Vsebina Uradnega lista

Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 8/96, 36/00 – ZPDZC in 127/06 – ZJZP) in prvega odstavka 67. člena Zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21) je Vlada Republike Slovenije sprejela

(1) S tem sklepom se delovanje javnega raziskovalnega zavoda Inštitut za novejšo zgodovino (v nadaljnjem besedilu: inštitut) uskladi z Zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (Uradni list RS, št. 186/21; v nadaljnjem besedilu: ZZrID) in drugimi predpisi.

(2) Ustanovitelj inštituta je Republika Slovenija. Ustanoviteljske pravice in obveznosti v imenu Republike Slovenije izvršuje Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada).

(3) Inštitut za novejšo zgodovino je bil preoblikovan v javni raziskovalni zavod z Odlokom o preoblikovanju Inštituta za novejšo zgodovino v javni raziskovalni zavod (Uradni list RS, št. 39/92, 65/99, 37/03, 11/06, 47/11 in 134/20) in v skladu s tem sklepom nadaljuje svoje delo.

Inštitut je pri svojem delu avtonomen, kar mu zagotavlja predvsem:

1. svobodo raziskovanja in posredovanja znanja;

2. samostojno upravljanje sredstev stabilnega financiranja v skladu z ZZrID;

3. samostojno urejanje notranje organiziranosti in delovanja v skladu s predpisi, tem sklepom in statutom;

4. sprejemanje pogojev za izvolitev v raziskovalne nazive ob upoštevanju minimalnih pogojev, določenih v splošnem aktu Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ARRS);

5. izvolitve v raziskovalne nazive;

6. izbiro zaposlenih za zasedbo delovnih mest;

7. oblikovanje in določitev področij znanstvenoraziskovalnega dela;

8. volitve, imenovanja in odpoklic organov v skladu z ZZrID, statutom in drugimi akti;

9. odločanje o oblikah sodelovanja z drugimi organizacijami.

(1) Ime javnega raziskovalnega zavoda: Inštitut za novejšo zgodovino.

(2) Ime v angleškem jeziku: Institute of Contemporary History.

(3) Skrajšano ime: INZ.

(4) Sedež inštituta: Ljubljana.

(5) Poslovni naslov inštituta: Privoz 11, Ljubljana.

(1) Dejavnosti inštituta v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) so:

G 47.610 Trgovina na drobno v specializiranih prodajalnah s knjigami,

G 47.890 Trgovina na drobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom,

G 47.910 Trgovina na drobno po pošti ali po internetu,

G 47.990 Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln, stojnic in tržnic,

J 58.110 Izdajanje knjig,

J 58.120 Izdajanje imenikov in adresarjev,

J 58.130 Izdajanje časopisov,

J 58.140 Izdajanje revij in druge periodike,

J 58.190 Drugo založništvo,

J 58.290 Drugo izdajanje programja,

J 59.110 Produkcija filmov, video filmov, televizijskih oddaj,

J 59.120 Post produkcijske dejavnosti pri izdelavi filmov, video filmov, televizijskih oddaj,

J 59.130 Distribucija filmov, video filmov, televizijskih oddaj,

J 62.010 Računalniško programiranje,

J 62.020 Svetovanje o računalniških napravah in programih,

J 62.030 Upravljanje računalniških naprav in sistemov,

J 62.090 Druge z informacijsko tehnologijo in računalniškimi storitvami povezane dejavnosti,

J 63.110 Obdelava podatkov in s tem povezane dejavnosti,

J 63.120 Obratovanje spletnih portalov,

J 63.990 Drugo informiranje,

L 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin,

M 72.200 Raziskovalna in razvojna dejavnost na področju družboslovja in humanistike,

N 77.400 Dajanje pravic uporabe intelektualne lastnine v zakup, razen avtorsko zaščitenih del,

N 82.190 Fotokopiranje, priprava dokumentov in druge posamične pisarniške dejavnosti,

P 85.422 Visokošolsko izobraževanje,

P 85.520 Izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje na področju kulture in umetnosti,

P 85.590 Drugje nerazvrščeno izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje,

P 85.600 Pomožne dejavnosti za izobraževanje,

R 91.011 Dejavnost knjižnic,

R 91.012 Dejavnost arhivov.

(2) Inštitut je ustanovljen z namenom neodvisnega izvajanja znanstvenoraziskovalne dejavnosti in za izvajanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(3) Javna služba na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti predstavlja znanstvene in družbeno oziroma gospodarsko pomembne ter neodvisne znanstvene raziskave in podporne dejavnosti za njihovo izvajanje, ki se izvajajo neprekinjeno, kakovostno in nepridobitno ter katerih rezultati so javno dostopni ter pomembni za znanstveni in družbeni oziroma gospodarski razvoj Slovenije. Javna služba na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti obsega raziskovalne programe in usposabljanje mladih raziskovalcev ter infrastrukturno, upravljavsko in podporno dejavnost ter drugo institucionalno infrastrukturo, programe nacionalnih raziskav in razvoja znanstvenoraziskovalne dejavnosti, financiranih prek stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

(4) Inštitut je izvajalec javne službe kot subjekt, katerega glavni cilj na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti je neodvisna izvedba raziskav oziroma obsežna razširitev rezultatov teh dejavnosti prek izobraževanja, objav ali prenosa znanja.

(5) Inštitut izvaja javno službo na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, s čimer uresničuje svoje temeljno poslanstvo.

(6) Inštitut s svojo dejavnostjo prispeva k vsestranski dostopnosti in uporabi znanja v družbi, soustvarja nacionalno, znanstveno in kulturno identiteto Slovenije, skrbi za prenos raziskovalnih dosežkov, za obveščanje javnosti o znanstvenoraziskovalnih dosežkih, za popularizacijo znanosti in za širjenje znanstvene kulture.

(7) Inštitut se vključuje v domačo in mednarodno znanstvenoraziskovalno dejavnost in se v ta namen povezuje s sorodnimi organizacijami v Republiki Sloveniji in v svetu.

(8) Za zagotavljanje enakih možnosti spolov inštitut sprejme in izvaja program ukrepov ter najmanj enkrat letno obravnava njegove učinke in o njih poroča v okviru rednih letnih poročil.

(1) Inštitut lahko poleg dejavnosti javne službe opravlja tudi tržno dejavnost, povezano z dejavnostmi javne službe, pri čemer te ne smejo posegati v obseg in kakovost zagotavljanja javne službe. Kadar inštitut opravlja tržno dejavnost, mora biti cena na trgu oblikovana tako, da upošteva polno lastno ceno tržne dejavnosti, ki mora vključevati vse neposredne in posredne stroške zagotavljanja te tržne storitve. V kalkulacijo cene morajo biti všteti vsi stroški, ki so povezani s prodajo blaga in storitev na trgu ter se nanašajo na izdatke za blago in storitve, investicije in investicijsko vzdrževanje ter stroške dela.

(2) Inštitut opravlja dejavnost tudi za druge naročnike v obsegu in na način, ki je določen z letnim programom dela in finančnim načrtom inštituta.

(3) Inštitut prodajo blaga in storitev na trgu lahko izvaja le, če z izvajanjem te dejavnosti zagotovi najmanj pokritje vseh s to dejavnostjo povezanih odhodkov.

(1) Inštitut lahko ob izpolnjevanju pogojev po predpisih, ki urejajo visokošolsko izobraževanje, v okviru svoje znanstvenoraziskovalne dejavnosti sodeluje z univerzami in samostojnimi visokošolskimi zavodi pri oblikovanju in izvajanju visokošolskega izobraževanja.

(2) Inštitut lahko na podlagi predhodnega soglasja ustanovitelja postane pridružena članica univerze.

(3) Podrobnejše določbe o postopku povezovanja ter o sodelovanju inštituta z univerzami in samostojnimi visokošolskimi zavodi se opredelijo v statutu.

(1) Inštitut in raziskovalci spodbujajo uporabo, zaščito in prenos znanja na način, da so raziskovalni rezultati, financirani iz javnih virov, preneseni v družbo oziroma gospodarstvo. Prihodki iz dejavnosti prenosa znanja se lahko namenijo le za financiranje osnovne dejavnosti inštituta ali uporabijo za nagrajevanje izumiteljev skladno z zakonom, ki ureja izume iz delovnega razmerja.

(2) Inštitut lahko v okviru svoje dejavnosti ustanovi drug zavod s soglasjem ustanovitelja.

(3) Ne glede na zakon, ki ureja javne finance, lahko inštitut v skladu s 77. členom ZZrID zaradi prenosa znanja v družbo oziroma gospodarstvo ustanovi gospodarsko družbo.

(4) Gospodarsko družbo inštitut ustanovi skladno z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, in vanjo vstopa z intelektualno lastnino, pridobljeno z izvajanjem znanstvenoraziskovalne dejavnosti. Intelektualna lastnina mora biti veljavno vrednotena na dan sklenitve družbene pogodbe, skladno s postopki, ki urejajo intelektualno lastnino. Pri tem kot ustanovitelj odgovarja za obveznosti ustanovljene pravne osebe do višine svojega kapitalskega vložka.

(5) Način vrednotenja intelektualne lastnine, postopek izbire zasebnega soustanovitelja, postopek in pogoji ustanavljanja gospodarske družbe ter strategija izstopa iz ustanovljene pravne osebe so opredeljeni v posebnem aktu inštituta, ki ga sprejme upravni odbor in h kateremu poda soglasje vlada. Določila, ki se nanašajo na posamičen primer ustanovitve gospodarske družbe, so opredeljena v družbeni pogodbi.

(6) Za ustanovitev gospodarske družbe, ki mora temeljiti na družbeni pogodbi, inštitut potrebuje soglasje ustanovitelja, in sicer na predlog upravnega odbora inštituta. Pripravljena mora biti vsa potrebna dokumentacija, na podlagi katere lahko ustanovitelj sprejme odločitev.

Podrobnejša organiziranost inštituta se določi s statutom.

Organi inštituta so:

– upravni odbor,

– direktor in

– znanstveni svet.

(1) Organ upravljanja inštituta je upravni odbor, ki ga sestavlja pet članov, od katerih:

– dva člana imenuje ustanovitelj na način, da je med predstavniki ustanovitelja upoštevana uravnotežena zastopanost spolov, skladno z zakonom, ki ureja enake možnosti spolov, in sicer enega na predlog ministrstva, pristojnega za znanost, in enega na predlog ministrstva, pristojnega za kulturo,

– dva člana imenuje znanstveni svet inštituta iz vrst uporabnikov inštituta oziroma zainteresirane javnosti. Imenovana člana iz vrst uporabnikov ne smeta prihajati iz iste institucije,

– enega člana izvolijo zaposleni delavci inštituta izmed sebe.

(2) Predsednika in podpredsednika upravnega odbora inštituta izvolijo člani upravnega odbora izmed sebe.

(3) Predstavnika ustanovitelja, ki ju imenuje vlada, se izbereta na podlagi skupnega javnega poziva ministrstva, pristojnega za znanost, in ministrstva, pristojnega za kulturo. Če se na javni poziv ne prijavi zadostno število kandidatov oziroma če prijavljeni kandidati ne izpolnjujejo pogojev, določenih v javnem pozivu, in je treba zagotoviti nemoteno delovanje upravnega odbora, ministrstvi iz prve alineje prvega odstavka tega člena vladi v imenovanje predlagata kandidata, ki izpolnjujeta pogoje iz tega javnega poziva, brez ponovljenega javnega poziva.

(4) Predstavnika uporabnikov inštituta oziroma zainteresirane javnosti znanstveni svet imenuje na podlagi javnega poziva.

(5) Način imenovanja članov iz vrst uporabnikov inštituta oziroma zainteresirane javnosti in izmed zaposlenih delavcev na inštitutu se podrobneje določi v statutu.

(1) Upravni odbor je organ upravljanja inštituta.

(2) Upravni odbor inštituta ima naslednje pristojnosti:

1. sprejema splošne akte inštituta ter akt o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest;

2. sprejema strategijo razvoja inštituta in spremlja njeno uresničevanje;

3. sprejema letni program dela in finančni načrt inštituta;

4. sprejema letno poročilo inštituta;

5. na predlog direktorja in ob predhodnem mnenju znanstvenega sveta sprejema razporeditev sredstev S-ZRD-O;

6. na predlog direktorja in ob predhodnem mnenju znanstvenega sveta sprejme akt prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena ZZrID;

7. sprejme poročilo o evalvaciji iz 31. člena ZZrID;

8. odloča o zadevah gospodarske in materialne narave;

9. odloča o predlogu direktorja o uporabi presežka prihodkov nad odhodki;

10. na predlog direktorja ustanovitelju predlaga način pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki;

11. daje ustanovitelju in direktorju predloge in mnenja o posameznih vprašanjih;

12. izvaja nadzor nad vodenjem poslov ter nad finančnim in premoženjskim stanjem inštituta;

13. sprejema statut, h kateremu, ne glede na določbe zakona, ki ureja zavode, ni potrebno soglasje ustanovitelja;

14. imenuje zunanje revizorje za pregled finančnega poslovanja inštituta;

15. potrjuje program notranje revizije in program notranjega nadzora;

16. daje soglasje za posle, ki se v statutu določijo kot posli, za katere je potrebno soglasje upravnega odbora;

17. od direktorja lahko zahteva informacije glede katerega koli poročila ali zadeve v zvezi s poslovanjem inštituta;

18. imenuje in razrešuje direktorja inštituta, k čemur ne glede na določbe zakona, ki ureja zavode, ni potrebno soglasje ustanovitelja;

19. imenuje komisije in druga delovna telesa za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti;

20. določa cenike za opravljanje prodaje in storitev na trgu ter sprejme akt, ki ureja prodajo blaga in storitev na trgu;

21. obravnava mnenja in predloge znanstvenega sveta;

22. sprejema poslovnik upravnega odbora;

23. izvaja druge naloge v skladu s tem sklepom in statutom.

(3) Upravni odbor ministrstvo, pristojno za znanost:

– obvešča o imenovanju oziroma razrešitvi direktorja v sedmih dneh od njegovega imenovanja oziroma razrešitve,

– seznanja z besedilom statuta in njegovih sprememb v sedmih dneh po njihovem sprejetju,

– na podlagi njegovih usmeritev ali na njegovo zahtevo obvešča o sprejetih odločitvah upravnega odbora,

– vsako leto v letnem poročilu inštituta obvešča o svojem delu.

(1) Mandat članov upravnega odbora inštituta je štiri leta. Upravni odbor je konstituiran, ko je imenovana oziroma izvoljena več kot polovica članov. Konstitutivno sejo skliče in do imenovanja predsednika upravnega odbora vodi direktor.

(2) Način dela upravnega odbora se določi s statutom oziroma poslovnikom upravnega odbora.

(3) Člani upravnega odbora inštituta morajo svoje naloge opravljati s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Za kršitev dolžne skrbnosti in zaradi kršitve varovanja poslovne skrivnosti so odškodninsko odgovorni po splošnih načelih obligacijskega prava.

(1) Direktor je poslovodni organ inštituta.

(2) Direktor vodi, zastopa in predstavlja inštitut ter je odgovoren za zakonitost poslovanja inštituta. Opravlja naslednje naloge:

1. skrbi in odgovarja za zakonitost dela inštituta in za izvajanje njegovih obveznosti, določenih z zakonom, drugimi predpisi, tem sklepom ter splošnimi akti inštituta;

2. upravnemu odboru predlaga v sprejetje splošne akte inštituta;

3. upravnemu odboru predlaga v sprejetje statut in akte o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest;

4. upravnemu odboru predlaga sprejetje letnega programa dela in finančni načrt inštituta;

5. upravnemu odboru predlaga v sprejetje letno poročilo o delu inštituta;

6. upravnemu odboru predlaga v sprejetje strategijo razvoja inštituta;

7. upravnemu odboru predlaga v sprejetje razporeditev sredstev S-ZRD-O;

8. upravnemu odboru predlaga v sprejetje akt prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena ZZrID;

9. sprejema akte v posamičnih zadevah iz pristojnosti inštituta, če s predpisi ni določeno drugače;

10. pripravi predlog odločitve o uporabi presežka prihodkov nad odhodki in pokrivanja presežka odhodkov nad prihodki za upravni odbor;

11. obravnava mnenja in predloge znanstvenega sveta;

12. imenuje strokovne komisije in druga delovna telesa za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti;

13. opravlja druge naloge skladno z zakonom, tem sklepom oziroma statutom.

(3) Naloge direktorja se podrobneje opredelijo v statutu.

(4) Direktor je odgovoren, da inštitut posluje v skladu z zakonom, drugimi predpisi, tem sklepom in splošnimi akti inštituta.

(5) Direktor je za svoje delo odgovoren upravnemu odboru in ustanovitelju.

(6) Direktor mora pri svojem delu ravnati nepristransko in s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ter varovati poslovne skrivnosti inštituta. Direktor odgovarja inštitutu za škodo, ki jo je povzročil s svojim nevestnim oziroma protipravnim ravnanjem.

(1) Direktorja imenuje in razrešuje upravni odbor inštituta.

(2) Mandat direktorja je pet let in je lahko po poteku mandatne dobe ponovno imenovan.

(3) Za direktorja inštituta je lahko imenovan raziskovalec, ki ima izobrazbo, pridobljeno po študijskem programu tretje stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih tretje stopnje in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 10. raven, s področja dejavnosti inštituta, ter izpolnjuje naslednje pogoje:

1. aktivno obvlada slovenski in en svetovni jezik s prednostjo znanja angleškega jezika;

2. ima izkušnje pri opravljanju zahtevnejših vodstvenih nalog;

3. ima sposobnosti za organiziranje in vodenje znanstvenoraziskovalnega dela;

4. izpolnjuje kriterije za vodjo temeljnega raziskovalnega projekta;

5. pripravi vizijo razvoja inštituta za pet let;

6. izpolnjuje druge pogoje, ki jih določajo veljavni predpisi.

Direktor inštituta lahko opravlja znanstvenoraziskovalno obveznost kot dopolnilno zaposlitev pri istem ali drugem delodajalcu v obsegu, ki ne presega 20 % polnega delovnega časa na teden. Dopolnilna zaposlitev se lahko financira iz sredstev ARRS ali iz drugih sredstev.

(1) Inštitut ima lahko enega namestnika direktorja. Število pomočnikov direktorja se določi s statutom.

(2) S statutom se določi tudi način določanja zaposlenih, ki opravljajo naloge vodenja notranje organizacijske enote.

(1) Za obravnavanje in odločanje o vprašanjih s področja strokovnega dela inštituta se oblikuje znanstveni svet.

(2) Znanstveni svet je strokovni organ inštituta.

(3) Pristojnosti znanstvenega sveta so:

1. odloča o strokovnih vprašanjih v okviru pooblastil, določenih v statutu ali drugih splošnih aktih inštituta;

2. daje mnenje k strategiji razvoja inštituta;

3. obravnava letni program dela in finančni načrt inštituta;

4. daje mnenje na predlog direktorja o razporeditvi sredstev S-ZRD-O;

5. daje mnenje k aktu prejemnika stabilnega financiranja iz 29. člena ZZrID, ki ga predlaga direktor;

6. oblikuje strokovne podlage za pripravo raziskovalnih programov;

7. obravnava poročilo o evalvaciji iz 31. člena ZZrID;

8. podaja mnenje v postopku imenovanja oziroma razrešitve direktorja inštituta;

9. imenuje komisije in druga delovna telesa za izvajanje nalog iz svoje pristojnosti;

10. daje mnenja in pobude glede organizacije in pogojev za razvoj dejavnosti;

11. opravlja izvolitve raziskovalcev v raziskovalne nazive;

12. izvaja druge naloge v skladu s tem sklepom oziroma statutom.

(4) Direktor je član znanstvenega sveta po funkciji in ne more biti izvoljen za predsednika.

(5) Za člana znanstvenega sveta je lahko imenovan znanstveni svetnik, strokovno raziskovalni svetnik, višji znanstveni sodelavec, višji strokovno raziskovalni sodelavec, vodja notranje organizacijske enote in vodja programa.

(6) Član znanstvenega sveta ne more biti hkrati član upravnega odbora inštituta.

(7) Sestava, dolžina mandata, način oblikovanja in podrobnejše naloge znanstvenega sveta se v skladu s tem sklepom določijo v statutu, na način, da je upoštevana uravnotežena zastopanost spolov članov.

(1) Inštitut je lastnik stvarnega premoženja, pridobljenega iz javnih in drugih virov.

(2) Inštitut ravna s stvarnim premoženjem, ki ga ima v lasti, v skladu s četrtim odstavkom 2. člena Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18), ZZrID, tem sklepom in statutom.

(3) Inštitut je pred sklenitvijo pravnega posla, s katerim odtuji ali obremeni stvarno premoženje, katerega pogodbena vrednost presega 50.000 eurov, in pred brezplačno odtujitvijo ali obremenitvijo stvarnega premoženja dolžan pridobiti pisno soglasje vlade. Pravni posli, sklenjeni brez predhodnega pisnega soglasja, so nični.

(4) Sredstva, pridobljena iz ravnanja s stvarnim premoženjem, se uporabijo za amortizacijo, investicije, investicijsko vzdrževanje in opremo.

(1) Sredstva, potrebna za izvajanje svojih dejavnosti, inštitut pridobiva:

1. iz proračuna Republike Slovenije;

2. iz proračuna Evropske unije in drugih evropskih institucij;

3. iz proračunov lokalnih skupnosti;

4. s plačili za storitve;

5. s prodajo blaga in storitev na trgu;

6. z donacijami in darili;

7. iz drugih virov.

(2) Inštitut posluje prek podračuna, odprtega pri Upravi Republike Slovenije za javna plačila.

(1) Javna služba se financira oziroma sofinancira iz javnih virov.

(2) Sredstva za izvajanje javne službe na področju znanstvenoraziskovalne dejavnosti se zagotavljajo kot sredstva za stabilno financiranje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki jih inštitut pridobiva na podlagi šestletne pogodbe o stabilnem financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti, sklenjene z ARRS.

(3) Prihodki znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz 2. ter 5. do 9. točke drugega odstavka 12. člena ZZrID se pri inštitutu kot prejemniku stabilnega financiranja znanstvenoraziskovalne dejavnosti obravnavajo enako kot prihodki javne službe.

(4) Prihodki znanstvenoraziskovalne in z njo povezane dejavnosti iz proračuna Evropske unije za izvajanje centraliziranih in drugih programov Evropske unije ter od drugih evropskih institucij se pri inštitutu obravnavajo enako kot prihodki javne službe.

(1) Pri inštitutu se lahko ustanovi raziskovalni sklad, ki se lahko financira iz donacij, presežkov prihodkov nad odhodki inštituta, ob upoštevanju 23. člena tega sklepa in skladno z zakonom, ki ureja fiskalno pravilo, in drugih virov ter je namenjen za:

– odpiranje novih raziskovalnih področij in podporo obetavnih projektov,

– posebno podporo za strokovno napredovanje perspektivnih raziskovalcev in

– vključevanje tujih raziskovalcev v delo inštituta.

(2) Oblikovanje, upravljanje in podrobnejši namen uporabe raziskovalnega sklada se določijo s statutom.

(3) S sredstvi raziskovalnega sklada inštituta upravlja direktor inštituta.

Inštitut prihodke in odhodke javne službe ter tržne dejavnosti vodi ločeno v skladu z veljavnimi finančnimi predpisi.

(1) Presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z dejavnostmi iz tretjega odstavka 4. člena ter tretjega in četrtega odstavka 20. člena tega sklepa, ob upoštevanju zakona, ki ureja fiskalno pravilo, sme inštitut nameniti le za izvajanje in razvoj dejavnosti. O razporeditvi odloči upravni odbor na predlog direktorja.

(2) Presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z dejavnostmi iz prvega odstavka 5. člena tega sklepa, ob upoštevanju zakona, ki ureja fiskalno pravilo, inštitut lahko nameni za izvajanje in razvoj dejavnosti. O razporeditvi odloči upravni odbor na predlog direktorja.

(3) Inštitut za pokritje presežka odhodkov nad prihodki, ustvarjenega iz javne službe in z dejavnostmi iz tretjega in četrtega odstavka 20. člena tega sklepa, nameni tudi presežek prihodkov nad odhodki, ustvarjen z dejavnostmi iz prvega odstavka 5. člena tega sklepa. O načinu poravnave primanjkljaja odloči ustanovitelj na predlog upravnega odbora inštituta.

(4) Presežka odhodkov nad prihodki, ustvarjenega z dejavnostmi iz prvega odstavka 5. člena tega sklepa, inštitut ne sme pokriti iz sredstev javne službe ali dejavnosti iz tretjega in četrtega odstavka 20. člena tega sklepa. O načinu poravnave primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog upravnega odbora inštituta.

(5) V primeru presežka odhodkov nad prihodki po obračunskem načelu na javni službi, drugi dejavnosti ali na ravni inštituta mora inštitut naročiti revizijo računovodskih izkazov na način, kot ga določa zakon, ki ureja zunanjo revizijo.

Inštitut je pravna oseba javnega prava, ki nastopa v pravnem prometu samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi brez omejitev, ob upoštevanju tretjega odstavka 18. člena tega sklepa.

(1) Ustanovitelj prevzema odgovornost za obveznosti inštituta iz naslova opravljanja dejavnosti, ki je javna služba, do vrednosti premoženja, pridobljenega iz državnega proračuna, s katerim inštitut razpolaga.

(2) Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti inštituta iz naslova izvajanja tržne dejavnosti.

(3) Inštitut odgovarja za svoje obveznosti do višine finančnih sredstev, s katerimi lahko razpolaga, ne glede na njihov vir.

(1) Mandat direktorja inštituta ter mandati upravnega odbora in znanstvenega sveta inštituta se nadaljujejo do njihovega izteka.

(2) Ne glede na tretji odstavek 10. člena tega sklepa se lahko v koledarskem letu 2022 predstavnika ustanovitelja v upravnem odboru imenujeta brez izvedbe javnega poziva.

(3) Ne glede na četrti odstavek 10. člena tega sklepa se lahko v koledarskem letu 2022 predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti v upravnem odboru imenujeta brez izvedbe javnega poziva.

Inštitut uskladi statut in druge splošne akte s tem sklepom in ZZrID najpozneje v štirih mesecih od uveljavitve tega sklepa.

Prenos lastninske pravice za nepremično premoženje, ki ga na dan uveljavitve ZZrID inštitut upravlja, druga premoženjsko pravna razmerja v zvezi s tem in vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo ter prenos lastninske pravice za premično premoženje, ki ga na dan uveljavitve ZZrID inštitut upravlja, in druga premoženjsko pravna razmerja v zvezi s tem direktor uredi v roku, ki ga določa ZZrID. O pravnomočno izvedenih prenosih lastninske pravice direktor sproti obvešča ministrstvo, pristojno za znanost.

Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Odlok o preoblikovanju Inštituta za novejšo zgodovino v javni raziskovalni zavod (Uradni list RS, št. 39/92, 65/99, 37/03, 11/06, 47/11 in 134/20).

Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Uradni list RS, št. 114/2022 z dne 31. 8. 2022

2743. Sklep o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Inštitut za novejšo zgodovino, stran 8215.