpravo motenj v okolju o katerih so poročali prebivalci.«.

Spremeni se tabelo 51. člena tako, da se glasi:

»OBMOČJE	POTREBNA SOGLASJA
Gozd in 25 m širok pas ob gozdnem robu	predhodno mnenje pristojne gozdarske službe
Vodotoki in priobalni pas (reka Idrijca ima znotraj naselja 15 m in zunaj naselja 40 m priobalni pas, razen na območjih, določenih s posebnim predpisom, kjer sega priobalni pas 5 m od zunanje meje vodnega zemljišča, vsi ostali vodotoki imajo 5 m priobalni pas)	pogoji in vodno soglasje pristojne službe za vodno gospodarstvo in za varovanje narave
Poplavna in poplavno ogrožena območja	soglasje pristojne službe za vodno gospodarstvo
Območja površinske, globinske in bočne erozije ter pogojno stabilna zemljišča	mnenje službe s področja geotehnike in pristojne službe za vodno gospodarstvo
Vodovarstvena območja, ki so evidentirana v OPN	vodno soglasje oziroma mnenje službe za vodno gospodarstvo, dovoljenje in soglasje upravljavca vodovoda
Za poseg v registrirano kulturno dediščino, kulturni spomenik, registrirano arheološko najdišče, v vplivno območje registrirane kulturne dediščine ali kulturnega spomenika je potrebno pridobiti soglasje službe, pristojne za varstvo kulturne dediščine.	kulturno varstveno soglasje
Območja naravnih vrednot, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja Natura 2000 in potencialna posebna ohranitvena območja Natura 2000, Krajinski park Zgornja Idrijca	pogoji in soglasje pristojne službe za varovanje narave
Območja v liniji varovalnega koridorja elektronskih komunikacijskih zračnih zvez	pogoji in soglasje službe, pristojne za elektronske komunikacije in upravljalca vira elektronske komunikacijske zračne zveze
Območja varovalnih pasov in koridorjev cestnega omrežja in omrežij komunalne infrastrukture. Odmiki varovalnih pasov in koridorjev so natančno določeni v 25., 34. in 35. členu	soglasje upravljavca omrežja«

V prvi alineji 54. člena se besedilo »dozidave, nadzidave« zamenja z besedo »prizidave«.

Prva alineja drugega odstavka 56. člena se spremeni tako, da se glasi:

»– določila 3. člena tega odloka (Strateški del OPN);«

Drugi odstavek 57. člena se spremni tako, da se glasi:

»(2) Kot območja CKU se urejajo naslednje enote oziroma podenote urejanja prostora:

– CV_1/1

– CV_22/1

– SI_6/3

– SI_10/1

– ID_19

– ID_43/2 na območju stavbnih zemljišč s parc. št. 2358/29 in 2362 obe k.o. Idrija mesto

– LP_2/2

– LP_6/1 na območju stavbnih zemljišč s parc. št. 839/4, 862/2 in 862/14 vse k.o. Dole

– LP_178.

V prvi alineji četrtega odstavka se besedilo »dozidave, nadzidave« zamenja z besedo »prizidave«.

Črta se tretja alineja četrtega odstavka.

Poglavje III.3 Prostorsko izvedbeni pogoji glede na namensko rabo se spremeni tako, da se glasi:

Na ureditvenem območju občinskega prostorskega načrta so dovoljeni posegi v skladu s predpisano namensko rabo. Sprememba namembnosti objektov je dopustna le v tolikšni meri, da se ne spreminja pretežna namembnost območja in če nove dejavnosti ne vplivajo negativno na okolje.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti

– bivanje

– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: poslovne, manjše obrtne, trgovske in storitvene dejavnosti, dejavnosti javne uprave, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo ter kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti. V sklopu stanovanjskih objektov, so dopustne ureditve nastanitvenih kapacitet.

(2) Dopustni objekti in naprave

– enostanovanjske stavbe

– dvostanovanjske stavbe

– garažne stavbe

– športna igrišča za športe na prostem

– otroška igrišča in druga javna igrišča

– drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas

– pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti

– pomožni objekti v skladu z 12. členom.

V območjih eno in dvostanovanjske gradnje se lahko obstoječi večstanovanjski objekti obravnavajo v skladu z določili SSv.

(3) Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti

Spremljajoče dejavnosti so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

– da dopolnjujejo osnovno namembnost območja;

– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta ali dejavnosti;

– neposredna navezanost na prometno infrastrukturo;

– dejavnost ne vpliva moteče na osnovno namensko rabo in ne poslabšuje pogojev bivanja;

– garaže se praviloma zagotavljajo pod ali v okviru stavb;

– površina za poslovne, obrtne in trgovske dejavnosti naj ne presega 200 m² BTP.

V okviru obstoječih kmetij je dovoljena gradnja novih objektov za potrebe kmetijske proizvodnje, če ne vplivajo moteče na osnovno namensko rabo in ne poslabšujejo pogojev bivanja.

Ob eno in dvostanovanjskih objektih je dovoljeno zgraditi samo en objekt za lastne potrebe iste vrste.

(4) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela

Za dvojčke, atrijske in vrstne hiše veljajo naslednji dodatni pogoji:

Dovoljena je prizidava obstoječih končnih stanovanjskih stavb, če velikost zemljišča gradbene parcele ustreza pogojem novogradnje objektov. Prizidani objekt mora biti po gabaritih objekta, naklonu strehe in v oblikovanju usklajen z objektom, h kateremu se prizidava.

Povečanje gabaritov obstoječih atrijskih hiš in vrstnih hiš v vertikalni smeri niso dopustne.

Kadar gre za mansardna stanovanja oziroma za stanovanja v izkoriščenih podstrešjih so za osvetlitev podstrešnih prostorov dovoljena okna v ravnini strehe ter strešni pomoli, ki pa ne smejo biti daljši kot ½ dolžine strehe.

VELIKOST

(5) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele

Za prostostoječe eno in dvostanovanjske objekte ter dvojčke:

FZ = 0,4

Za vrstne in atrijske objekte:

FZ = 0,6

(6) Višinski gabariti objektov

Dopustni višinski gabarit eno in dvostanovanjskih objektov je največ P+2+M, kota slemena je do 13,00 m nad terenom. Če se nahaja objekt na strmem terenu, je pritličje lahko do treh strani vkopano v zemljo. Kota slemena je do 13,00 m nad terenom, merjeno od kote terena na nevkopani strani. Kadar so gabariti okoliških stavb večji, se stavba prilagaja okoliškim gabaritom.

Za atrijske objekte je višinski gabarit največ P+1.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti

– bivanje

– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: poslovne, trgovske in storitvene dejavnosti ter dejavnosti javne uprave, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo ter kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti.

(2) Dopustni objekti in naprave

– tri- in večstanovanjske stavbe,

– garažne stavbe,

– športna igrišča za športe na prostem,

– otroška in druga javna igrišča,

– drugi objekti za šport, rekreacijo in prosti čas,

– pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti,

– pomožni objekti v skladu z 12. členom.

(3) Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti

Spremljajoče dejavnosti so dopustne, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

– da dopolnjujejo osnovno namembnost območja,

– dovolj velika gradbena parcela, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta ali dejavnosti,

– če so spremljajoče dejavnosti locirane v stanovanjskih stavbah mora biti zagotovljen direktni dostop v poslovni prostor tako, da ne moti prebivalcev večstanovanjskega objekta.

Dovoljena je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu.

(4) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela

V območju obstoječe večstanovanjske gradnje niso dopustne novogradnje enostanovanjskih ali dvostanovanjskih objektov in gradnje prizidkov.

V območju obstoječe večstanovanjske gradnje so dopustne naslednje gradnje in posegi:

– preureditve podstrešij v stanovanja brez dvigovanja strešne konstrukcije, s strešnimi okni v ravnini strehe ali s strešnimi pomoli, ki pa ne smejo biti daljši kot ½ dolžine strehe, in pod pogojem, da intenzivnost izrabe gradbene parcele ne presega predpisanega FI, da so zagotovljena dodatna parkirna mesta in zelene površine v skladu z določili tega odloka;

– prizidave zaradi izgradnje dvigal, zasteklitve balkonov, postavitve senčil in klima naprav po enotnem projektu za celotno zgradbo;

– nadomestne gradnje zakonito zgrajenih večstanovanjskih objektov, delitev in združevanje stanovanj;

– zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo oziroma v enotni barvi za celoten objekt;

– garaže se praviloma zagotavljajo pod ali v okviru stavb;

– v objektih so dovoljeni le enotni načini ogrevanja, opredeljeni v gradbenem dovoljenju.

V območjih večstanovanjske gradnje se obstoječi eno- in dvostanovanjski objekti obravnavajo v skladu z določili za SSe.

Novi večstanovanjski objekti, ki neposredno mejijo na površine v javni rabi (trg), morajo imeti javna pritličja.

Na zemljiških parcelah večstanovanjskih stavb se lahko za vsako stanovanje zgradi največ po en objekt za lastne potrebe iste vrste in skupaj največ toliko objektov, da je dosežena meja faktorja zazidanosti, pri čemer se utrjena dvorišča in utrjene dovozne poti ne upoštevajo.

VELIKOST

(5) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele

FZ = 0,4

DZP = 0,4

V mestu Idrija in naselju Spodnja Idrija je ne glede na predpisane faktorje dopustna sprememba namembnosti podstrešij in mansard v večstanovanjskih in poslovno stanovanjskih objektih, zgrajenih pred uveljavitvijo OPN v stanovanjske namene.

(6) Višinski gabariti objektov

Na površinah večstanovanjske gradnje je višinski gabarit največ P+4.

Nadomestne gradnje večstanovanjskih objektov so dopustne v obstoječih višinskih gabaritih.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti

– bivanje,

– kmetijstvo,

– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: dopolnilne kmetijske, obrt, trgovske in storitvene dejavnosti, gostinstvo in turizem, poslovne dejavnosti, kulturne, izobraževalne, družbene, športne dejavnosti.

(2) Dopustni objekti in naprave

– eno- in dvostanovanjske stavbe

– kmetijsko gospodarski objekti

– pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti,

– športna igrišča za športe na prostem,

– otroška in druga javna igrišča,

– pomožni objekti v skladu z 12. členom.

(3) Posebni pogoji dopustne in spremljajoče dejavnosti ter objekte:

– dovolj veliko zazidljivo zemljišče, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta, vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti;

– ustrezne odmike med objekti ter zadostne površine za dovoz in manipulacijo z dostavnimi vozili;

– dejavnost ne vpliva moteče na osnovno namensko rabo in ne poslabšuje pogojev bivanja;

– gradnja hlevov za domače živali mora biti zasnovana in umeščena tako, da smrad, hrup in mrčes ne motijo okoliških prebivalcev;

– površina za obrtne dejavnosti naj ne presega 200 m² BTP.

VELIKOST

(4) Višinski gabariti

Dopustni višinski gabarit enostanovanjskih objektov je največ P+2+M, kota slemena je do 13,00 m. Če se nahaja objekt na strmem terenu, je pritličje lahko do treh strani vkopano v zemljo. Kota slemena je do 13,00 m nad terenom, merjeno od kote terena na nevkopani strani. Kadar so gabariti okoliških stavb večji, se stavba prilagaja okoliškim gabaritom.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti

– bivanje,

– kmetijstvo,

– gozdarstvo,

– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: obrtne dejavnosti, poslovne dejavnosti, gostinstvo in turizem, dopolnilne dejavnosti na kmetijah v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo to področje.

(2) Dopustni objekti in naprave

– eno- in dvostanovanjske stavbe,

– kmetijsko gospodarski objekti,

– pod posebnimi pogoji tudi objekti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji (npr. stavbe za kratkotrajno nastanitev),

– pomožni objekti v skladu z 12. členom.

(3) Posebni pogoji za dopustne in spremljajoče dejavnosti ter objekte

– dovolj veliko zazidljivo zemljišče, ki zagotavlja potrebne površine za normalno funkcioniranje objekta vključno z zadostnimi parkirnimi površinami za potrebe objekta in dejavnosti;

– ustrezni odmiki med objekti ter zadostne površine za dovoz in manipulacijo z dostavnimi vozili;

– dejavnost ne vpliva moteče na osnovno namensko rabo in ne poslabšuje pogojev bivanja;

– gradnja hlevov za domače živali mora biti zasnovana in umeščena tako, da smrad, hrup in mrčes ne motijo okoliških prebivalcev.

VELIKOST

(4) Višinski gabariti objektov

Dopustni višinski gabarit enostanovanjskih objektov je največ P+2+M, kota slemena je do 13,00 m. Če se nahaja objekt na strmem terenu, je pritličje lahko do treh strani vkopano v zemljo. Kota slemena je do 13,00 m nad terenom, merjeno od kote terena na nevkopani strani. Kadar so gabariti okoliških stavb večji, se stavba prilagaja okoliškim gabaritom.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti

– bivanje,

– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: trgovske in storitvene dejavnosti, gostinstvo, izobraževanje, zdravstvo in socialno varstvo, kulture, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti.

(2) Dopustni objekti in naprave

– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,

– v sklopu stanovanjskih objektov so dopustne ureditve nastanitvenih kapacitet,

– pomožni objekti v skladu z 12. členom.

(3) Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti:

– da dopolnjujejo osnovno namembnost območja,

– da ne vplivajo moteče na osnovno namensko rabo,

– da ne poslabšujejo pogojev bivanja.

VELIKOST

(4) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele

FZ = 0,4

DZP = 0,3

(5) Višinski gabariti objektov

Dopustni višinski gabarit objektov je največ P+2.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti

– začasno bivanje,

– šport in rekreacija na prostem.

(2) Dopustni objekti in naprave

– enostanovanjske počitniške hiše,

– športna igrišča za športe na prostem,

– otroška in druga javna igrišča,

– pomožni objekti v skladu z 12. členom.

VELIKOST

(3) Višinski gabariti objektov

Dopustni višinski gabarit objektov je največ P+M.

Tlorisni gabariti objektov

Tlorisna površina počitniške hiše je največ 75 m².

DRUGI POGOJI

Ograjevanje parcel v odprtem prostoru ni dovoljeno. Ograje so dovoljene le v območju vikend naselij. Za ograje se uporabijo avtohtone rastlinske vrste ali naravni gradbeni materiali.

Ob počitniških objektih je dovoljeno zgraditi samo en objekt za lastne potrebe iste vrste.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti

– trgovske in storitvene dejavnosti,

– gostinstvo in turizem,

– poslovne dejavnosti,

– dejavnosti javne uprave,

– družbene dejavnosti,

– verske dejavnosti,

– šport in rekreacija,

– bivanje.

(2) Dopustni objekti in naprave:

– stanovanjske stavbe,

– večstanovanjske stavbe,

– stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine,

– stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji,

– objekti za trgovske in storitvene dejavnosti,

– objekti za gostinstvo in turizem,

– objekti za poslovne dejavnosti,

– objekti javne uprave,

– objekti za družbene dejavnosti,

– objekti za verske dejavnosti,

– parki, trgi,

– športna igrišča za igro na prostem,

– otroška in druga javna igrišča,

– parkirišča in parkirne hiše,

– pomožni objekti v skladu z 12. členom.

(3) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela

– preureditve podstrešij v stanovanja brez dvigovanja strešne konstrukcije, s strešnimi okni v ravnini strehe ali s strešnimi pomoli, ki ne smejo presegati ½ dolžine strehe;

– zasteklitve balkonov, postavitve senčil in klima naprav po enotnem projektu za celotno zgradbo;

– delitev in združevanje stanovanj;

– dopustna je zamenjava oken in vrat v enaki velikosti, obliki in barvi, kot je bilo določeno v gradbenem dovoljenju za stavbo; na fasadi objekta niso dovoljene nove odprtine;

– v okviru obstoječih kmetij je dovoljena gradnja novih objektov za potrebe kmetijske proizvodnje, če ne vplivajo moteče na osnovno namensko rabo in ne poslabšujejo pogojev bivanja.

VELIKOST

(4) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele

Upoštevati je treba normative in standarde, ki urejajo posamezno področje dejavnosti. Praviloma velja:

FZ = 0,6

DZP = 0,2

(5) Višinski gabariti objektov

Višina objektov ne sme presegati višine že zgrajenih objektov v enoti urejanja prostora. Praviloma velja:

– na območju eno in dvostanovanjskih stavb P+2+M,

– na območju drugih stavb P+3,

– dovoljene so nadomestitve večstanovanjskih objektov v obstoječih višinskih gabaritih.

DRUGI POGOJI

Praviloma naj bodo vsaj v pritličju objektov nestanovanjske dejavnosti.

Uporaba javnih površin za potrebe gostinske dejavnosti je dovoljena s soglasjem občine in na način, ki ne ovira funkcije javnih površin.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti

– trgovske in storitvene dejavnosti,

– gostinstvo in turizem,

– poslovne dejavnosti,

– dejavnosti javne uprave,

– izobraževanje,

– zdravstvo in socialno varstvo,

– kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti,

– verske dejavnosti.

Stanovanjske dejavnosti niso dovoljene.

(2) Dopustni objekti in naprave:

– objekti za trgovske in storitvene dejavnosti,

– objekti za gostinstvo in turizem,

– objekti za poslovne dejavnosti,

– objekti javne uprave,

– objekti splošnega družbenega pomena,

– objekti za verskih dejavnosti.

– pomožni objekti v skladu z 12. členom.

VELIKOST

(3) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele

Upoštevati je treba normative in standarde, ki ureja posamezno področje dejavnosti. Praviloma velja:

FZ = 0,6

FI = 1,5

DZP = 0,2

(4) Višinski gabariti objektov

Višina objektov ne sme presegati višine že zgrajenih objektov v enoti urejanja prostora.

DRUGI POGOJI

Uporaba javnih površin za potrebe gostinske dejavnosti je dovoljena s soglasjem občine in na način, ki ne ovira funkcije javnih površin.

Za vrtce velja: na otroka v varstvu je treba zagotoviti najmanj 25 m² zemljišča, izjemoma tudi manj, če so v neposredni bližini vrtca zelene površine, ki jih je mogoče uporabljati za igro, vendar ne manj kot 15 m² na otroka.

Za osnovne šole velja: na učenca je treba zagotoviti 25–35 m² površine zemljišča. Kadar gre za prizidave obstoječih šol v urbanem območju naselja, je treba zagotoviti najmanj 10–15 m² na učenca.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti:

– proizvodne dejavnosti,

– obrtne dejavnosti,

– promet in skladiščenje,

– okoljske in energetske dejavnosti,

– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: trgovske in storitvene dejavnosti, gostinstvo in poslovne dejavnosti.

(2) Dopustni objekti in naprave:

– industrijske in skladiščne stavbe,

– čistilne naprave,

– energetski objekti,

– zbirni centri za odpadke,

– objekti za promet in prometne površine,

– pod posebnimi pogoji objekti za spremljajoče dejavnosti,

– pomožni objekti v skladu z 12. členom.

(3) Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte:

– da dopolnjujejo osnovno namembnost območja.

VELIKOST

(4) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele

Upoštevati je treba normative in standarde, ki urejajo posamezno področje dejavnosti. Praviloma velja:

FZ = 0,8

(5) Višinski gabariti objektov

Velikost objektov ter odmiki objektov so podrejeni tehnološkim zahtevam, ne smejo ovirati osnovnih komunikacijskih in manipulacijskih prostorov. Višina objektov ne sme presegati višine že zgrajenih objektov v prostorski enoti, če program ne zahteva drugače.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti:

– proizvodne dejavnosti,

– obrtne dejavnosti,

– promet in skladiščenje,

– trgovske in storitvene dejavnosti,

– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: gostinstvo in poslovne dejavnosti in dejavnosti javne uprave.

(2) Dopustni objekti in naprave:

– proizvodne in skladiščne stavbe,

– energetski objekti,

– čistilne naprave,

– objekti za promet in prometne površine,

– trgovske stavbe,

– pod posebnimi pogoji objekti za spremljajoče dejavnosti,

– pomožni objekti v skladu z 12. členom.

(3) Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte:

– da dopolnjujejo osnovno namembnost območja.

VELIKOST

(4) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele

Upoštevati je treba normative in standarde, ki urejajo posamezno področje dejavnosti. Praviloma velja:

FZ = 0,6

DZP = 0,2

(5) Višinski gabariti objektov

Velikost objektov ter odmiki objektov so podrejeni tehnološkim zahtevam proizvodnje, ne smejo ovirati osnovnih komunikacijskih in manipulacijskih prostorov.

Višinski gabarit objekta ne sme presegati višine objektov v okolici.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti:

– kmetijstvo.

(2) Dopustni objekti in naprave:

– stavbe za rastlinsko pridelavo,

– stavbe za rejo živali,

– stavbe za skladiščenje pridelkov,

– druge nestanovanjske kmetijske stavbe,

– v skladu s posebnimi prostorsko izvedbenimi pogoji tudi kmetijske stavbe industrijskega značaja za pridelavo rastlin ali rejo živali (npr. drevesnica, vrtnarija, ribogojnica, živalska farma),

– pomožni objekti v skladu z 12. členom.

VELIKOST

(3) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele

FZ = 0,4

DZP = 0,3

(4) Višinski gabariti objektov

Velikost objektov ter odmiki objektov so podrejeni tehnološkim zahtevam, ne smejo ovirati osnovnih komunikacijskih in manipulacijskih prostorov.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti:

– gostinstvo in turizem,

– kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti,

– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: trgovske in storitvene dejavnosti, poslovne dejavnosti.

(2) Dopustni objekti in naprave:

– objekti za gostinstvo in turizem (npr. hoteli in druge stavbe za kratkotrajno nastanitev, kampi, gostinski objekti, parkirišča za avtodome),

– objekti za kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti,

– pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti,

– pomožni objekti v skladu z 12. členom.

(3) Posebni pogoji za dopustne in spremljajoče dejavnosti ter objekte:

– spremljajoče dejavnosti naj dopolnjujejo osnovno namembnost območja,

– zadostno število parkirnih površin za vse obiskovalce in zaposlene.

VELIKOST

(4) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele

FZ = 0,5

FI = 1,5

DZP = 0,3

(5) Višinski gabariti objektov

Višina objektov ne sme presegati višine že zgrajenih objektov v prostorski enoti, če program ne zahteva drugače.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti:

– gostinstvo in turizem,

– trgovske in storitvene dejavnosti,

– kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti,

– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: poslovne dejavnosti.

(2) Dopustni objekti in naprave:

– objekti za gostinstvo in turizem,

– objekti za trgovske in storitvene dejavnosti,

– objekti za kulturne, razvedrilne, rekreacijske in športne dejavnosti,

– podzemne garaže,

– pomožni objekti v skladu z 12. členom.

(3) Posebni pogoji za dopustne in spremljajoče dejavnosti ter objekte:

– zadostno število parkirnih površin za vse obiskovalce in zaposlene,

– v etažah nad pritličjem so dovoljeni tudi poslovni prostori.

VELIKOST

(4) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele

FZ = 0,6

FI = 1,6

DZP = 0,2

(5) Višinski gabariti objektov

Višina objektov upošteva višino že zgrajenih objektov v prostorski enoti, če program ne zahteva drugače. Skrajna dopustna višina objektov je P+2, ob upoštevanju FI.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti in objekti

– rekreacijske in športne dejavnosti,

– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: trgovske in storitve dejavnosti, gostinstvo, poslovne dejavnosti in dejavnosti javne uprave.

(2) Dopustni objekti in naprave:

– objekti za izvajanje športne dejavnosti (telovadnice, športne večnamenske hale, stadioni, kopališča, balinišča, kegljišča, fitnes centri itd.),

– podzemne garaže in parkirišča,

– pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti,

– pomožni objekti v skladu z 12. členom.

(3) Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti in objekte

– da dopolnjujejo osnovno namembnost območja.

VELIKOST

(4) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele

FZ = 0,6

FI = 1,2

DZP = 0,2

(5) Višinski gabariti objektov

Višina objektov upošteva višino že zgrajenih objektov v prostorski enoti, če program ne zahteva drugače.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti:

– šport in rekreacija na prostem,

– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: gostinstvo.

(2) Dopustni objekti in naprave:

– objekti za šport in rekreacijo na prostem,

– pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti (npr. manjše restavracije, točilnice, sanitarni prostori),

– pomožni objekti v skladu z 12. členom.

(3) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela

Dovoljeno je prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi konstrukcijami (baloni) pod pogojem, da se območje intenzivno ozeleni z visokim drevjem.

Na območjih niso dopustne spremljajoče rabe, ki zahtevajo večje spremembe prostorskih značilnosti območja, zlasti zemeljska dela, izgubo naravne ohranjenosti in odprtosti ter javne dostopnosti.

Travnata ali peščena igrišča se lahko uredijo na naravno ravnem prostoru oziroma na prostoru, ki ga je možno primerno urediti (zravnati, samo delno nasuti, urediti in sanirati brežine) brez večjih zemeljskih del. Druga igrišča, ki zahtevajo trajnejše ureditve, se lahko izvedejo le na za to predvidenih površinah. V bližini stanovanjskih sosesk so dopustne tudi trim steze, sprehajalne peš poti, poti za jahanje, kolesarske poti.

(4) Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti:

– da dopolnjujejo osnovno namembnost območja,

– skupna površina prostorov spremljajočih dejavnosti je lahko največ 150 m².

VELIKOST

(5) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele

Velja za gradbene parcele objektov, ki dopolnjujejo rekreacijske in športne površine:

FZ = 0,1

FI = 0,1

DZP = 0,8

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti

– preživljanje prostega časa na prostem,

– rekreacijske in športne dejavnosti,

– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: gostinska dejavnost v manjšem obsegu.

(2) Dopustni objekti in naprave:

– parkovni objekti in ureditve, tudi otroška igrišča in manjša igrišča za igro z žogo,

– pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti (npr. slaščičarna, sladoledni vrt, okrepčevalnica ter sanitarni prostori),

– pomožni objekti v skladu z 12. členom.

(3) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela ter spremljajoče dejavnosti

– rekonstrukcija zakonito zgrajenih objektov,

– investicijska vzdrževalna dela na zakonito zgrajenih objektih, ureditev parkovnih površin s sprehajalnimi potmi, s tem da mora zelena ureditev parka zavzemati najmanj 70 % površine parka (ostalo so lahko tlakovane in druge urbane površine),

– v parkih večjih od 3000 m² so dopustni tudi objekti za spremljajoče dejavnosti: slaščičarna, sladoledni vrt, okrepčevalnica ter sanitarni prostori s skupno površino do največ 150 m².

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti

– zaščita in varovanje

– rekreacijske in športne dejavnosti.

(2) Dopustni objekti in naprave:

– ureditve zelenih površin namenjene varovanju in zaščiti kot so obcestne zelenice, ločevalni zeleni pasovi, obvodni pasovi, zaščitni zeleni pasovi pred hrupom, vetrom, negativnimi vizualnimi vplivi in podobno,

– igrišča za športe na prostem ter otroška in druga javna igrišča,

– objekti, namenjeni varstvu voda in varstvu pred škodljivim delovanjem voda,

– objekti, namenjeni zmanjševanju nevarnosti plazov,

– pomožni objekti v skladu z 12. členom.

(3) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela

Dovoljeno je vzdrževanje območja v skladu z njegovim namenom in pod pogoji pristojne službe.

Potrebno je ohranjati in zagotavljati zaščitno in estetsko funkcijo tovrstne površine v naselju.

Dovoljene so samo rekonstrukcije zakonito zgrajenih objektov v enakih gabaritih in vzdrževalna dela.

Gradnja drugih novih objektov v teh območjih ni dopustna.

Dopustna so izvajanja dejavnosti gospodarskih služb s področja prometa.

DRUGI POGOJI

Ureditve igrišč za športe na prostem, otroških in drugih javnih igrišč na poplavnih območjih niso dovoljene.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti

– pokopališka dejavnost.

(2) Dopustni objekti in naprave:

– pokopališča s spremljajočimi objekti,

– stavbe za opravljanje verskih obredov,

– parkovni objekti in ureditve,

– pomožni objekti v skladu z 12. členom.

(3) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela

Na območjih pokopališč in sakralnih objektov so dopustni naslednji posegi:

– redno vzdrževanje, adaptacije, rekonstrukcije, prizidave, nadomestne gradnje in novogradnje mrliških vežic, prostorov za orodje, cerkva, kapelic in znamenj;

– urejanje ograj, parkirnih prostorov, zbirnih mest za komunalne odpadke, okolice pokopališč in sakralnih objektov ter saditev avtohtonih in drugih drevesnih vrst, upoštevajoč prostorski kontekst.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti

– promet.

(2) Dopustni objekti in naprave:

– ceste,

– mostovi, viadukti, predori in podhodi,

– pomožni objekti v skladu z 12. členom.

(3) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela

V skladu s pristojnimi službami so dopustna le:

– vzdrževalna dela na cestišču in ob njem v območju cestnega telesa,

– vzpostavljanje cestne signalizacije in usmerjevalnih tabel.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti

– promet,

– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: trgovske in storitvene dejavnosti.

(2) Dopustni objekti in naprave

– ceste,

– mostovi, viadukti, predori in podhodi,

– odprta parkirišča,

– stavbe za promet in stavbe izvajanje komunikacij,

– pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti (npr. bencinski servis, avtopralnica ipd.),

– pomožni objekti v skladu z 12. členom.

(3) Posebni pogoji za spremljajoče dejavnosti

– da dopolnjujejo osnovno namembnost območja.

(4) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela

V skladu s pristojnimi službami so dopustna le:

– vzdrževalna dela na cestišču in ob njem v območju cestnega telesa,

– vzpostavljanje cestne signalizacije in usmerjevalnih tabel.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti

– proizvodnja in oskrba z energijo.

(2) Dopustni objekti in naprave

– objekti in naprave za potrebe izvajanja energetske oskrbe,

– pregrade in jezovi,

– vodna infrastruktura,

– energetski vodi,

– energetski objekti,

– pomožni objekti v skladu z 12. členom.

(3) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela

Vzdrževanje objektov in naprav. Širitev v predvidenih območjih v skladu z dovoljenji pristojnih služb.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti in objekti

– dejavnosti gospodarskih javnih služb s področja oskrbe z vodo, čiščenja odpadnih voda ter ravnanja z odpadki,

– pod posebnimi pogoji tudi spremljajoče dejavnosti: skladiščenje in poslovne dejavnosti.

(2) Dopustni objekti in naprave

– vodovodi in drugi cevovodi za pitno, tehnološko in odpadno vodo, vključno s pripadajočimi objekti,

– čistilne naprave,

– industrijske stavbe (za ravnanje z odpadki),

– drugi komunalni objekti za ravnanje z odpadki,

– pod posebnimi pogoji tudi objekti za spremljajoče dejavnosti.

(3) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela ter spremljajoče dejavnosti

Vzdrževanje objektov in naprav. Širitev v predvidenih območjih v skladu z dovoljenji pristojnih služb.

Dopustna je tudi gradnja proizvodnih objektov, objektov za skladiščenje (vključno zbirni center za ravnanje z odpadki), nanje vezanih poslovno administrativnih objektov ter spremljajočih objektov in naprav, ki dopolnjujejo osnovno namembnost območja.

DRUGI POGOJI

Gradnje objektov na poplavnih območjih niso dovoljene.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti

– kmetijske dejavnosti,

– pod posebnimi pogoji tudi dejavnosti, vezane na gospodarsko javno infrastrukturo, če ne ovirajo izvajanja kmetijske dejavnosti.

(2) Dopustni objekti in naprave:

1. pomožni kmetijsko-gozdarski objekti v oddaljenosti od stavbnih zemljišč kmetije do 50 m

– kozolec, kmečka lopa, rastlinjak, silos, skedenj, senik, kašča, gnojišče, zbiralnik gnojnice ali gnojevke, hlevski izpust, molzišče pod pogojem, da na območju stavbnih zemljišč obstoječe kmetije zaradi premajhne razpoložljive površine objekta ni možno zgraditi;

2. kmetijsko-gozdarski objekti v oddaljenost od stavbnih zemljišč kmetije nad 50 m

– kozolec, kmečka lopa, rastlinjak, skedenj, senik, molzišče pod pogojem, da kmetijska gospodarstva posedujejo s kmetijskimi površinami v velikosti najmanj 1 ha;

3. ostali objekti

– pomožni kmetijsko-gozdarski objekti kot so krmišče, napajalno korito;

– čebelnjak, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, tlorisne površine do vključno 40 m²,

– staja, to je lesen enoetažni pritlični objekt na točkovnih temeljih, namenjen zavetju rejnih živali na paši, tlorisne površine do vključno 100 m²;

– opazovalnica, to je ne temeljena lesena konstrukcija (npr. lovska preža, ptičja opazovalnica);

– pomožna kmetijsko-gozdarska oprema (npr. brajda, klopotec, kol, količek, žična opora, opora za mrežo proti toči, opora za mrežo – proti ptičem, obora, ograja za pašo živine, ograja ter opora za trajne nasade, ograja za zaščito kmetijskih pridelkov, premični tunel in nadkritje, zaščitna mreža),

– poljska pot,

– agrarne operacije in vodni zadrževalniki za potrebe namakanja kmetijskih zemljišč;

– pomožni objekti za spremljanje stanja okolja in naravnih pojavov;

– raziskovanje podzemnih voda, mineralnih surovin in geometričnega energetskega vira;

– daljinski cevovodi, daljinska (hrbtenična) komunikacijska omrežja in daljinski (prenosni) elektroenergetski vodi, s pripadajočimi objekti in priključki nanje;

– lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja, s pripadajočimi objekti in priključki nanje;

– začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;

– rekonstrukcija občinskih in državnih cest; dopustni so tudi objekti, ki jih pogojuje načrtovana rekonstrukcija ceste (npr. nadkrita čakalnica na postajališču, kolesarska pot in pešpot, oporni in podporni zidovi, nadhodi, podhodi, prepusti, protihrupne ograje, pomožni cestni objekti, urbana oprema in podobno) ter objekti gospodarske javne infrastrukture, ki jih je v območju ceste treba zgraditi ali prestaviti zaradi rekonstrukcije lokalne ceste;

– dostop do objekta, skladnega s prostorskim aktom, če gre za objekt: ki ga je dopustno graditi na kmetijskih zemljiščih, ki je prepoznan kot razpršena gradnja (zemljišče pod stavbo izven območij stavbnih zemljišč) ali ki ga je dopustno graditi na površinah razpršene poselitve;

– začasni objekti in začasni posegi, in sicer za čas dogodka oziroma v času sezone: oder z nadstreškom, sestavljen iz montažnih elementov, cirkus, če so šotor in drugi objekti montažni; začasna tribuna za gledalce na prostem, premični objekti za rejo živali v leseni izvedbi (npr. premični čebelnjak, premični kokošnjak, premični zajčnik), po odstranitvi začasnih objektov je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem so bili zgrajeni;

– smučišče, vključno z začasno postavljenimi montažnimi vlečnicami.

(3) Druga merila in pogoji

Globina ali višina nadzemnih in podzemnih komunalnih vodov in objektov mora biti taka, da je možna normalna kmetijska obdelava. Po izvedeni gradnji je treba na zemljišču vzpostaviti prvotno stanje.

Ohranjati je potrebno značilnosti kulturno krajinskega vzorca, z upoštevanjem parcelacije, reliefa, strukture vegetacij, vodotokov, ekološke pestrosti, živic in drugih značilnih oblik v prostoru.

Staje in pomožne kmetijsko-gozdarske objekte, razen rastlinjaka, ograje za pašo živine, obore za rejo divjadi, ograje in opore za trajne nasade in opore za mreže proti toči ter ograje za zaščito kmetijskih pridelkov, na kmetijskem zemljišču gradi investitor, ki ima v lasti oziroma zakupu: najmanj 1 ha zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med njive in vrtove, travniške površine, rajne nasade in druge kmetijske površine, ali najmanj 5000 m² zemljišč, ki so glede na evidenco dejanske rabe zemljišč uvrščena med trajne nasade.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti:

– gozdarstvo,

– bivanje kot dopolnilna dejavnost na kmetiji,

– pod posebnimi pogoji rekreacija v naravi, prometna in komunalna infrastruktura.

(2) Dopustni objekti in naprave:

– objekti, ki služijo gospodarjenju z gozdovi (dovodni in odvodni kanali, namakalni in osuševalni sistemi),

– objekti za vodnogospodarske ureditve,

– gozdne prometnice,

– gradnja gospodarske javne infrastrukture in drugih gradbeno inženirskih objektov,

– vadbeni objekti za šport in rekreacijo v naravi,

– objekti za kratkotrajno bivanje v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji,

– pomožni objekti v skladu z 12. členom.

(3) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela

Dopustne so:

– gradnje in druga dela v skladu z gozdnogospodarskimi načrti,

– gozdarske prostorsko ureditvene operacije, skladno s področnimi predpisi,

– vodnogospodarske ureditve za potrebe varstva pred negativnim delovanjem voda,

– vodnogospodarske ureditve za ribogojnice,

– sanacije kamnolomov, peskokopov in gramoznic.

(4) Druga merila in pogoji

Za vse posege v gozd oziroma gozdni prostor je treba pridobiti soglasje pristojne službe.

Dopustne so sečnje v skladu z gozdno gospodarskimi načrti.

Ohranjati je potrebno značilnosti kulturno krajinskega vzorca z upoštevanjem značilne razporeditve gozdnih mas v prostoru, ekološkega ravnovesja, značilnosti oblikovanega gozdnega roba, avtohtone obrežne vegetacije.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti

– vodno gospodarstvo,

– pod posebnimi pogoji rekreacija in športne dejavnosti.

(2) Dopustni objekti in naprave:

Dovoljeni so objekti grajenega javnega dobra po zakonu, ki ureja vode in drugih zakonih, objekti, namenjeni varstvu voda pred onesnaženjem ter varstvu pred škodljivim delovanjem voda, objekti za športna igrišča na prostem, ki so vezana na vodo, in objekti, potrebni za rabo voda, zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih ter zagotovitev varnosti plovbe.

(3) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela

Dopustni posegi v zvezi z:

– ukrepi za izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda in

– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave.

Na obstoječih legalno zgrajenih objektih in napravah je dovoljena rekonstrukcija in vzdrževanje objekta, ki bistveno ne spreminja namembnosti in velikosti objekta.

V pasu priobalnega zemljišča vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka.

Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se morajo načrtovati tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop ali prehod preko vodotoka, v primeru, da gre za objekte javne infrastrukture.

Pri urejanju objektov in naprav malih hidroelektrarn, mlinov, žag in ribogojnic odvzem vode ne sme ovirati pretoka visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod rib.

Dopustna je gradnja glede na veljavne predpise s področja urejanja voda.

(4) Druga merila in pogoji

Za vse posege v vodotoke in v priobalno zemljišče je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za vodno gospodarstvo in za varovanje narave.

Na vodah z ustrezno kvaliteto se lahko med rekreacijska območja uvrsti območja, kjer je možno urediti dostop brez spreminjanja morfoloških značilnosti voda in kjer rekreacijska raba ni v nasprotju z drugimi krajinskimi kvalitetami.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti:

– vodno gospodarstvo,

– pod posebnimi pogoji rekreacija in športne dejavnosti.

(2) Dopustni objekti in naprave:

– vodni objekti, kot so pregrade, jezovi, klavže in podobno.

(3) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela

Pri uporabi vodne infrastrukture ima izvajanje javnih služb prednost pred splošno rabo in se lahko uporablja v druge namene le, če ne omejuje dejavnosti zaradi katere je bila le ta zgrajena.

Za obstoječe legalno zgrajene objekte in naprave, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču, je dopustna rekonstrukcija ali investicijsko vzdrževalna dela, če:

– se s tem ne povečuje poplavna ali erozijska nevarnost ali ogroženost,

– se s tem ne poslabšuje stanja vode,

– je omogočeno izvajanje javnih služb,

– se s tem ne ovira obstoječe posebne rabe voda,

– to ni v nasprotju s cilji upravljanja voda,

– se z rekonstrukcijo ali nadomestno gradnjo oddaljenost od meje vodnega zemljišča ne zmanjšuje.

V pasu priobalnega zemljišča vodotoka mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka.

Premostitve voda in gradnje na vodnem ter priobalnem zemljišču se morajo načrtovati tako, da je zagotovljena poplavna varnost in da se ne poslabšujeta stanje voda in vodni režim.

Zacevljanje in prekrivanje vodotokov je prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop ali prehod preko vodotoka, v primeru, da gre za objekte javne infrastrukture.

Pri urejanju objektov in naprav malih hidroelektrarn, mlinov, žag in ribogojnic odvzem vode ne sme ovirati pretoka visokih voda. Če je to potrebno zaradi ohranitve življenjskih razmer v vodotoku, mora investitor zagotoviti ustrezen prehod rib.

Dopustna je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki je v javnem lokalnem interesu.

(4) Druga merila in pogoji

Za vse posege v vodotoke in v priobalno zemljišče je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za vodno gospodarstvo in za varovanje narave.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti

Območja vodne infrastrukture Kamšt je namenjeno izvajanju dejavnosti s področja rabe voda.

Dopustni objekti in naprave:

– vodni objekt, kot je vodni kanal Kamšt.

(2) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela

Na parcelah, ki so v naravi in po določilih tega odloka opredeljene kot vodno zemljišče, v ne ažuriranem zemljiškem katastru pa so vpisane kot stavbišče, je gradnja dopustna v skladu s prvotno namembnostjo objekta (vodni kanal Kamšt).

(3) Druga merila in pogoji

Za vse posege v vodni kanal Kamšt je treba pridobiti pogoje in soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine in pristojne službe za varovanje narave.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti:

– izkoriščanje mineralnih surovin.

(2) Dopustni objekti in naprave:

– rudarski objekti za pridobivanje in predelavo mineralnih surovin (odprti kop, rudarske inštalacije ter tehnične naprave za pridobivanje mineralnih surovin, opeke, strešnikov in podobno),

– objekti, namenjeni skladiščenju,

– pomožni objekti v skladu z 12. členom.

(3) Posebni pogoji za dopustne gradnje in druga dela

Na objektih, ki niso skladni z namembnostjo, so dopustna samo vzdrževalna dela in odstranitev objekta. Kjer se ne bo nadaljevalo z izkoriščanjem, se mora takoj pričeti z izvajanjem končne sanacije.

Dopustna je gradnja infrastrukturnih objektov in naprav, ki so v javnem lokalnem interesu.

NAMEMBNOST IN VRSTE POSEGOV V PROSTOR

(1) Dopustne dejavnosti

– komunikacijske dejavnosti.

(2) Dopustni objekti in naprave:

– komunikacijsko omrežje.«.

89. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Druga merila in pogoji

Poseganje v obrežni pas in sečnja obrežne vegetacije ni dovoljena.«.

89.a člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Dopustna stopnja izkoriščenosti gradbene parcele:

Na enoti urejanja prostora ID_59/1 velja:

DZP = 0,1

(2) Dopustne dejavnosti

Dovoljena je tudi obrtna dejavnost.«.

Naslov 90. člena se spremeni tako, da se glasi »(ID_1/4 (IG) – Tehnični pregledi)«.

Naslov 91. člena se spremeni tako, da se glasi »(ID_3/1 (IP), ID_3/2 (IG) in ID_3/3 (ZD))«.

Tretji stavek se spremeni tako, da se glasi: »Prostorska podenota ID_3/1 delno leži v razredu poplavne nevarnosti, zato je treba upoštevati 43. člen tega odloka.«.

Naslov 92. člena se spremeni tako, da se glasi »(ID_4/1 (IP))«.

93. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Druga merila in pogoji

Na območju so primarni žgalniški ostanki. Ob posegih v tla (novogradnja, odstranitev objekta, gradnja enostavnih objektov, preoblikovanje reliefa in podobno) je potrebno morebitne ostanke rudniških žgalniških odpadkov odstraniti in jih deponirati v skladu s področnimi predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.

Na območju se pri načrtovanju vseh gradenj upošteva usklajenost z obstoječimi objekti, rudarskimi bloki, ki so opredeljeni kot kulturna dediščina. Pri novih večstanovanjskih stavbah je še posebej treba upoštevati usklajenost gabaritov.«.

94. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Druga merila in pogoji

Na območju so primarni žgalniški ostanki. Ob posegih v tla (novogradnja, odstranitev objekta, gradnja enostavnih objektov, preoblikovanje reliefa in podobno) je potrebno morebitne ostanke rudniških žgalniških odpadkov odstraniti in jih deponirati v skladu s področnimi predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.«.

V 94.a členu se doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Enota urejanja prostora leži v razredu preostale poplavne nevarnosti, zato je treba upoštevati 43. člen tega odloka.«.

Za 94.a členom se doda nov 94.b člen, ki se glasi:

(1) Druga merila in pogoji:

Enota urejanja prostora leži v razredu preostale poplavne nevarnosti, zato je treba upoštevati 43. člen tega odloka.«.

Črtata se 95. in 96. člen.

97. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Druga merila in pogoji

Na območju morajo biti vsi manj zahtevni objekti gabaritno usklajeni z obstoječimi objekti.«.

Črta se drugi odstavek 98. člena.

101. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Dopustni objekti so enostanovanjski in dvostanovanjski. Dovoljene so skupne garaže.

(2) Druga merila in pogoji

Treba je pridobiti geotehniško mnenje strokovne službe.

Za območje je potrebno izdelati načrt celovitega komunalnega urejanja po 57. členu tega odloka.«.

102. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Druga merila in pogoji

Velika verjetnost je, da so na območju vsaj delno nasuti žgalniški ostanki. Ob posegih v tla (novogradnja, odstranitev objekta, gradnja enostavnih objektov, preoblikovanje reliefa in podobno) je potrebno morebitne ostanke rudniških žgalniških odpadkov odstraniti in jih deponirati v skladu s področnimi predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.

Prostorska podenota ID_25 delno leži v razredu preostale poplavne nevarnosti, zato je treba upoštevati 43. člen tega odloka.«.

103. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Druga merila in pogoji

Velika verjetnost je, da so na območju vsaj delno nasuti žgalniški ostanki. Ob posegih v tla (novogradnja, odstranitev objekta, gradnja enostavnih objektov, preoblikovanje reliefa in podobno) je potrebno morebitne ostanke rudniških žgalniških odpadkov odstraniti in jih deponirati v skladu s področnimi predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.

Prostorska podenota ID_26/1 delno leži v razredu preostale poplavne nevarnosti, zato je treba upoštevati 43. člen tega odloka.«.

Za 103. členom se doda nov 103.a člen, ki se glasi:

(1) Namenska raba in dopustna gradnja: Prostorska enota s svojimi podenotami je namenjena turistični dejavnosti, izgradnji novih nastanitvenih kapacitet, muzejski kulturnim, razvedrilnim, športnim, trgovskim in poslovnim dejavnostim. Poslovni prostori so dovoljeni tudi v pritličju.

(2) Druga merila in pogoji

»Jašek Delo« ima pomembno dominantno lego ob vstopu v Idrijo, zato jo je potrebno ohraniti in nadgraditi tako v arhitekturnem, kot vsebinskem smislu.

Ureditve se morajo vsebinsko dopolnjevati in navezovati na prostorsko enoto ID_27 Mejca z ureditvami ob Kamšti.

Objekte jaška »Kajzer« je treba upoštevati in vsebinsko vključiti v urejanje območja. Merila in pogoji varstva kulturne (tehniške) dediščine poda pristojna služba.

Potrebno je urediti prometno dostopnost do območja in ustrezne parkirne površine za obiskovalce in zaposlene.

Velika verjetnost je, da so na območju vsaj delno nasuti žgalniški ostanki. Ob posegih v tla (novogradnja, odstranitev objekta, gradnja enostavnih objektov, preoblikovanje reliefa in podobno) je potrebno morebitne ostanke rudniških žgalniških odpadkov odstraniti in jih deponirati v skladu s področnimi predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.«.

Prvi odstavek 106. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Druga merila in pogoji:

Prostorska enota ID_32 delno leži v razredu preostale poplavne nevarnosti, zato je treba upoštevati 43. člen tega odloka.«.

Za 106. členom se doda nov 106.a člen, ki se glasi:

(1) Urbanistični pogoji

Dopustna je gradnja proizvodnih, poslovnih objektov in parkirne hiše v območjih določenih z regulacijskimi črtami in gradnja pomožnih objektov, nadstreškov, infrastrukturnih objektov, naprav in napeljav ter predelave zgrajenih objektov, v kolikor služijo razvoju in namembnosti območja.

Na gradbenih parcelah objektov je možno izven območij določenih z regulacijskimi črtami graditi objekte za komunalno opremo ter naprave in objekte za označevanje in obveščanje, skulpture in inštalacije.

Nagib strešin do 20°, lahko z elementi strešne osvetlitve, smer slemen vzporedno z reko.

(2) Višina objektov

Višina objektov je pogojena z višino kapi oziroma venca – do 10 m, poslovni del do 13 m. Na strehah je dopustna postavitev tehničnih naprav, kot so strojnice, sončni kolektorji, fotovoltaični sistemi ipd.

(3) Prometna infrastruktura

Izrabo prostora je treba načrtovati na način, da bo možna priključitev na prometno infrastrukturo v ID_53/2. Upoštevati je potrebno traso kolesarske steze.

(4) Druga merila in pogoji

V zaprtih objektih je treba izvesti zaščito pred radonom.

V primeru posegov v tla (novogradnja, odstranitev objekta, gradnja enostavnih objektov, preoblikovanje reliefa in podobno) je potrebno morebitne ostanke rudniških žgalniških odpadkov odstraniti in jih deponirati v skladu s področnimi predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.

Z utrjenih zunanjih površin je treba zagotoviti kontroliran in očiščen iztok padavinskih vod oziroma skladno z veljavno zakonodajo.

Obstoječ vodni kanal se lahko prestavi tako, da se hidravlične karakteristike ne poslabšajo. Ob interni cesti vzdolž odprtih rak mora biti urejena varovalna ograja, oblikovno prilagojena ograji na topilniškem mostu.

V kolikor se posega v strmo pobočje na vzhodnem delu območja je treba zaščititi s podpornimi zidovi oziroma kjer je možno s težnostnimi podpornimi zložbami in zazeleniti.«.

108. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Druga merila in pogoji:

Velika verjetnost je, da so na območju vsaj delno nasuti žgalniški ostanki. Ob posegih v tla (novogradnja, odstranitev objekta, gradnja enostavnih objektov, preoblikovanje reliefa in podobno) je potrebno morebitne ostanke rudniških žgalniških odpadkov odstraniti in jih deponirati v skladu s področnimi predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.

Prostorske podenote ID_35/1, ID_35/2, ID_35/3, in ID_35/4 delno ali v celoti ležijo v poplavnem območju, in sicer v razredih preostale, male in srednje poplavne nevarnosti, zato je treba upoštevati 43. člen tega odloka.

Na območju prostorske enote ID_35/2 je poleg predpisane rabe za območje CU dopustno tudi skladiščenje in obrt.«.

V prvem stavku prvega odstavka 109. člena se črta beseda »je«.

Naslov 111. člena se spremeni tako, da se glasi »(ID_36/1 (SSe) – Rudarska ulica)«.

V prvem odstavku se besedilo »Nadzidave, dozidave« zamenja z besedo »Prizidave«.

V tretjem odstavku se za tretjim stavkom doda besedilo:

»Na zemljiščih s parc. št. 649, 650, 651, 652 in 653, vse k.o. Idrija – mesto, je dopustna nadomestna gradnja poslovno stanovanjskega objekta z več stanovanji z odstopanji:

– v višinskem gabaritu do K+P+2N+M,

– višina objekta največ 15 m,

– FZ = 0,75

– odmiki od sosednjih objektov ostanejo enaki kot pri obstoječem objektu, oziroma ne smejo poslabševati pogojev.«.

V prvem odstavku 111.a člena se za besedilom »prostora ID_40/1« črta beseda »SSe«.

Črta se 112. člen.

113. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Druga merila in pogoji

Enota kulturne dediščine EŠD 4820 Idrija – Znamenje pri Kumru se zaščiti in varuje na avtentični lokaciji v okviru parcele. Potrebno je ohraniti vsebinski prostorski kontekst zavarovane enote in njeno veduto.

Za poseganje v vplivno območje znamenja, ki je opredeljeno kot kulturna dediščina, je potrebno pridobiti pogoje in soglasje od pristojne službe za varovanje kulturne dediščine.«.

Za 113. členom se dodajo novi 113.a, 113.b in 113.c člen, ki se glasijo:

(1) Druga merila in pogoji:

Za nepozidana stavbna zemljišča s parc. št. 2358/29, 2362 obe k.o. Idrija z navezavami na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo je treba izdelati načrt celovitega komunalnega urejanja po 57. členu tega odloka.

Za nepozidana stavbna zemljišča iz prvega odstavka tega člena je treba pred izdelavo CKU preveriti možnost gradnje z geološko geomehanskim elaboratom.

(1) Namenska raba in dopustna gradnja: Prostorska podenota je namenjena oblikovanju vstopne točke v Krajinski park Zgornja Idrijca. Enota leži v območju velike in srednje poplavne nevarnosti. Izvedba ureditev se lahko izvede po izvedbi celovitih omilitvenih ukrepov, določenih na podlagi strokovnih podlag, ki bodo zmanjšali poplavno ogroženost do take mere, da so skladno s predpisi s področja upravljanja z vodami le ti dovoljeni.

Do izvedbe celovitih ukrepov za zmanjšanje poplavne nevarnosti je dopustna izvedba začasnega parkirišča za kratkotrajno parkiranje za čas vstopa v Krajinski park Zgornja Idrijca na območju male in srednje poplavne nevarnosti. Parkiranje avtodomov ni dopustno. V primerih ko je s strani Agencije RS za okolje izdano hidrološko opozorilo za predmetno območje se za čas trajanja opozorila parkirišče zapre. Upoštevati je potrebno traso kolesarske steze.

(2) Druga merila in pogoji

Parkirne površine morajo biti urejene v skladu s področnimi predpisi in ustrezno ozelenjene.

Poseganje v obrežni pas in sečnja obrežne vegetacije ni dovoljena.

Znotraj priobalnega pasu reke Idrijce, ki je vodotok 1. reda, razen z zakonom določenih izjem, posegi niso dovoljeni.

Ohrani se pas vegetacije na južni strani EUP, ob cesti.

V primeru, da je potrebno nasutje ali utrjevanje poti se uporabijo inertni materiali (ne odpadki). Za preprečitev širjenja invazivnih vrst na območje ureditev ni dovoljen vnos zemljine od drugod.

(1) Druga merila in pogoji

Območje leži v velikem razredu poplavne nevarnosti, zato na območju niso dovoljeni objekti in ni dovoljeno spreminjati koto terena. Ohranja naj se obstoječo obrežno vegetacijo.«.

Prvi odstavek 114. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Druga merila in pogoji

Poseganje v obrežni pas in sečnja obrežne vegetacije ni dovoljena. Enota leži v območju poplavne nevarnosti, zato je treba upoštevati 43. člen tega odloka.«.

Za 114. členom se doda novi 114.a člen, ki se glasi:

(1) Druga merila in pogoji

Na zemljiščih s parc. št. 2577 in 2580/4, obe k.o. Idrija – mesto, se:

– dopustni izvajanje obrti; skladiščenje in obrt se v celoti izvaja znotraj obstoječega objekta,

– dopusti izvesti rekonstrukcijo in povečavo obstoječe industrijske zgradbe v gabaritih in odmikih na podlagi tretjega odstavka 129. člena ZUreP-2 zaradi uskladitve bistvenih zahtev, ki jih določajo predpisi. Rekonstrukcija se dopusti zaradi izboljšav: mehanske stabilnosti, varnosti pred požarom, varnosti objekta pred naravnimi vplivi in vplivi na okolje, varnosti pri uporabi objekta, emisij hrup, varčevanja z energijo, toplotne izolacije, prilagoditev tehničnim smernicam in normativom za novo proizvodnjo – orodjarstvo,

– objekt prekrije z novo simetrično dvokapno streho po celotni dolžini v višini obstoječega poslovnega dela objekta do višine največ 13 m, višina kapi do največ 10 m,

– v nadstropju objekta lahko izvede poslovni prostor,

– dopusti gradnja prizidka v odmiku 4 m od parcelne meje, bližje pa samo s soglasjem lastnika sosednje parcele.«.

115. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Druga merila in pogoji

V prostorskih podenotah, ki v celoti ali delno ležijo v poplavnih območjih je treba upoštevati 43. člen tega odloka.«.

117. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Druga merila in pogoji

Treba je pridobiti strokovno mnenje geotehniške službe.

Za območje je potrebno izdelati načrt celovitega komunalnega urejanja po 57. členu tega odloka.«.

118. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Druga merila in pogoji

Velika verjetnost je, da so na območju vsaj delno nasuti žgalniški ostanki. Ob posegih v tla (novogradnja, odstranitev objekta, gradnja enostavnih objektov, preoblikovanje reliefa in podobno) je potrebno morebitne ostanke rudniških žgalniških odpadkov odstraniti in jih deponirati v skladu s področnimi predpisi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov.

Prostorska podenota SI_31/1 delno leži v razredih preostale, male, srednje in velike poplavne nevarnosti, zato je treba upoštevati 43. člen tega odloka.«

119. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Dopustni objekti: V prostorski enoti SI_10 se prepletajo obstoječi stanovanjski objekti s kmetijsko dejavnostjo (SK) in novi enostanovanjski objekti (SSe).

(2) Dopustna izkoriščenost

Gradbene parcele so nepravilnih oblik, velikosti najmanj 750 m².

(3) Druga merila in pogoji

Celotna prostorska enota SI_10 se naj oblikuje kot redko pozidano območje prepleta kmetij in stanovanjskih objektov.

Dopustni enostavni objekti naj bodo oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali obstoječih dopolnilnih kmetijskih objektov.

Ograje niso dovoljene. Dopustno je razmejevanje parcel z avtohtono vegetacijo.

Enota kulturne dediščine EŠD 4820 Spodnja Idrija – Domačija Pot v Trnje 37 se zaščiti in varuje v okviru zavarovanih parcel in vplivnim območjem. Potrebno je ohraniti odnos med posameznimi stavbami in ambientom, odnos do odprtega prostora, prepoznavna lega v prostoru, veduta in okoliška krajina.

Za območje prostorskih podenot SI_10/1 in SI_10/6 je potrebno izdelati načrt celovitega komunalnega urejanja po 57. členu tega odloka.«.

Naslov 119.a člena se spremeni tako, da se glasi »(SI_11/3 (SSe) – OLN)«.

120. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Druga merila in pogoji

Ureditev brežin na okljuku Idrijce z možnostjo ureditve dostopov do vodotoka ob smernicah in soglasju pristojne službe s področja voda.

Cerkev Device Marije Vnebovzete se varuje kot sakralni spomenik in prostorska dominanta.

Varovalni gozd se ohranja v nespremenjenem obsegu.

Za urbano opremo se lahko oblikujejo enotni kriteriji, sicer je treba smiselno nadaljevati obstoječo.

V pritličjih se prednostno namenjajo površine za storitvene in servisne dejavnosti.

Strehe morajo biti izvedene v opečni kritini, oblike streh ni dovoljeno spreminjati.

Postavljanje reklamnih panojev in tabel na stanovanjske objekte ali samostojno ni dovoljeno.

Povečanje gabaritov obstoječih objektov v vertikalni smeri niso dopustne.

Območja SI_14/5 ni dopustno razsvetljevati zaradi bližine kotišča ogrožene in zavarovane vrste malih podkovnjakov v cerkvi Device Marije Vnebovzete v Spodnji Idriji.

Prostorski podenoti SI_33 in SI_32 v celoti oziroma delno ležita v razredih preostale, male in srednje poplavne nevarnosti, zato je treba upoštevati 43. člen tega odloka.«.

121. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Druga merila in pogoji

Ob soglasju pristojne službe s področja voda se lahko uredi obrežje Idrijce in dostope do vode.

Prostorske podenote SI_4/2, SI_24/2, SI_25, SI_16/1 delno ali v celoti ležijo v poplavnem območju, zato spreminjanje kote terena in gradnja stavb ni dovoljena.

Prostorska enota SI_16/1, ki delno leži v poplavnem območju.«.

123. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Druga merila in pogoji

V enotah urejanja prostora, ki delno ali v celoti ležijo v razredih preostale, male, srednje in velike poplavne nevarnosti je treba upoštevati 43. člen tega odloka.«.

Za 123. členom se dodajo novi 123.a, 123.b, 123.c in 123.d člen, ki se glasijo:

(1) Druga merila in pogoji

V delih prostorskih enot, ki segajo v varovalni pas visoko napetostnega 110kV električnega omrežja, novogradnja in prizidava k obstoječim objektom za stalno bivanje oziroma občasno bivanje ni dovoljena.

(1) Druga merila in pogoji

Prostorska podenota SI_19/4 leži v razredih male, srednje in velike poplavne nevarnosti, zato ni dovoljeno spreminjati kote terena in graditi stavb.

V delu prostorske podenote, ki sega v varovalni pas visoko napetostnega 110kV električnega omrežja, novogradnja in prizidava k obstoječim objektom za stalno bivanje oziroma občasno bivanje ni dovoljena.

(1) Druga merila in pogoji

Pri gradnji in obratovanju objektov, naprav in dejavnosti je treba upoštevati ukrepe predvidene v Analizi tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode, št. 4465-028/2020-01, Geologija Idrija d.o.o., maj 2020. Poleg navedenih ukrepov iz analize tveganja je pri načrtovanju in obratovanju vseh malih komunalnih čistilnih naprav za odpadno komunalno vodo nad 50 PE, kjer se očiščene vode ponikajo, treba zagotoviti tudi mikrobiološko čiščenje, tako da na izpustu iz MKČN niso presežene vrednosti parametrov za Intestinalne enterokoke 400 cfu/100 ml in za Echerichio coli 1000 cfu/100 ml.

(1) Druga merila in pogoji

Na območju so dopustne ureditve za potrebe gasilskega doma in krajevne skupnosti.«.

Črta se 124.a člen.

Pred 127. člen se doda nov 126.a člen, ki se glasi:

(1) Druga merila in pogoji

Pri gradnji in obratovanju objektov, naprav in dejavnosti je treba upoštevati ukrepe predvidene v Analizi tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode, št. 4465-028/2020-01, Geologija Idrija d.o.o., maj 2020. Poleg navedenih ukrepov iz analize tveganja je pri načrtovanju in obratovanju vseh malih komunalnih čistilnih naprav za odpadno komunalno vodo nad 50 PE, kjer se očiščene vode ponikajo, treba zagotoviti tudi mikrobiološko čiščenje, tako da na izpustu iz MKČN niso presežene vrednosti parametrov za Intestinalne enterokoke 400 cfu/100 ml in za Echerichio coli 1000 cfu/100 ml.«.

Naslov 127. člena se spremeni tako, da se glasi »(CV_22/1 (SSe))«.

Črta se 127.a člen.

Za 127.a členom se vstavita nova 127.b in 127.c člen, ki se glasita:

(1) Druga merila in pogoji

Do uveljavitve uredbe o vodovarstvenem območju za zaščito vodnih virov Trnovsko-Banjške planote se za gradnjo objektov upoštevajo naslednji pogoji:

– V fazi pridobivanja projektnih pogojev za gradnjo ali rekonstrukcijo objektov CC.Si 12303 bencinski servis, CC.Si 1251 industrijske stavbe, CC.Si 1252 rezervoarji, silosi in skladišča, CC.Si 22231 10a Iztok ali iztočni objekt za odvajanje v podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, CC.Si 22232 11b Industrijske čistilne naprave, CC.Si 23030 Objekti kemične industrije, Naprave, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, Obrati, ki pomenijo vir tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, CC.Si 23040 Drugi kompleksni industrijski objekti, ki niso uvrščeni drugje, razen objektov iz 3 a in 3 b je treba izdelati analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode;

– Izdaja gradbenega dovoljenja je mogoča le v primeru, da analiza pokaže, da je vpliv na vodne vire sprejemljiv. Med gradnjo objektov je prepovedana uporaba sanitarij na gradbišču, razen če se uporabljajo kemična stranišča ali je urejeno odvajanje iz stranišč v javno kanalizacijo. Prepovedana je uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo in zdravje ljudi.

(1) Območja počitniškega kampa v naravnem okolju.

(2) Dopustni objekti in naprave, ki služijo obratovanju kampa (recepcija, toaletni prostori in kopalnice, restavracija, športna igrišča). Objekti in naprave komunalne opreme območja.

(3) Dopustna stopnja izkoriščenosti območja

FIO = 0,05.

(4) Gabariti objektov; priporočena je paviljonska zasnova objektov.

(5) Druga merila in pogoji

V območju je potrebno ohraniti gozdnatost; dopustne so izravnave do 20 m² za potrebe šotorišča, spremembe reliefa niso dopustne; uporaba avtohtonih materialov za objekte, ograje, klopi, table itd.«.

Naslov 128. člena se spremeni tako, da se glasi »(CV_2/2 (K1))«.

Naslov 129. člena se spremeni tako, da se glasi »(CV_3/9 (K1))«.

Četrti odstavek 130. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(4) Druga merila in pogoji

Naklon strehe je na vikend objektih lahko do 45 %.

Strešna kritina naj bo v temni barvi.

Ograje niso zaželene, če pa že, naj se uporabljajo naravni materiali, kamen, les in avtohtona gozdna vegetacija. Višina sme biti največ do 1,2 m.«.

Naslov 131. člena se spremeni tako, da se glasi »(CV_3/6 (SSe))«.

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Druga merila in pogoji

Ograje niso zaželene, če pa že, naj se uporabljajo naravni materiali, kamen, les in avtohtona gozdna vegetacija.

Potrebno je zagotoviti komunalno infrastrukturo (kanalizacija s čistilno napravo ali malo komunalno čistilno napravo) še pred izgradnjo objektov.«.

Naslov 132. člena se spremeni tako, da se glasi »(CV_4 (ZS) – Balila)«.

V prvem odstavku se besedilo »ČV_4/2_ZS« nadomesti z besedilom »CV_4«.

133. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Druga merila in pogoji

Zaščiti in varuje se zgodovinski značaj naselja (kulturna dediščina Črni Vrh nad Idrijo – Vas EŠD 23315), prepoznavna lega v prostoru, značilna naselbinska zasnova, odnos med posameznimi stavbami in odprtim prostorom, robove naselja, vedute na naselje in okoliško krajino.

Enota kulturne dediščine EŠD 19462 – Vidmarjeva kapelica znotraj enote urejanja CV_16 se zaščiti in varuje na avtentični lokaciji v okviru parcele. Potrebno je ohraniti vsebinski prostorski kontekst zavarovane enote in njeno veduto.

V naselju Črni Vrh se ohranja obstoječi drevored do pokopališča.«.

Za 133. členom se doda novi 133.a člen, ki se glasi:

(1) Druga merila in pogoji

Pri gradnji in obratovanju ČN je treba upoštevati ukrepe predvidene v Analizi tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode, št. 4310-180/2019-01, Geologija Idrija d.o.o., avgust 2019.«.

Naslov 134. člena se spremeni tako, da se glasi »(CV_8/2 (SB) – Dom upokojencev)«.

Naslov 135. člena se spremeni tako, da se glasi »(CV_8/3 (PO))«.

Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:

»(2) Dopustna gradnja in druga dela

Utrditev in ureditev obstoječih parkirnih površin. Obvezna ureditev lovilcev olj.«.

Naslov 136. člena se spremeni tako, da se glasi »(CV_9/1 (ZS), CV_9/2 (K1), CV_9/3 (K2) – Smučišče)«.

Naslov 137. člena se spremeni tako, da se glasi »(CV_10/4 (SSe)).«.

Za 137. členom se doda nov 137.a člen, ki se glasi:

(1) Druga merila in pogoji:

Na zemljišču s parc. št. 62/10 k.o. Črni Vrh se dopusti gradnja nezahtevnega objekta v 30 m ohranjanja nepozidanega pasu od ceste na zemljišču s parc. št. 1385/1 k.o. Črni Vrh.«

Črta se 138. člen.

Za 138. členom se dodajo novi 138.a, 138.b, 138.c in 138.d člen, ki se glasijo:

(1) Druga merila in pogoji

Do uveljavitve uredbe o vodovarstvenem območju za zaščito vodnih virov Trnovsko- Banjške planote se za gradnjo objektov upoštevajo naslednji pogoji:

V fazi pridobivanja projektnih pogojev za gradnjo ali rekonstrukcijo objektov CC.Si 12303 bencinski servis, CC.Si 1251 industrijske stavbe, CC.Si 1252 rezervoarji, silosi in skladišča, CC.Si 22231 10a Iztok ali iztočni objekt za odvajanje v podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, CC.Si 22232 11b Industrijske čistilne naprave, CC.Si 23030 Objekti kemične industrije, Naprave, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, Obrati, ki pomenijo vir tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, CC.Si 23040 Drugi kompleksni industrijski objekti, ki niso uvrščeni drugje, razen objektov iz 3 a in 3 b je treba izdelati analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode.

Izdaja gradbenega dovoljenja je mogoča le v primeru, da analiza pokaže, da je vpliv na vodne vire sprejemljiv. Med gradnjo objektov je prepovedana uporaba sanitarij na gradbišču, razen če se uporabljajo kemična stranišča ali je urejeno odvajanje iz stranišč v javno kanalizacijo. Prepovedana je uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo in zdravje ljudi.

(1) Druga merila in pogoji

V delih prostorskih enot, ki segajo v varovalni pas visoko napetostnega 110kV električnega omrežja, novogradnja in prizidava k obstoječim objektom za stalno bivanje oziroma občasno bivanje ni dovoljena.

(1) Druga merila in pogoji

Območje je namenjeno za selitev kmetije.

(1) Namenska raba: v območju je dovoljena lesno predelovalna dejavnost.

(2) Dopustni objekti:

Proizvodni objekti za lesno predelovalno dejavnost ter pomožni objekti, enostavni in nezahtevni objekti v skladu z namensko rabo.

(3) Dopustne dejavnosti:

Predelava in skladiščenje lesa, lesnih sekancev in drugih biomasnih izdelkov, pisarniški prostori, skladiščenje mehanizacije. Urejanje odprtih zunanjih površin.

(4) Druga merila in pogoji

Višina osnovnega objekta je največ do 15 m.

Oblikovanje osnovnega objekta je lahko sodobno, industrijsko, brez uporabe bleščečih materialov in barv. Streha je siva in ne bleščeča. V območju je dovoljena lesno predelovalna dejavnost.

Do uveljavitve uredbe o vodovarstvenem območju za zaščito vodnih virov Trnovsko-Banjške planote se za gradnjo objektov upoštevajo naslednji pogoji:

– V fazi pridobivanja projektnih pogojev za gradnjo ali rekonstrukcijo objektov CC.Si 12303 bencinski servis, CC.Si 1251 industrijske stavbe, CC.Si 1252 rezervoarji, silosi in skladišča, CC.Si 22231 10a Iztok ali iztočni objekt za odvajanje v podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, CC.Si 22232 11b Industrijske čistilne naprave, CC.Si 23030 Objekti kemične industrije, Naprave, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, Obrati, ki pomenijo vir tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, CC.Si 23040 Drugi kompleksni industrijski objekti, ki niso uvrščeni drugje, razen objektov iz 3 a in 3 b je treba izdelati analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode.

– Izdaja gradbenega dovoljenja je mogoča le v primeru, da analiza pokaže, da je vpliv na vodne vire sprejemljiv. Med gradnjo objektov je prepovedana uporaba sanitarij na gradbišču, razen če se uporabljajo kemična stranišča ali je urejeno odvajanje iz stranišč v javno kanalizacijo. Prepovedana je uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo in zdravje ljudi.

Ne posega se v relief.

V primeru, da je potrebno nasutje ali utrjevanje poti se uporabijo inertni materiali (ne odpadki). Za preprečitev širjenja invazivnih vrst na območje ureditev ni dovoljen vnos zemljine od drugod.

Objekte naj se osvetljuje z oranžnimi (amber) LED svetili ali belimi LED s filtrom, ki ne prepušča modre svetlobe pod 500 nm. Delež svetlobe, ki gre v nebo, naj bo manjši od 10 %.«.

Naslov 139. člena se spremeni tako, da se glasi »(CE_3 (A))«.

Pred 140. členom so dodajo novi 139.a, 139.b, 139.c, 139.d in 139.e členi ki se glasijo:

(1) Druga merila in pogoji:

Pri gradnji in obratovanju objektov, naprav in dejavnosti je treba upoštevati ukrepe predvidene v Analizi tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode, št. 4465-028/2020-01, Geologija Idrija d.o.o., maj 2020. Poleg navedenih ukrepov iz analize tveganja je pri načrtovanju in obratovanju vseh malih komunalnih čistilnih naprav za odpadno komunalno vodo nad 50 PE, kjer se očiščene vode ponikajo, treba zagotoviti tudi mikrobiološko čiščenje, tako da na izpustu iz MKČN niso presežene vrednosti parametrov za Intestinalne enterokoke 400 cfu/100 ml in za Echerichio coli 1000 cfu/100 ml.

(1) Druga merila in pogoji:

Pred posegi v prostor je treba izdelati hidrološko – hidravlično študijo vodnega režima iz katere bo razvidna dejanska poplavna ogroženost. Območje je, glede na podatke opozorilne karte poplav, poplavno ogroženo. V enoti CP_13/1 je dovoljeno urediti igrišče brez postavitve objektov (stavb) in brez spreminjanja kote terena. V enoti CP_13/2 je dovoljeno urediti parkirišče brez postavitve objektov (stavb) in brez spreminjanja kote terena.

(1) Druga merila in pogoji:

V tej podenoti je dopustna postavitev mlekarne z vso pripadajočo infrastrukturo.

Do uveljavitve uredbe o vodovarstvenem območju za zaščito vodnih virov Trnovsko-Banjške planote se za gradnjo objektov upoštevajo naslednji pogoji:

– V fazi pridobivanja projektnih pogojev za gradnjo ali rekonstrukcijo objektov CC.Si 12303 bencinski servis, CC.Si 1251 industrijske stavbe, CC.Si 1252 rezervoarji, silosi in skladišča, CC.Si 22231 10a Iztok ali iztočni objekt za odvajanje v podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, CC.Si 22232 11b Industrijske čistilne naprave, CC.Si 23030 Objekti kemične industrije, Naprave, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, Obrati, ki pomenijo vir tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, CC.Si 23040 Drugi kompleksni industrijski objekti, ki niso uvrščeni drugje, razen objektov iz 3 a in 3 b je treba izdelati analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode.

– Izdaja gradbenega dovoljenja je mogoča le v primeru, da analiza pokaže, da je vpliv na vodne vire sprejemljiv. Med gradnjo objektov je prepovedana uporaba sanitarij na gradbišču, razen če se uporabljajo kemična stranišča ali je urejeno odvajanje iz stranišč v javno kanalizacijo. Prepovedana je uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo in zdravje ljudi.

Za delovanje mlekarne je potrebno urediti čistilno napravo. Tehnologija čistilnih naprav mora zagotavljati nizke vsebnosti dušika in fosforja v odpadnih vodah. Iztok iz čistilnih naprav naj ureja na način, da se vod iz iztoka ČN ne usmerja na območja znanih jamskih sistemov.

(1) Druga merila in pogoji:

V enoti CP_17 je dopusta ureditev objekta namenjenega turistično gostinsko ponudbi, gradnji apartmajev, ureditvi kampa s spremljajočimi objekti, postavitvi žičniških naprav in spremljajočih objektov za potrebe žičnice Javornik. V enoti CP_7/4 in CP_7/5 je dopustno urejanje smučišča in postavitev žičnice.

(1) Namenska raba: V enoti CP_66 je dopustna ureditev šotorišča. V enoti CP_67 je dopustno parkiranje avtodomov in gradnja servisnega objekta.

(2) Druga merila in pogoji: Območje ne sme biti ograjeno. Omejitev se lahko izvede le z živo mejo iz avtohtonih vrst.«.

140. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Namenska raba: Enota je namenjena kompleksu za vzrejo in prodajo športnih konj ter dopolnilnim dejavnostim kot so turistična, gostinska, zdraviliška.

(2) Dopustni objekti: Poleg objektov, dovoljenih v namenski rabi A (eno in dvostanovanjske hiše, objekti za kratkočasno bivanje, kmetijski objekti), so v tej enoti dovoljene tudi gradnje športnih igrišč in drugih gradbeno inženirskih objektov za šport, rekreacijo in prosti čas, objekti za zdravstvo ter gostinski objekti.

Stanovanjska objekta sta lahko največ dva, ostali objekti morajo biti namenjeni drugim dejavnostim.

(3) Dopustna stopnja izkoriščenosti enote:

FZ = 0,2

DZP = 0,4

(4) Druga merila in pogoji:

Stanovanjski objekti in objekti za kratkotrajno namestitev morajo biti oblikovani po merilih za stanovanjske objekte, ostali tako, da zadostujejo funkcionalnim zahtevam.

Dovoljeno je prekritje odprtih športnih igrišč z začasnimi konstrukcijami.

Pred gradnjo je potrebno odstraniti in ustrezno deponirati zgornji sloj tal, ki so na tem območju zelo kvalitetna, tako da bodo primerna za nadaljnjo uporabo na drugi lokaciji.

Za enoto je predvidena kompleksna gradnja manjšega obsega.

Za območje je potrebno izdelati načrt celovitega komunalnega urejanja po 57. členu tega odloka.«.

Naslov 141. člena se spremeni tako, da se glasi »(CP_88 (ZS))«.

Črta se 143. člen.

144. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Druga merila in pogoji

V prostorskih enotah so evidentirane lokacije vojnih grobišč. Ob posegih v prostor je potrebno pridobiti pogoje pristojnega organa.«.

Za 144. členom se dodajo novi 144.a, 144.b, 144.c in 144.d člen, ki se glasijo:

(1) Druga merila in pogoji

V fazi pridobivanja projektnih pogojev za gradnjo parkirišča za avtodome je treba v primeru, da je na parkirišču predvideno tudi praznjenje kemičnih stranišč iz avtodomov, izdelati analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode. Izdaja gradbenega dovoljenja je mogoča le v primeru, da analiza pokaže, da je vpliv na vodne vire nebistven.

(1) Druga merila in pogoji

V delih prostorskih enot, ki segajo v varovalni pas visoko napetostnega 110kV električnega omrežja, novogradnja in prizidava k obstoječim objektom za stalno bivanje oziroma občasno bivanje ni dovoljena.

(1) Druga merila in pogoji

V enoti je dopustno postaviti večjo kmečko lopo.

Do uveljavitve uredbe o vodovarstvenem območju za zaščito vodnih virov Trnovsko-Banjške planote se za gradnjo objektov upoštevajo naslednji pogoji:

V fazi pridobivanja projektnih pogojev za gradnjo ali rekonstrukcijo objektov za kmetijsko proizvodnjo, ko gre za objekte za rejo živali s kapaciteto več kot 5 glav velike živine, je treba izdelati analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode. Izdaja gradbenega dovoljenja je mogoča le v primeru, če analiza pokaže, da je vpliv na vodne vire nebistven.

(1) Druga merila in pogoji

Pri gradnji in obratovanju objektov, naprav in dejavnosti je treba upoštevati ukrepe predvidene v Analizi tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode, št. 4465-028/2020-01, Geologija Idrija d.o.o., maj 2020. Poleg navedenih ukrepov iz analize tveganja je pri načrtovanju in obratovanju vseh malih komunalnih čistilnih naprav za odpadno komunalno vodo nad 50 PE, kjer se očiščene vode ponikajo, treba zagotoviti tudi mikrobiološko čiščenje, tako da na izpustu iz MKČN niso presežene vrednosti parametrov za Intestinalne enterokoke 400 cfu/100 ml in za Echerichio coli 1000 cfu/100 ml.«.

Naslov 145. člena se spremeni tako, da se glasi »(TG_2/4 (K2))«.

Za 145. členom se dodata nova 145.a in 146.a člena, ki se glasita:

(1) Druga merila in pogoji

V enoti je dopustno postaviti telekomunikacijsko anteno in dve stavbi za namene shrambe teleskopov. Zemljišče in pripadajoči objekti so namenjeni astronomskim opazovanjem članov društva Javornik in širši javnosti.

(1) Druga merila in pogoji

Pri gradnji in obratovanju objektov, naprav in dejavnosti je treba upoštevati ukrepe predvidene v Analizi tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode, št. 4465-028/2020-01, Geologija Idrija d.o.o., maj 2020. Poleg navedenih ukrepov iz analize tveganja je pri načrtovanju in obratovanju vseh malih komunalnih čistilnih naprav za odpadno komunalno vodo nad 50 PE, kjer se očiščene vode ponikajo, treba zagotoviti tudi mikrobiološko čiščenje, tako da na izpustu iz MKČN niso presežene vrednosti parametrov za Intestinalne enterokoke 400 cfu/100 ml in za Echerichio coli 1000 cfu/100 ml.«.

Za 147. členom se doda nov 147.a člen, ki se glasi:

(1) Druga merila in pogoji

V enoti urejanja prostora je treba do leta 2037 vzpostaviti kmetijsko dejansko rabo.«.

Naslov 149. člena se spremeni tako, da se glasi: »(GP_21 (A))«.

Za 149. členom se dodajo novi 149.a, 149.b in 149.c člen, ki se glasijo:

(1) Druga merila in pogoji

V delih prostorskih enot, ki segajo v varovalni pas visoko napetostnega 110 kV električnega omrežja, novogradnja in prizidava k obstoječim objektom za stalno bivanje oziroma občasno bivanje ni dovoljena.

(1) Druga merila in pogoji

Do uveljavitve uredbe o vodovarstvenem območju za zaščito vodnih virov Trnovsko-Banjške planote se za gradnjo objektov upoštevajo naslednji pogoji:

V fazi pridobivanja projektnih pogojev za gradnjo ali rekonstrukcijo objektov za kmetijsko proizvodnjo, ko gre za objekte za rejo živali s kapaciteto več kot 5 glav velike živine, je treba izdelati analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode. Izdaja gradbenega dovoljenja je mogoča le v primeru, če analiza pokaže, da je vpliv na vodne vire nebistven.

(1) Druga merila in pogoji

Za enoto urejanja prostora veljajo določbe iz veljavnega Državnega prostorskega načrta za prenosni plinovod R38 Kalce–Godovič (Uradni list RS, št. 99/11-4214).«.

Pred 152. členom se dodata nova 151.a in 151.b člena, ki se glasita:

(1) Druga merila in pogoji

V enoti urejanja prostora je treba do leta 2037 vzpostaviti kmetijsko dejansko rabo.

(1) Druga merila in pogoji

Pri gradnji in obratovanju objektov, naprav in dejavnosti je treba upoštevati ukrepe predvidene v Analizi tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode, št. 4465-028/2020-01, Geologija Idrija d.o.o., maj 2020. Poleg navedenih ukrepov iz analize tveganja je pri načrtovanju in obratovanju vseh malih komunalnih čistilnih naprav za odpadno komunalno vodo nad 50 PE, kjer se očiščene vode ponikajo, treba zagotoviti tudi mikrobiološko čiščenje, tako da na izpustu iz MKČN niso presežene vrednosti parametrov za Intestinalne enterokoke 400 cfu/100 ml in za Echerichio coli 1000 cfu/100 ml.«.

Naslov 152. člena se spremeni tako, da se glasi »(LP_38/5 (G), LP_38/9 (G) – vojno grobišče)«.

Prvi odstavek 153. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Druga merila in pogoji

Za enoto je izdelan načrt celovitega komunalnega urejanja. Območje se ureja v skladu s sprejetim CKU.«.

Za 153. členom se vstavi nov 153.a člen, ki se glasi:

(1) Druga merila in pogoji

Na območju se pojavlja pluvialni tip poplav. Pred posegi je treba izdelati strokovno podlago, ki bo z izračunom padavinske vode preverila obseg in natančnejšo lokacijo poplav.«.

Prvi odstavek 154. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Druga merila in pogoji

Ohranja naj se domačijo Pri Brniku (EŠD 20747), znotraj zavarovane parcele oziroma na zavarovanem območju parcele niso dovoljeni posegi. Vzpostavi naj se cezura med domačijo in novimi stavbami. Potrebno je ohraniti vsebinski prostorski kontekst zavarovane enote z okolico.

Za nepozidana stavbna zemljišča s parc. št. 839/4, 862/2 in 862/14 vse k.o. Dole z navezavami na obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo je treba izdelati načrt celovitega komunalnega urejanja po 57. členu tega odloka.«.

Črta se 154.a člen.

Naslov 155. člena se spremeni tako, da se glasi »(LP_11 (SK), LP_20 (SK))«.

156. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Druga merila in pogoji: Gradnja objektov in spreminjanje kote terena nista dopustna do ugotovitve možnosti poseganja v prostor z izdelavo hidrološko hidravlične študije, dopustno je le vzdrževanje legalno zgrajenih objektov.

(2) Do uveljavitve uredbe o vodovarstvenem območju za zaščito vodnih virov Trnovsko-Banjške planote se za gradnjo objektov upoštevajo naslednji pogoji:

– V fazi pridobivanja projektnih pogojev za gradnjo ali rekonstrukcijo objektov CC.Si 12303 bencinski servis, CC.Si 1251 industrijske stavbe, CC.Si 1252 rezervoarji, silosi in skladišča, CC.Si 22231 10a Iztok ali iztočni objekt za odvajanje v podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, CC.Si 22232 11b Industrijske čistilne naprave, CC.Si 23030 Objekti kemične industrije, Naprave, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, Obrati, ki pomenijo vir tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, CC.Si 23040 Drugi kompleksni industrijski objekti, ki niso uvrščeni drugje, razen objektov iz 3 a in 3 b je treba izdelati analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode.

– Izdaja gradbenega dovoljenja je mogoča le v primeru, da analiza pokaže, da je vpliv na vodne vire sprejemljiv. Med gradnjo objektov je prepovedana uporaba sanitarij na gradbišču, razen če se uporabljajo kemična stranišča ali je urejeno odvajanje iz stranišč v javno kanalizacijo. Prepovedana je uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo in zdravje ljudi.«.

Za 156. členom se dodata nova 156.a in 156.b člen, ki se glasita:

(1) Druga merila in pogoji

Do uveljavitve uredbe o vodovarstvenem območju za zaščito vodnih virov Trnovsko-Banjške planote se za gradnjo objektov upoštevajo naslednji pogoji:

– V fazi pridobivanja projektnih pogojev za gradnjo ali rekonstrukcijo objektov CC.Si 12303 bencinski servis, CC.Si 1251 industrijske stavbe, CC.Si 1252 rezervoarji, silosi in skladišča, CC.Si 22231 10a Iztok ali iztočni objekt za odvajanje v podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, CC.Si 22232 11b Industrijske čistilne naprave, CC.Si 23030 Objekti kemične industrije, Naprave, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, Obrati, ki pomenijo vir tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, CC.Si 23040 Drugi kompleksni industrijski objekti, ki niso uvrščeni drugje, razen objektov iz 3 a in 3 b je treba izdelati analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode.

– Izdaja gradbenega dovoljenja je mogoča le v primeru, da analiza pokaže, da je vpliv na vodne vire sprejemljiv. Med gradnjo objektov je prepovedana uporaba sanitarij na gradbišču, razen če se uporabljajo kemična stranišča ali je urejeno odvajanje iz stranišč v javno kanalizacijo. Prepovedana je uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo in zdravje ljudi.

(1) Dopustni objekti: Dovoljena je gradnja ribogojnice, ki vključuje dva gojitvena bazena, sedimentacijski bazen in pomožne objekte za skladiščenje ribje hrane in shranjevanje orodja.«.

Naslov 157. člena se spremeni tako, da se glasi »(LP_44 (A))«.

158. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Dopustni objekti: samo stanovanjski objekt, kmetijski gospodarski objekti ter pomožni objekti.

(2) Druga merila in pogoji: Pred gradnjo je treba opraviti predhodne arheološke raziskave za določitev vsebine in strukture arheološkega najdišča in v primeru pozitivnih rezultatov teh raziskav tudi arheološka izkopavanja v obsegu gradbenih posegov. Pred izdajo gradbenega dovoljenja je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in mnenje za poseg.«.

159. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Dopustni objekti: stanovanjski objekti, turistični objekti ter objekti za kratkotrajno bivanje.

(2) Druga merila in pogoji:

Za enoto je izdelan načrt celovitega komunalnega urejanja, Zavratec – sever. Območje se ureja v skladu s sprejetim CKU.«.

Naslov 160. člena se spremeni tako, da se glasi »(LP_185 (IK))«.

Naslov 161. člena se spremeni tako, da se glasi »(LP_186 (IK))«.

Za 161. členom se dodata nova 161.a člen in 161.b člen, ki se glasita:

(1) Druga merila in pogoji:

V enoti je dovoljena raba obstoječega objekta, italijanske kasarne, za potrebe Lovske družine Dole in vaščanov KS Dole. Pred objektom je dovoljena ureditev asfaltnega parkirišča.

(1) Druga merila in pogoji:

V delih prostorskih enot, ki segajo v varovalni pas visoko napetostnega 110 kV električnega omrežja, novogradnja (novozgrajen objekt ali prizidava) za stalno bivanje oziroma občasno bivanje ni dovoljena.«.

Naslov 165. člena se spremeni tako, da se glasi »(VP_31 (IK) in VP_32 (A))«.

Za 165. členom se dodajo novi 165.a, 165.b, 165.c, 165.d, 165.e in 165.f člen, ki se glasijo:

(1) Druga merila in pogoji: Umestitev objektov v prostor naj bo vidno čim manj izpostavljena. V ta namen naj se ohranja obstoječa vegetacija in izoblikovanost terena stičnih območij v sosednjih enotah urejanja prostora.

(1) Dopustni objekti: Dovoljena je gradnja hleva.

(2) Druga merila in pogoji: Objekt naj bo arhitekturno oblikovan tako, da bo v čim večji meri prilagojen kakovostni tipologiji objektov v enoti VP_45.

(1) Druga merila in pogoji: Na območju je dovoljeno umetno zasneževanje in ureditev tekaške proge v zimskem času.

(1) Dopustni objekti: Dovoljena je gradnja vodnega zajetja za potrebe umetnega zasneževanja tekaške proge, požarne vode za naselje in pitne vode za živino v primeru suše.

(1) Dopustni objekti: Dovoljena je gradnja enega objekta za namen turistične dejavnosti.

(1) Druga merila in pogoji: Dovoljena je ureditev travnatega igrišča.«.

Naslov 167. člena se spremeni tako, da se glasi »(VP_93 (A))«.

Za 167. členom se dodajo novi 167.a, 167.b in 167.c člen, ki se glasijo:

(1) Dopustni objekti: Dovoljena je postavitev treh zidanih objektov s simetrično dvokapnico.

(2) Druga merila in pogoji:

Pri umeščanju stavb v prostor in zunanjih ureditvah je treba upoštevati in varovati značilno podobo krajine, kakovostne poglede in naravni relief. Počitniške stavbe v krajini se umeščajo z upoštevanjem značilnosti razpršene poselitve. Izogibati se je treba izpostavljenim legam, kot so slemena ali vedutni koridorji. Kadar gre za skupino počitniških stavb, naj sledijo gručasti postavitvi, značilni za domačije, omeji se širitev v odprti neposeljen prostor.

Počitniške stavbe morajo biti oblikovane nevpadljivo, skladno z lokalno arhitekturno tipologijo ter z uporabo lokalno značilnih gradiv. Vpadljive barve niso dopustne, prevladujejo naj umirjeni svetli ali zemeljski toni. Pri uporabi lesa na fasadah naj se uporablja les brez premazov oziroma obdelan na tradicionalne načine.

Oblikovalski poudarki: naklon strehe 45 stopinj, barva strehe siva ali rjava; izjemoma je dopustna rdeča (kjer prevladujejo rdeče strehe). Napuščev se ne zapira (škatlasti napušči niso dovoljeni). Če fasada ni lesena je barva fasade bela ali bež, možna uporaba nebarvanega lesa na fasadi (pokončno usmerjene deske; brunarice niso dovoljene), leseno stavbno pohištvo.

(1) Druga merila in pogoji:

Tehnologija čistilnih naprav mora zagotavljati nizke vsebnosti dušika in fosforja v odpadnih vodah.

Iztoke iz čistilnih naprav naj ureja na način, da se vod iz iztoka ČN ne usmerja na območja znanih jamskih sistemov.

(1) Druga merila in pogoji:

Na območju je dovoljena tudi ureditev smučarskega centra s spremljajočimi objekti in ureditev okolice s parkirišči.«.

Naslov 168. člena se spremeni tako, da se glasi »(KA_11/4 (K1), KA_11/6 (K2) – smučišče Alič)«.

Naslov 169. člena se spremeni tako, da se glasi »(KA_11/8 (G) – sankališče)«.

Naslov 170. člena se spremeni tako, da se glasi »(KA_11/7 (G), KA_23/2 (K1) – kopališče)«.

Naslov 171. člena se spremeni tako, da se glasi »(KA_4 (E) – mHE Kanomljica)«.

Naslov 172. člena se spremeni tako, da se glasi: »(KA_102 (A))«.

Naslov 172.a člena se spremeni tako, da se glasi »((KA_121 (A) – Geopark)«.

Naslov 173. člena se spremeni tako, da se glasi »(KA_8/1 (SK), KA_9/3 (ZD), KA_100 (ZD), KA_108 (A), KA_76 (ZD))«.

Prvi odstavek 174. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(1) Druga merila in pogoji

V prostorskih enotah so evidentirane lokacije vojnih grobišč. Ob posegih v prostor je potrebno pridobiti pogoje pristojnega organa.«.

Za 174. členom se doda nov 174.a člen, ki se glasi:

(1) Druga merila in pogoji

V enoti urejanja prostora je treba do leta 2037 vzpostaviti kmetijsko dejansko rabo.«.

175., 176., 177. in 178. člen se spremenijo tako, da se glasijo:

(1) Dopustni objekti:

V sklopu kopališča:

– 1 objekt s ponudbo za potrebe kopališča do 100 m² z nadstreškom in teraso (na lokaciji obstoječega objekta),

– 1 manjši sanitarni objekt (toaletni prostori s tuši za kopalce) do 20 m², ki mora biti umeščen izven 40 m varovalnega pasu vode,

– eden ali več nadstreškov za kolesa,

– 1 košarkarsko igrišče in 1 igrišče za odbojko na mivki,

– otroško igrišče.

V sklopu šotorišča:

– nadstrešek do 30 m²,

– 1 sanitarni objekt (toaletni prostori, kopalnica in pomivalnica) do 50 m², ki mora biti umeščen izven 40 m varovalnega pasu vode,

– objekti in naprave komunalne opreme območja,

– se umesti alarmno napravo, ki se sproži v primeru dviga gladine vode.

(2) Gabariti objektov: dovoljena gradnja samo pritličnih objektov;

(3) Druga merila in pogoji

V območju je potrebno ohraniti obstoječa drevesa; izravnave in spremembe reliefa niso dopustne; uporaba avtohtonih materialov za objekte, ograje, klopi, table itd. Objekt s ponudbo za potrebe kopališča in sanitarni vozel naj bosta postavljena nad koto poplav. Tlakovanje s prepustnimi materiali. Na betonski kroni obstoječega skalometa se lahko uredi lesen podest.

Enota urejanja prostora ZI_2/1 leži v poplavnem območju, zato so navedeni objekti in ureditve dopustni po izdelavi Strokovne podlage za določitev razredov poplavne nevarnosti in določitvi ter izvedbi omilitvenih ukrepov, v kolikor so dovoljeni glede na določen razred poplavne nevarnosti.«.

(1) Dopustni objekti: Grajeni objekti niso dopustni.

(2) Druga merila in pogoji

Dovoljena je le ureditev enostavnega igrišča za mali nogomet.

Enota urejanja prostora leži v poplavnem območju, zato spreminjanje kote terena in gradnja stavb ni dovoljena.

(1) Dopustni objekti: 1 manjši sanitarni objekt (toaletni prostori) do 20 m²; drugi grajeni objekti niso dopustni.

(2) Druga merila in pogoji

Dovoljena je ureditev utrjenega parkirišča. Zasnova parkirišča naj sledi ureditvi optimalnega števila PM glede na možnosti EUP. Varuje in ne posega se v pas prodnatih nanosov in naravnega obvodnega rastja ob Idrijci.

Enota urejanja prostora ZI_3/2 leži v poplavnem območju, zato so navedeni objekti in ureditve dopustni po izdelavi Strokovne podlage za določitev razredov poplavne nevarnosti in določitvi ter izvedbi omilitvenih ukrepov, v kolikor so dovoljeni glede na določen razred poplavne nevarnosti.«.

(1) Dopustni objekti: Enota urejanja prostora leži v poplavnem območju, zato spreminjanje kote terena in gradnja stavb ni dovoljena. Dovoljena je ureditev netlakovanih športnih površin in poti.

(2) Druga merila in pogoji

Varuje in ne posega se v pas prodnatih nanosov. Dovoljeno je začasno parkiranje vozil ob lokalni cesti.«.

V prvem stavku prvega odstavka 179. člena se črta beseda »naj«.

Naslov 180. člena se spremeni tako, da se glasi »(ZI_26 (A))«.

Naslov 181. člena se spremeni tako, da se glasi »(ZI_27 (A) – Geopark)«.

Za 181. členom se doda novi 181.a člen, ki se glasi:

(1) Druga merila in pogoji:

Tehnologija čistilnih naprav mora zagotavljati nizke vsebnosti dušika in fosforja v odpadnih vodah.

Pri gradnji in obratovanju objektov, naprav in dejavnosti je treba upoštevati ukrepe predvidene v Analizi tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode, št. 4465-028/2020-01, Geologija Idrija d.o.o., maj 2020. Poleg navedenih ukrepov iz analize tveganja je pri načrtovanju in obratovanju vseh malih komunalnih čistilnih naprav za odpadno komunalno vodo nad 50 PE, kjer se očiščene vode ponikajo, treba zagotoviti tudi mikrobiološko čiščenje, tako da na izpustu iz MKČN niso presežene vrednosti parametrov za Intestinalne enterokoke 400 cfu/100 ml in za Echerichio coli 1000 cfu/100 ml.«.

Spremeni se 182. člen tako, da se glasi:

(1) Enoti se urejata z OPPN.

(2) Druga merila in pogoji

Za vse posege v prostor v tej prostorski enoti je potrebno pridobiti smernice pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.

Gradnja nadomestnih objektov je dovoljena le v gabaritih enakih obstoječim.

Objekti morajo v pritlični etaži imeti zagotovljene površine za javne in servisne dejavnosti.

Enoti urejanja prostora ID_12/1 in ID_12/3, ležita v razredu preostale poplavne nevarnosti, zato je treba upoštevati 43. člen tega odloka.«.

Črtata se 183. in 184. člen.

185. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Območje se ureja z OPPN.

(2) Namenska raba: Območje je namenjeno servisnim dejavnostim in ureditvi parkirnih površin. Individualna stanovanjska gradnja ni dovoljena.

(3) Dopustna gradnja:

Dovoljeni so objekti za storitvene in servisne dejavnosti.

(4) Dopustna izraba

Faktor izrabe območja je FIO = 1,6.

Višinski gabariti objektov

Dopustni višinski gabarit objektov je P+2+M.

(6) Druga merila in pogoji

Ob cesti se ohranja obstoječa vegetacija ali se uredi nove zasaditve.

Parkirne površine se uredijo z lovilci olj.

Enota urejanja prostora ID_23 leži delno v razredu preostale poplavne nevarnosti, zato je treba upoštevati 43. člen tega odloka.

Pri vsakem posegu je treba izvesti vse ukrepe, potrebne za stabilizacijo terena.«.

Črta se zadnji stavek četrtega odstavka 186. člena.

Črtata se 187. in 189. člen.

Naslov 190. člen se spremeni tako, da se glasi »(ID_41 (SSe) (OPPN) – Faletovše)«.

191. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Za celovito urejanje območja se izdela OPPN.

(2) Namenska raba in dopustna gradnja:

V prostorskih podenotah ID_49/1, ID_49/10:

Območje namenjeno industrijskim dejavnostim, skladiščenju in predelavi gradbenih odpadkov. Pogojno so dopustne dejavnosti javne uprave. Dopustni so posegi v prostor, ki funkcionalno zaokrožujejo oziroma dopolnjujejo osnovne dejavnosti.

Dopustna je gradnja prometnih površin in parkirišč.

Velikost objektov ter odmiki objektov so podrejeni tehnološkim zahtevam, ne smejo ovirati osnovnih komunikacijskih in manipulacijskih prostorov.

V okviru OPPN je potrebno določiti, katere dejavnosti so primerne za to območje in določiti ukrepe za varovanje potoka Ljubevščica.

V prostorski podenoti ID_49/6:

Gradnja ni dopustna, območje se le smiselno vključi v celovito urejanje celotne prostorske enote.

(3) Dopustna izraba v prostorski podenoti ID_49/1 in ID_49/10

Faktor izrabe območja FIO = 1,2.

DZP = 0,3.

(4) Druga merila in pogoji

V celovito urejanje prostorske enote je treba vključiti tudi ureditev vodotoka. Dela v vodnem telesu vodotoka se izvajajo v soglasju s strokovno službo s področja voda.

V zasnovi območja je potrebno upoštevati zavarovano in vplivno območje enote kulturne dediščine Idrija – domačija Ljubevč (EŠD 13792) in zagotoviti vmesni zeleni pas. V fazi izdelave OPPN se izdela strokovne podlage s katerimi se določi potrebne ukrepe za varovanje celovitosti celka.

Območje je treba komunalno opremiti.

Zelene površine v podenotah ID_49/6, ID_49/7 se ohranjajo in smiselno dopolnjujejo ureditev celotne prostorske enote.

Na območju podenot ID_49/2, ID_49/4, ID_49/8, ID_49/9, ID_49/15 ostaja v veljavi UN za ureditev sanitarne deponije Ljubevč-Grapa Grohovt v Idriji. Po prenehanju veljave UN se območje skupaj s preostalo ureditveno enoto prostora ureja po OPPN.

Na zemljiščih s parc. št. 340, del 352 in del 357, vse k. o. Jelični vrh, se do sprejetja OPPN dopusti umeščanje naslednjih stavb, gradbeno inženirskih objektov in ureditev:

– 12520 – skladišč ne stavbe

– 21122 – samostojna parkirišča

– 31130 – utrjene površine

– gradnjo infrastrukture in ureditev, potrebnih za delovanje načrtovanih zgoraj naštetih objektov.

Na zemljiščih s parc. št. 340, del 352 in del 357, vse k. o. Jelični vrh, se do sprejetja OPPN dopušča začasna raba prostora pod naslednjimi pogoji:

– smiselno se upoštevajo pogoji iz 67. in 191. člena OPN,

– vsi objekti so pritlični, višine do največ 10 m,

– odmik objektov in ureditev od javne ceste je najmanj 5 m,

– poseganje v priobalno zemljišče ni dovoljeno (5 m od meje vodnega zemljišča),

– izvede se pregleden in varen priključek na javno cesto.«.

Naslov 191.a člena se spremeni tako, da se glasi »(ID_49/2 (IP) (UN) – Ljubevč)«.

Naslov 192. člena se spremeni tako, da se glasi »(SI_11/1 (SSe) (OPPN) – Pustota)«.

Naslov 193. člena se spremeni tako, da se glasi »(SI_11/4 (SSe) (OPPN) – nad Rupnikom)«.

194. člen se črta.

195. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Zagotovi se upočasnitev prometa, oblikuje novo središča Godoviča, regulacijska linija ob obstoječi prometnici v oddaljenosti 3 m, oblikovanje javnega prostora, javni značaj pritličij, ohranjanje vedute na cerkev sv. Urbana. Pokopališče se pred izvedbo OPPN lahko prenovi in razširi v delu med obstoječimi grobnimi polji in parkiriščem.

(2) OPPN se lahko izdela tudi za posamezno podenoto.«.

196. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Območje se ureja z OPPN.

(2) Dopustni objekti in gradnja so še logistično-skladiščni terminal, urejene parkirne površine za tovorna vozila, zaposlene in obiskovalce.

(3) Dopustna stopnja izkoriščenosti območja

FIO = 0,6.

DZP = 0,4.

Parkirne in manipulacijske površine minimalno 20 % območja.

(4) Druga merila in pogoji

Gospodarsko cono je proti severu potrebno obdati z avtohtono vegetacijo v širini do 7 m.

Vse parkirne površine morajo biti opremljene z lovilci olj.

Potrebno je upoštevati lokacijo NV hidrološke in geomorfološke naravne vrednote Anžičkove in Pagonove ponikve in se ji izogniti z gradnjo in urediti dostop do nje. Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da ne bi prihajalo do onesnaževanja ponikev.

Pri gradnji plinovoda z obratovalnim tlakom nad 16 barov mora investitor plinovoda na območju EUP zagotavljati izjemni minimalni varnostni odmik.

Komunalna infrastruktura, ki zajema tudi čiščenje komunalne in tehnološke vode, se uredi pred začetkom obratovanja gospodarske cone.

V okviru izdelave OPPN se preveri, katere dejavnosti so primerne za to območje. Na zunanje robove gospodarske cone se umešča manj hrupne dejavnosti.

Z OPPN se jasno določi faznost pozidave območja. Najprej se pozida območje, ki že predstavlja gospodarsko cono.

Do uveljavitve uredbe o vodovarstvenem območju za zaščito vodnih virov Trnovsko-Banjške planote se za gradnjo objektov upoštevajo naslednji pogoji:

– V fazi pridobivanja projektnih pogojev za gradnjo ali rekonstrukcijo objektov CC.Si 12303 bencinski servis, CC.Si 1251 industrijske stavbe, CC.Si 1252 rezervoarji, silosi in skladišča, CC.Si 22231 10a iztok ali iztočni objekt za odvajanje v podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, CC.Si 22232 11b Industrijske čistilne naprave, CC.Si 23030 Objekti kemične industrije, Naprave, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, Obrati, ki pomenijo vir tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, CC.Si 23040 Drugi kompleksni industrijski objekti, ki niso uvrščeni drugje, razen objektov iz 3 a in 3 b je treba izdelati analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode.

– Izdaja gradbenega dovoljenja je mogoča le v primeru, da analiza pokaže, da je vpliv na vodne vire sprejemljiv. Med gradnjo objektov je prepovedana uporaba sanitarij na gradbišču, razen če se uporabljajo kemična stranišča ali je urejeno odvajanje iz stranišč v javno kanalizacijo. Prepovedana je uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo in zdravje ljudi.«.

Črtata se 197. in 198. člen.

Naslov 199. člena se spremeni tako, da se glasi »(CV_7 (SSe) (OPPN) – Kasarne)«.

V drugem odstavku se za besedilom »V območju se« doda besedo »lahko«.

200. člen se spremeni tako, da se glasi:

(1) Dopustna stopnja izkoriščenosti enote:

FIO = 0,6

DZP = 0,2

(2) Druga merila in pogoji

Med cesto in objekti je potrebno oblikovati zeleni pas.

Komunalna infrastruktura, ki zajema tudi čiščenje komunalne in tehnološke vode, se uredi pred začetkom obratovanja gospodarske cone.

Do uveljavitve uredbe o vodovarstvenem območju za zaščito vodnih virov Trnovsko-Banjške planote se za gradnjo objektov upoštevajo naslednji pogoji:

– V fazi pridobivanja projektnih pogojev za gradnjo ali rekonstrukcijo objektov CC.Si 12303 bencinski servis, CC.Si 1251 industrijske stavbe, CC.Si 1252 rezervoarji, silosi in skladišča, CC.Si 22231 10a Iztok ali iztočni objekt za odvajanje v podzemne vode v skladu s predpisom, ki ureja emisijo snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, CC.Si 22232 11b Industrijske čistilne naprave, CC.Si 23030 Objekti kemične industrije, Naprave, ki lahko povzročijo onesnaženje večjega obsega, v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, Obrati, ki pomenijo vir tveganja za okolje zaradi večjih nesreč z nevarnimi kemikalijami v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo okolja, CC.Si 23040 Drugi kompleksni industrijski objekti, ki niso uvrščeni drugje, razen objektov iz 3 a in 3 b je treba izdelati analizo tveganja za onesnaženje vodnega telesa podzemne vode;

– Izdaja gradbenega dovoljenja je mogoča le v primeru, da analiza pokaže, da je vpliv na vodne vire sprejemljiv. Med gradnjo objektov je prepovedana uporaba sanitarij na gradbišču, razen če se uporabljajo kemična stranišča ali je urejeno odvajanje iz stranišč v javno kanalizacijo. Prepovedana je uporaba gradbenega materiala, iz katerega se lahko izločajo snovi, škodljive za vodo in zdravje ljudi.«.

Naslov 201. člena se spremeni tako, da se glasi: »(CP_11 (LN) (OPPN) – kamnolom Kresov grič)«.

(1) Z dnem uveljavitve tega odloka se kot veljavni občinski izvedbeni prostorski akti štejejo:

IDRIJA	Odlok o ureditvenem načrtu – »Pri Likarici« – Idrija (Uradni list RS, št. 38/92, 135/04, 100/06) – delno
	PODENOTA ZIDGRAD parcele 2434/1, 2437/2, 2439/4, 2439/5, 2441/2, 2441/3, 2441/4, 2441/5, 2441/6, 2443, 2448/1 katastrska občina Idrija mesto PODENOTA SANACIJA parcele 2407/3, 2407/5, 2407/10, 2407/11, 2407/12, 2407/13, 2407/14, 2407/15, 2407/16, 2409, 2410, 2411, 2412/1, 2412/2, 2412/3, 2412/4, 2412/5, 2413, 2414, 2415, 2416 – del, 2434/2, 2434/3, 2434/4, 2434/5, 2434/6, 2434/7, 2434/8, 2435/1, 2435/2, 2436/1, 2436/2, 2436/3, 2437/1, 2439/1, 2439/2, 2439/3, 2713/1 – del, 2713/2 katastrska občina Idrija mesto
	Odlok o zazidalnem načrtu Cegovnica – Idrija (Uradni list RS, št. 38/92, 63/01, 42/05, 45/07)
	parcele 2358/1 – del, 2358/24 – del, 2358/25, 2358/26, 2359, 2408/1, 2408/2, 2408/3, 2408/4, 2408/5, 2416 – del, 2417, 2418, 2419, 2420/1, 2420/2, 2420/3, 2420/4, 2421/1, 2421/2, 2422/1, 2422/2, 2423/1, 2423/3, 2423/4, 2423/5, 2423/6, 2423/7, 2423/8, 2423/9, 2423/10, 2423/11, 2424/1, 2424/2, 2425/1, 2425/2, 2425/3, 2426/1, 2426/2, 2426/3, 2426/4, 2426/6, 2426/7, 2426/8, 2426/9, 2427/1, 2427/2, 2428, 2429, vse katastrska občina Idrija mesto parcele 1013/4, 1013/6, 1013/7, 1013/8, 1013/9, 1013/10, 1013/11, 1013/12, 1013/13, 1013/14, vse katastrska občina Jelični vrh
	Odlok o ureditvenem načrtu za ureditev sanitarne deponije Ljubevč – Grapa Grohovt v Idriji (Uradni list RS, št. 12/90, 21/03) – delno
	parcele 289/1 – del, 289/2, 289/3 – del, 286/3 – del, 296/2 – del, 304/2 – del, 304/3, 349 – del, 350 – del, 359 – del, 883/1 – del, 883/2 – del, 890/3 – del, 890/4, 890/5 – del, 912 -del, 919 – del, vse katastrska občina Jelični vrh
	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu (OPPN) Barbare (Uradni list RS, št. 84/11)
	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Soča (Uradni list RS, št. 84/11)
	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Rožna ID 12/1 CU v Idrija (Uradni list RS, št. 14/13)
	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za del EUP ID_1/3_IGs Marof (Uradni list RS, št. 184/21)
SPODNJA IDRIJA	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Pustota – SI_11/1_SSe (Uradni list RS, 50/18)
	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu I2 – Rotomatika v Spodnji Idriji – enota urejanja EUP SI_2/4_IP (Uradni list RS, št. 18/15).
	Odlok o občinskem lokacijskem načrtu »Infrastruktura – Pustota Spodnja Idrija« (Uradni list RS, št. 17/06)
	parcele 249/1, 249/2 – del, 299/3, 299/4, 300/2 – del, 300/3 – del, 300/4 – del, 300/5, 300/6 – del, 300/8, 301/1 – del, 301/17, 301/23, 301/25, 301/29, 301/30, 301/31, 301/32, 301/33, 301/35, 301/38, 301/39, 301/40, 301/41, 301/42, 301/43, 543/1 – del, 543/2 – del, vse katastrska občina Spodnja Idrija
GODOVIČ	Odlok o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Industrijska cona Godovič (Uradni list RS, št. 29/16)
	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Industrijska cona Godovič (Uradni list RS, št. 50/18)
	Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Žabja vas GO_2/2_SSe v Godoviču (Uradni list RS, št. 51/21)
ČRNI VRH	Odlok o sprejetju zazidalnega načrta Suhi potok v Črnem Vrhu nad Idrijo (Uradni list RS, št. 67/99)
ČRNI VRH	parcele 483/1, 483/2, 485/3, 486/4, 487, 489/19 – del, 489/21, 489/22, 489/30, 489/31, 489/32, 489/33, 491/3, 491/4, 491/5 – del, 491/6, 491/8 – del, 491/12 – del, 492/1 – del, 492/2, 492/3, 492/4, 492/5, 492/6, 492/7, 492/8, 492/9, vse katastrska občina Črni Vrh

Pete spremembe in dopolnitve OPN Občine Idrija so izdelane v digitalni obliki in tiskane v treh izvodih v analogni obliki.

Pete spremembe in dopolnitve OPN Občine Idrija v analogni in digitalni obliki se hrani in so na vpogled na sedežu Občine Idrija, Upravne enote Idrija in Ministrstva za okolje in prostor, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem list Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 100/2022 z dne 25. 7. 2022

2519. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Idrija, stran 7633.