Na podlagi 115. in 119. člena, ob upoštevanju druge alineje četrtega odstavka 289. člena, Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2; Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US) in 72. člena Statuta Občine Mežica (Uradni list RS, št. 60/17) je Občinski svet Občine Mežica na 7. dopisni seji dne 31. 8. 2022 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za EUP ME53-OPPN* (SZ del) – »Soseska 21«
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za EUP ME53-OPPN* (SZ del) – »Soseska 21« (v nadaljevanju: OPPN).
(sestavni deli in priloge OPPN)
(1) OPPN je sestavljen iz tekstualnega in grafičnega dela.
(2) Tekstualni del OPPN vsebuje naslednja poglavja:
I. Uvodne določbe
II. Opis prostorske ureditve
III. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
IV. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
V. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave
VI. Rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
VII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve
VIII. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
IX. Usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti OPPN
X. Končne določbe
(3) Grafični del OPPN vsebuje naslednje grafične načrte:
1. Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela občinskega prostorskega načrta Občine Mežica s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju
2. Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
3. Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
4. Zazidalna situacija
5. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – zasnova prometnih ureditev
6. Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro – zasnova komunalne in energetske infrastrukture
7. Načrt parcelacije
(4) OPPN ima naslednje spremljajoče gradivo:
– povzetek za javnost,
– izvleček iz občinskega prostorskega načrta Občine Mežica,
– obrazložitev in utemeljitev OPPN,
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,
– prikaz stanja prostora,
– strokovne podlage.
(1) Delež zelenih površin je razmerje med zelenimi površinami in celotno površino gradbene parcele, pri čemer kot zelene površine štejejo tako zelene površine na raščenem terenu kot tudi zelene površine nad kletnimi etažami. V primeru, da se zelene površine med kletnimi etažami upoštevajo v izračunu deleža zelenih površin, je v območjih zasaditev nad podzemno etažo potrebno zagotoviti vsaj primerne rastiščne pogoje za rast nizkega drevja in grmovnic. V ta namen je treba zagotoviti vsaj 0,4 m globine zemlje.
(2) EUP je enota urejanja prostora kot je določena z veljavnim občinskim prostorskim načrtom. EUP so razvidne iz grafičnega dela OPPN.
(3) Gradbena linija pritlične etaže je regulacijska črta, na katero morajo biti v pritlični etaži v pretežnem s fasado postavljene osnovne stavbe, ki se gradijo na zemljiščih ob tej črti. Pri tem se ne upoštevajo sekundarni elementi kot so izzidki, balkoni, nadstreški ipd.
(4) Gradbena meja osnovnih stavb je regulacijska črta, katere osnovne stavbe (vključno s sekundarnimi elementi kot so balkoni, napušči, izzidki ipd.) ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost. Gradbena meja nadstropne etaže se upošteva le v nadstropnih etažah v delih, kjer je v pritlični etaži določena gradbena linija. Gradbene meje ni potrebno upoštevati v kletnih etažah.
(5) Gradbena meja pomožnih stavb in pomožnih objektov iz prve alineje četrtega odstavka 7. člena tega odloka je regulacijska črta, katere pomožni objekti iz stavbe (vključno s sekundarnimi elementi kot so balkoni, napušči, izzidki ipd.) ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali pa so od nje odmaknjene v notranjost. Gradbena meja nadstropne etaže se upošteva le v nadstropnih etažah v delih, kjer je v pritlični etaži določena gradbena linija. Gradbene meje ni potrebno upoštevati v kletnih etažah.
(6) Gradbena parcela stavbe je zemljišče, ki je trajno namenjeno redni rabi te stavbe.
(7) Notranja prometnica P je načrtovana javna cesta znotraj območja OPPN, ki povezuje Ulico Kralja Matjaža (JP 757791) in Malgajevo ulico (JP757651). Razvidna je iz grafičnega dela OPPN.
(8) Obodne prometnice so Ulica Kralja Matjaža (JP 757791) v delu zahodno od območja OPPB, Malgajeva ulica (JP757651) v delu severno od območja OPPN in načrtovana javna povezovalna pot »Vrtec« kot je določena z Odlokom o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za javno povezovalno pot »Vrtec« (znotraj EUP ME53-OPPN*, ME55-OPPN* in ME 58-OPPN*) (Uradni list RS, št. 31/22). Razvidne so iz grafičnega dela OPPN.
(9) Odmik od parcelnih meja ali med posameznimi objekti se meri od najbolj izpostavljenih elementov (vključno s sekundarnimi elementi kot so balkoni, napušči, izzidki ipd.) stavbe ali objekta (upošteva se tlorisna projekcija).
(10) Osnovni objekt (stavba) je tisti objekt, ki najbolj nazorno opredeljuje predvideno rabo gradbene parcele.
(11) Pomožni objekti (stavbe) so spremljajoči objekti k osnovnim objektom (stavbam) in so namenjeni njihovemu delovanju. V prostor se jih umešča po tem, ko so osnovni objekti (stavbe) že zgrajeni ali sočasno z njimi.
(12) Raščen teren so zunanje površine, ki ohranjajo neposreden stik z geološko podlago in s tem sposobnost zadrževanja in ponikanja vode ter omogočajo zasaditev visoke vegetacije.
(13) Vrstna hiša je enostanovanjska hiša v nizu zaporedno zgrajenih stavb, ki se z zunanjim zidom stika z zunanjim zidom sosednjega objekta.
(14) Zelene površine so urejene ter z vegetacijo zasajene netlakovane površine. Namenjene so ureditvi okolice objektov, bivanju na prostem, izboljšujejo kakovost bivanja in prispevajo k urejenosti človekovega okolja.
(15) Uporabljeni izrazi, katerih pomen ni izrecno določen v tem odloku, imajo enak pomen, kot ga na dan uveljavitve tega odloka določajo predpisi s področja urejanja prostora in graditve objektov.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE
(opis prostorske ureditve, ki se načrtuje z OPPN)
S tem OPPN se načrtuje ureditev stanovanjskega območja v jedru Mežice, v zahodnem delu zazidalnega kareja (EUP ME58-OPPN*), ki ga omejujejo Ulica Kralja Matjaža (JP 757791) na zahodu, Malgajeva ulica (JP 757651) na severu, Partizanska cesta (R2-425/1265) na vzhodu in načrtovana javna povezovalna pot »Vrtec« na jugu. Območje se namenja gradnji večstanovanjskega objekta z največ 15 stanovanji (gradbena parcela z oznako A) na severnem delu ter niza vrstnih hiš (6 enostanovanjskih stavb na gradbenih parcelah z oznakami B1 do B6) na južnem delu s pripadajočimi pomožnimi objekti in zunanjimi ureditvami ter prometnimi površinami in drugo komunalno opremo.
(območje urejanja z OPPN)
(1) Območje OPPN zajema zemljišče parc. št. 636/1 k.o. (889) Mežica (katastrsko stanje na dan 28. 3. 2021).
(2) Za potrebe izvedbe gospodarske javne infrastrukture in grajenega javnega dobra iz 6. člena in poglavja IV. tega odloka vključno s priključevanjem posameznih objektov in navezavami območja OPPN na obstoječa omrežja v okolici so potrebni posegi tudi na zemljišča izven območja OPPN. Predvideni so posegi vsaj na zemljišča parc. št. 200, 278, 335/30, 635 in 636/2, vsa k.o. (889) Mežica (katastrsko stanje na dan 28. 3. 2021), pri čemer se nabor zemljišč lahko spreminja v skladu z dopustnimi odstopanji v 29. členu tega odloka.
III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(vplivi in povezave prostorskih ureditev s sosednjimi območji)
(1) Območje OPPN se nahaja v jedru Mežice, na zahodnem delu zazidalnega kareja (EUP ME53-OPPN*), ki ga omejujejo Ulica Kralja Matjaža (JP 757791) na zahodu, Malgajeva ulica (JP757651) na severu, Partizanska cesta (R2-425/1265) na vzhodu in načrtovana javna povezovalna pot »Vrtec« na jugu (gl. tudi osmi odstavek 3. člena tega odloka). S treh strani ga obkroža obstoječa stanovanjska pozidava, vzhodno od njega pa se nahajajo objekti centralnih dejavnosti in športnorekreacijski objekti. Oblikovno in vsebinsko (dejavnosti, umestitev stavb, tlorisni in višinski gabariti) je območje OPPN zasnovano kot prehodno območje med jedrom naselja in zalednimi stanovanjskimi območji.
(2) Prometno se območje OPPN preko načrtovane notranje javne ceste P navezuje na Malgajevo ulico in Ulico Kralja Matjaža. Zaradi ureditve parkirnih površin na severnem delu gradbene parcele A, priključevanja območja na obodni prometnici in obstoječo gospodarsko javno infrastrukturo bo predvidoma potrebna korekcija križišča Malgajeve ulice in ulice Kralja Matjaža ter preureditev pločnika ob Malgajevi ulici severno od območja OPPN in pločnika ob ulici kralja Matjaža na zahodni strani območja OPPN.
(3) Na gospodarsko javno infrastrukturo se območje priključuje preko rekonstruiranih in deloma dograjenih omrežij v sklopu Malgajeve ulice in Ulice Kralja Matjaža ter novo načrtovanih vodov v sklopu notranje javne ceste P. Omrežji javne kanalizacije za odvod komunalne in padavinske odpadne vode se izgradita v sklopu projekta za celovito ureditev kanalizacijskega omrežja v naselju (minimalno odsek do križišča Malgajeve ulice in Partizanske ceste). Elektroenergetsko omrežje se dogradi do obstoječe trafo postaje severozahodno od območja OPPN, telekomunikacijsko omrežje pa do kabelskega jaška KJ47 v sklopu Ulice Kralja Matjaža.
(4) Na vzhodnem delu območja EUP ME53-OPPN*, so urejene parkovne površine ob Bargetovi vili in vrtcu, ki se dolgoročno ohranjajo. Od območja OPPN so oddaljene okvirno 70 m, do vrtca z igriščem je še nekaj metrov manj. Na sosednjem zemljišču so urejena teniška igrišča. Do šolskega kompleksa je okvirno 200 m, športni park je oddaljen okvirno 500 m. Do vseh površin je zagotovljen peš dostop (pločniki oziroma druge površine, namenjene izključno ali pretežno pešcem). Na razdalji peš dostopa se nahajajo tudi vsi drugi objekti centralnih dejavnosti, s katerimi se zagotavlja osnovna oskrba prebivalstva (trgovina, zdravstvena postaja ipd.).
(vrste dopustnih gradenj ter namembnost in vrste posegov v prostor)
(1) Na celotnem območju OPPN so dopustne naslednje vrste gradenj:
– gradnja novih objektov,
– vzdrževanje, rekonstrukcija (vključno z manjšo rekonstrukcijo) in sprememba namembnosti zakonito zgrajenih objektov,
– odstranitev objektov,
– vzdrževalna dela v javno korist.
(2) Na celotnem območju OPPN so dopustne naslednje vrste objektov in ureditev:
– lokalne ceste in javne poti ter nekategorizirane ceste vključno s priključki in drugimi pomožnimi objekti prometne infrastrukture,
– daljinski vodovodi, lokalni cevovodi, lokalni (distribucijski) elektroenergetski vodi in lokalna (dostopovna) komunikacijska omrežja vključno s priključki in drugimi pomožnimi objekti,
– objekti in ureditve za začasno zadrževanje padavinskih voda,
– vodni zbiralniki in zadrževalniki,
– rezervoarji in cisterne za vodo,
– pojasnjevalne table, namenjene izobraževanju ali orientaciji v prostoru (npr. predstavitvi kulturnozgodovinskih znamenitosti),
– ograje,
– oporni zidovi,
– urbana oprema,
– ekološki otoki,
– otroška in druga javna igrišča,
– javni vrtovi in parki ter grajeni prostori na drevesih,
– zelenice in druge urejene zelene površine,
– pokrita parkirišča/parkirne površine in pokrite druge utrjene površine pred vhodi v stavbe, pod pogojem, da so oblikovno in konstrukcijsko enovita za celoten sklop (zahtevana je tudi oblikovna povezava z arhitekturno zasnovo stavbe), pri čemer je možna etapna izvedba, če to omogoča zasnova,
– objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih,
– posegi za začasne ureditve za potrebe obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– trajno reliefno preoblikovanje terena.
(3) Na gradbeni parceli, namenjeni večstanovanjski gradnji (oznaka A), je poleg objektov iz prejšnjega odstavka dopustna še postavitev večstanovanjske stavbe z največ 15 stanovanji. Dopustne so tudi ureditve dvorišča in vrta (parkirišča, dovozi, dostopi, druge zunanje grajene ureditve za dostop in neovirano rabo objekta, vrtne terase ipd.).
(4) Na gradbenih parcelah, namenjenih gradnji vrstnih hiš (oznake B1, B2, B3, B4, B5 in B6), je poleg objektov iz drugega odstavka tega člena dopustna še postavitev enostanovanjske stavbe (vrstne hiše) s pripadajočo enoetažno pomožno stavbo (lopo). Poleg tega so na gradbenih parcelah, namenjenih gradnji vrstnih hiš, dopustni še:
– nadstrešnice, pergole, letne kuhinje, bazeni za kopanje, grajeni ribniki in okrasni bazeni (na gradbeno parcelo se lahko umestita največ dva taka različna objekta kot enostavna objekta, pri čemer morajo biti ti objekti umeščeni v prostor tako, da so vizualno čim manj zaznavni in oblikovno povezani z arhitekturno zasnovo stavbe);
– ureditve dvorišča in vrta (parkirišča za lastne potrebe, dovozi, dostopi, druge zunanje grajene ureditve za dostop in neovirano rabo objekta, vrtne terase ipd.).
(5) Stanovanjske stavbe so pretežno namenjene bivanju. Dopustno je tudi opravljanje dejavnosti v delu stanovanja (v obsegu do 30 m2 neto tlorisne površine na posamezno stanovanjsko enoto, združevanje ni dopustno), pri čemer je potrebno vse objekte in površine za potrebe izvajanja dejavnosti (npr. parkirna mesta v skladu z določili 10. člena tega odloka) zagotoviti v sklopu gradbene parcele stavbe ali v skupni garažni kleti, izvajanje dejavnosti pa ne sme poslabšati bivalnih in okoljskih razmer, tj. ne sme povzročati hrupa, onesnaženja zraka ali voda, svetlobnega in drugega onesnaževanja ipd., ki presega predpisane standarde kakovosti okolja v posamezni stavbi, na območju OPPN in v njegovi neposredni okolici. Dejavnost ne sme biti taka, da je za njo potrebna izvedba presoje vplivov na okolje ali predhodnega postopka v skladu s predpisi s področja varstva okolja. V kolikor se dejavnost iz tega odstavka izvaja v ločenih prostorih, za katere je potrebno opredeliti namembnost v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, so ti prostori lahko le iz naslednjih kategorij: druge poslovne stavbe, stavbe za storitvene dejavnosti (razen avtopralnic in avtomehaničnih delavnic) in stavbe za izobraževanje.
(6) Pri gradnjah in drugih posegih v prostor je potrebno upoštevati omejitve, ki jih na posameznem območju določajo različni režimi, določeni s predpisi (varovanje zdravja ljudi, varstvo kulturne dediščine, ohranjanje narave, varovalni pasovi gospodarske javne infrastrukture, varstvo voda, omejitve na ogroženih območjih, omejitve zaradi zračnega prometa ipd.). Veljavni režimi so razvidni iz prikaza stanja prostora, prostorskega informacijskega sistema in veljavnih področnih predpisov. Pogoj za poseganje na zemljišča ali v objekte, na katerih veljajo določeni režimi, za vse vrste objektov je pridobitev mnenja oziroma soglasja pristojnega organa oziroma službe.
(1) Lega stavb na zemljišču je določena s potekom gradbenih mej in gradbenih linij ter orientacijo stavb, ki so razvidni iz grafičnega dela OPPN. Minimalni delež zelenih površin na gradbenih parcelah je 20 %.
(2) Medsosedske ograje in podporni zidovi (razen ograj in podpornih zidov ob javnih cestah) se lahko postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednja zemljišča. Umestitev medsosedskih ograj in podpornih zidov v varovalni pas ob javnih cestah je možna pod pogojem, da je zagotovljena preglednost priključkov na javno cesto.
(3) Pomožni objekti iz četrtega odstavka 7. člena tega odloka morajo biti od meje javne povezovalne ceste »Vrtec« odmaknjeni najmanj 2,0 m.
(4) Parterne ureditve (dvorišča, parkirišča, manipulacijske površine ipd.) se lahko postavijo do meja sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednja zemljišča. Objekti iz tega odstavka se lahko gradijo tudi na meji, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejujejo, o tem sporazumejo (soglasja lastnikov sosednjih zemljišč).
(5) Pri umestitvi objektov gospodarske javne infrastrukture ni omejitev glede odmikov od sosednjih zemljišč.
(velikost in oblikovanje objektov)
(1) Maksimalni dopustni horizontalni gabariti stavb so določeni s potekom gradbenih linij in mej, ki so razvidne iz grafičnega dela OPPN. Vse stavbe (vključno s pomožnimi) na gradbeni parceli se morajo nahajati znotraj gradbenih meja, pri čemer je pomožne stavbe vrstnih hiš dopustno graditi le na vrtni (južni) strani stavb. Ureditev kletnih etaž (dopustni sta največ 2 kletni etaži) večstanovanjske stavbe je dopustna na celotnem območju gradbene parcele z oznako A, pri čemer mora biti odmik najbolj izpostavljenih delov teh etaž od parcelne meje Malgajeve ulice in Ulice Kralja Matjaža minimalno 0,50 m. V primeru, da se posegu v cestno telo ni možno izogniti, je potrebno pred izvedbo teh del izvesti katalogiziranje/evidenco geodetskega in stvarnega stanja na zadevnih cestah in po končani gradnji enovito vzpostaviti najmanj prvotno stanje podzemnih, povoznih in pohodnih slojev javnih cest.
(2) Vertikalni gabarit večstanovanjske stavbe je P + 2, vertikalni gabarit vrstnih hiš pa P + 1, pri čemer je del stavbe lahko tudi nižji. Na strehah etaž se lahko uredijo terase, pri čemer na terase na strešni etaži ni dovoljeno umeščati nadstrešnic, pergol, letnih kuhinj ali bazenov za kopanje. Na območju se lahko uredita tudi do dve kletni etaži (gl. tudi grafični del OPPN) ob upoštevanju pogojev iz prejšnjega odstavka tega člena, če to omogočajo značilnosti terena. Dopustno višino lahko presegajo atika ter deli stavbe, ki so sestavni deli inštalacij (komunikacije, ogrevanje, strojne in elektro inštalacije ipd.), in sicer za največ 2 m.
(3) Kote pritličnih etaž so razvidne iz grafičnega dela OPPN.
(4) Oblikovanje stavb mora biti enostavno, praviloma iz preprostih ortogonalnih elementov, ki se lahko medsebojno tudi zamikajo v vodoravni ali navpični smeri. Oblikovanje vrstnih hiš s pripadajočimi pomožnimi stavbami in objekti mora biti medsebojno usklajeno – dopustno je zamikanje posameznih enot v vodoravni in navpični smeri ob upoštevanju gradbenih linij in mej (gl. tudi grafični del OPPN).
(5) Strehe stavb so ravne (v naklonu med 0° in 10°), lahko so nepohodne, pohodne (terasa) ali zelene. Nadstrešnica se lahko izvede tudi kot pergola, ki pa ne sme presegati višine atike. Naklon nadstrešnice parkirnih prostorov in drugih utrjenih površin pred vhodi v stavbe ne sme biti usmerjen proti javnim pohodnim ali povoznim površinam.
(6) Fasade so v beli barvi, v zemeljskih, sivih ali pastelnih tonih. Dovoljena je tudi popolna ali delna obdelava fasad z lesom, naravnim kamnom ali sodobnimi materiali (vidni beton, steklo, pločevina, vlaknocementne plošče itn.). V primeru uporabe teh materialov so dovoljeni tudi temnejši odtenki sive in rjave barve. Uporaba signalnih oziroma fluorescentnih barv ni dopustna. Balkoni, lože oziroma terase morajo biti oblikovani enotno oziroma oblikovno usklajeni.
(7) Klimatskih naprav ni dopustno nameščati na vizualno izpostavljene fasade stavb, razen če so te fasade izvedene tako, da deli fasad zakrivajo instalacije in zunanjo enoto naprave.
(8) Naknadne prizidave pri vrstnih hišah praviloma niso dopustne, razen če se izvedejo enotno za celoten niz v okviru dopustnih gabaritov. Ob izvedbi morebitnih rekonstrukcij ali vzdrževalnih del je potrebno ohraniti koncept arhitekturnega oblikovanja večstanovanjske stavbe oziroma niza vrstnih hiš.
(9) Medsosedske ograje morajo biti prosojne in ozelenjene. Zidovi (ne glede na material) niso dovoljeni, razen na mejah med gradbenimi parcelami vrstnih hiš sklopa B ter atriji pritličnih stanovanj večstanovanjske stavbe sklopa A, vendar le, če so oblikovani integralno kot del stavbe.
(10) Urbana oprema mora biti v območju oblikovana enotno ob upoštevanju značilne opreme v jedru mesta Mežica.
(1) Parterne ureditve na gradbenih parcelah vrstnih hiš slopa B se oblikujejo čim bolj enotno. Prikaz zunanjih ureditev v grafičnem delu OPPN je le shematski, dejanske rešitve lahko od njega odstopajo.
(2) Višina zemljišča na parcelni meji mora praviloma biti prilagojena sosednjemu zemljišču, prehodi med različnimi višinami pa urejeni s travnatimi brežinami. V delih, kjer to ni možno zaradi večjih višinskih razlik (uvoz v kletno etažo, vzhodni rob območja na meji z obstoječim kompleksom teniških igrišč …), je dopustna tudi izvedba opornih zidov. Oporni zidovi naj bodo izvedeni tako, da bodo vizualno čim manj izpostavljeni (npr. zazelenjeni, oblikovno usklajeni s stavbo ipd.)
(3) Ob stanovanjskih stavbah se uredijo parkirne in druge utrjene površine ter dvorišča.
(4) Zagotoviti je potrebno minimalno dve parkirni mesti za motorna vozila na stanovanjsko enoto in dodatna parkirna mesta glede na morebitno dodatno dejavnost v stavbi, in sicer:
– eno parkirno mesto, v kolikor podjetje posluje s strankami,
– eno parkirno mesto na vsako zaposleno osebo, ki se vozi na delo z druge lokacije.
(5) Vse neutrjene površine je potrebno ozeleniti/zatraviti. Zasaditev z drevjem in grmovnicami mora slediti naslednjim usmeritvam:
– priporoča se zasaditev lokalno značilne medonosne vegetacije;
– zaradi bližine vzgojno-varstvenih ustanov se ne dovoljuje zasaditev strupenih vrst drevja in grmovnic;
– prepovedana je uporaba pacipres in cipres (Chamaecyparis sp.) ter klekov (Thuja sp.).
(6) Zbiralniki za kapnico oziroma rezervoarji za vodo morajo biti postavljeni na delu gradbene parcele, ki se ne nahaja ob javni cesti in v prostor umeščeni tako, da so vizualno čim manj zaznavni.
(pogoji in merila za parcelacijo)
(1) Parcelacija se izvede skladno s prikazom iz grafičnega dela OPPN in pripadajočimi zakoličbenimi točkami, ki omogočajo prenos novih mej parcel v naravo.
(2) Gradbene parcele stavb v sklopu, za katerega se pridobiva gradbeno dovoljenje, morajo biti pred izdajo gradbenega dovoljenja vzpostavljene kot samostojne zemljiške parcele.
(3) Parcele, namenjene gradnji gospodarske javne infrastrukture, se lahko oblikujejo (združujejo in delijo) poljubno.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GOSPODARSKO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(skupne določbe glede gospodarske javne infrastrukture in javnega dobra)
(1) Potek infrastrukturnih omrežij mora biti medsebojno usklajen z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih in grajenih struktur.
(2) Objekti gospodarske javne infrastrukture, razen prometnega omrežja, morajo biti izvedeni podzemno. V okviru prostorskih možnosti (razen tam, kjer je drugačna izvedba bolj smiselna zaradi racionalnosti, gradbenotehničnih ali okoljevarstvenih vidikov ter prostorskih omejitev) morajo biti urejeni v sklopu javnih površin (cestnega telesa) tako, da je omogočeno njihovo priključevanje. Površine za ureditev novih prometnic (razen parkirnih površin) in gospodarske javne infrastrukture za potrebe priključevanja na obstoječa infrastrukturna omrežja se lahko skladno z določili drugega odstavka 5. člena tega odloka zagotovijo tudi izven območja OPPN.
(3) Elektroenergetske vode, vode javne razsvetljave in telekomunikacijske vode je pod asfaltnimi in drugimi voznimi, utrjenimi oziroma težko dostopnimi površinami z namenom njihove zaščite potrebno položiti v kabelsko kanalizacijo. V primeru rekonstrukcije ceste je potrebno zagotoviti zaščito ali prestavitev obstoječih vodov. Vsi jaški v sklopu asfaltnih in drugih voznih površin se izvedejo kot povozni.
(4) Priključne omarice energetskega in komunikacijskega omrežja ne smejo biti nameščene na glavnih fasadah objektov in ne smejo biti vizualno izpostavljene v odprtih ambientih.
(5) Med izvajanjem posegov za potrebe OPPN (izven in znotraj območja OPPN) je potrebno zagotoviti nemoteno delovanje komunalne oskrbe in dostop do vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav ter jih takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani.
(6) Pri posegih na prometnicah za potrebe OPPN (izven in znotraj območja OPPN) je potrebno zagotoviti varen promet oziroma zagotoviti, da med gradnjo prometna varnost ni slabša in da ne prihaja do zastojev na obstoječem cestnem omrežju.
(7) Vse stanovanjske stavbe je potrebno obvezno priključiti na prometno, vodovodno, kanalizacijsko (kanalizacija za odvod komunalne in padavinske odpadne vode), plinovodno in elektroenergetsko omrežje ter za njih zagotoviti odvoz odpadkov.
(1) Območje OPPN se napaja preko novo načrtovane notranje javne prometnice P, ki poteka po sredini območja od Ulice Kralja Matjaža na zahodu do Malgajeve ulice na severovzhodu. Na njo se priključujejo vse načrtovane stavbe, pri čemer ima večstanovanjska stavba predviden priključek iz garažne kleti. Notranja prometnica P je v delu med Malgajevo ulico in uvozom v garažo večstanovanjskega objekta (gradbena parcela z oznako A) dvosmerna v preostalem delu pa enosmerna (promet poteka v smeri od Ulice Kralja Matjaža proti Malgajevi ulici). Cestno telo notranje javne ceste P se uredi v minimalnem prečnem profilu širine 4,8 m v delu, kjer poteka promet enosmerno, oziroma 7,5 m v delu, kjer promet poteka dvosmerno. Od tega mora biti najmanj 1,3 m namenjenih ureditvi enostranskega pločnika.
(2) Zaradi navezave nove načrtovane notranje prometnice P na obstoječi javni cesti bo potrebno rekonstruirati del obodnih prometnic izven območja OPPN. Rekonstrukcija se izvede v skladu z določili 5. in 6. člena tega odloka in ob smiselnem upoštevanju načrtovane zasnove območja OPPN.
(3) Peš promet se vodi ob Malgajevi ulici ter ob načrtovani notranji prometnici P (povezava med Malgajevo ulico in Ulico Kralja Matjaža ter posredno tudi načrtovano javno povezovalno potjo »Vrtec«). Z gradbenih parcel z oznako B je možen neposreden peš dostop do načrtovane javne povezovalne poti »Vrtec«.
(4) Vse javne ali zasebne površine, namenjene motornemu prometu, in površine za mirujoči promet morajo biti ustrezno utrjene za osno obremenitev 10 ton, lahko so asfaltirane, betonirane ali tlakovane. Površine za mirujoči promet so lahko tudi zatravljene.
(oskrba z vodo in hidrantno omrežje)
(1) Območje OPPN se priključuje na obstoječe javno vodovodno omrežje v sklopu obodnih prometnic. Večstanovanjska stavba se neposredno priključuje na vod v sklopu Malgajeve ulice, vrstne hiše pa preko načrtovanega javnega vodovoda v sklopu notranje prometnice P na vod v sklopu Ulice Kralja Matjaža.
(2) Požarna voda bo zagotovljena iz javnega vodovodnega omrežja. Na jugozahodnem delu območja je že urejen nadzemni hidrant. Predvidena je ureditev dodatnega hidranta na severovzhodnem robu območja. Hidranti na območju OPPN oziroma njegovem vplivnem območju morajo biti razporejeni tako, da bo zagotovljena ustrezna požarna varnost v skladu z veljavnimi predpisi.
(odvajanje in čiščenje odpadnih in padavinskih voda)
(1) Za priključitev načrtovanih stavb na območju na kanalizacijsko omrežje je predvidena izgradnja novih javnih kanalizacijskih vodov (ločena voda za odvod komunalne in padavinske odpadne vode) v sklopu notranje prometnice P. Izven območja OPPN bo izvedena rekonstrukcija obstoječega kanalizacijskega omrežja v sklopu Malgajeve ulice.
(2) Večstanovanjska stavba se neposredno priključuje na načrtovani vod kanalizacije za odvod komunalne odpadne vode v sklopu Malgajeve ulice, vrstne hiše pa na načrtovani vod kanalizacije za odvod komunalne odpadne vode v sklopu notranje prometnice P.
(3) Padavinske vode s streh, cest in utrjenih površin dvorišč se odvajajo v ponikalno polje, ki deluje kot podzemni razbremenilni bazen, ki je na iztoku povezan z načrtovanim omrežjem javne kanalizacije za odvod padavinske odpadne vode. Padavinske odpadne vode je potrebno pred izpustom in ponikanjem ustrezno očistiti (izvedba lovilcev olj).
(1) Za priključitev načrtovanih stavb na območju na nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje je predvidena izgradnja novega javnega nizkonapetostnega kablovoda v sklopu notranje prometnice P ter dograditev nizkonapetostnega kablovoda v sklopu Ulice Kralja Matjaža, ki se priključuje na obstoječo transformatorsko postajo 20/0,4 kV severozahodno od območja OPPN. Vse načrtovane stavbe se priključujejo na vod v sklopu notranje prometnice P.
(2) Nizkonapetostno omrežje se izvede do priključnih merilnih omaric (lahko so individualne ali skupne za več stavb), ki se jih postavi na stalno dostopna mesta.
(3) Načrtovane stavbe na območju OPPN se za potrebe ogrevanja in pripravo sanitarne vode priključijo na distribucijsko plinovodno omrežje v sklopu obodnih prometnic. Večstanovanjska stavba se neposredno priključuje na vod v sklopu Malgajeve ulice, vrstne hiše pa preko načrtovanega javnega plinovoda v sklopu notranje prometnice P na vod v sklopu Ulice Kralja Matjaža.
(4) V pasu širine 1 m levo in desno od obstoječih vodov distribucijskega omrežja zemeljskega plina ni dopustno nižanje nivelete, nasipavanje terena nad osjo plinovoda pa je dopustno do največ 0,5 m.
(omrežje javne razsvetljave)
Javna razsvetljava se izvede enotno za celotno območje OPPN, z enako visokimi kandelabri tipske oblike ob upoštevanju tipizacije urbane opreme v naselju.
(telekomunikacijsko omrežje)
Območje OPPN se na obstoječe javno telekomunikacijsko omrežje priključuje preko kabelskega jaška KJ47 v sklopu Ulice Kralja Matjaža. Večstanovanjska stavba se neposredno priključuje na jašek KJ47 preko kabelske kanalizacije iz PE cevi fi 50 mm. Za potrebe priključevanja vrstnih hiš se izvede nov javni telekomunikacijski vod (kabelska kanalizacija iz PE cevi 2×fi 50 mm) od jaška KJ47 do novega razvodnega jaška KJ BC fi 80 cm v sklopu notranje prometnice P. Od razvodnega jaška do posameznih stanovanjskih stavb se položijo PE cevi fi 32 mm. Izvedba telekomunikacijske kabelske kanalizacije mora omogočiti pristojnemu izvajalcu univerzalne storitve v skladu s predpisom, ki ureja elektronske komunikacije, možnost priklopa vseh objektov na območju OPPN.
(1) Na območju se izvaja gospodarska javna služba odvoza komunalnih odpadkov. Komunalne odpadke je potrebno zbirati v ustrezno dimenzioniranih zabojnikih za odpadke na zbirnem mestu. Zbirno mesto mora biti v stavbi ali na pripadajoči gradbeni parceli. Zabojniki na zbirnem mestu morajo biti zavarovani pred vremenskimi vplivi.
(2) Ekološki otoki (zbiralnice ločenih frakcij komunalnih odpadkov) za območje jedra Mežice so urejeni na območju Leške ceste in Lenartove ulice.
V. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE, VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
Območje OPPN se nahaja na območju, na katerem veljajo ukrepi iz predpisa o območjih največje obremenjenosti okolja in o programu ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja v Zgornji Mežiški dolini.
(celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Območje OPPN se nahaja na območju kulturnega spomenika Mežica – Trško jedro (EŠD 7635). Posebne rešitve in ukrepi za kulturno dediščino niso potrebni.
(2) Ne glede na določila prejšnjega odstavka velja ob vseh posegih v zemeljske plasti obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki lastnika zemljišča, investitorja ter odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. V primeru odkritja arheoloških ostalin je potrebno pristojni osebi Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela, in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi.
(1) Posegi v tla se izvedejo tako, da so prizadete čim manjše površine tal.
(2) Zaradi prekomerne onesnaženosti tal s svincem na območju Zgornje Mežiške doline morajo biti vse utrjene površine izvedene tako, da je preprečeno širjenje prahu, vse neutrjene površine pa morajo biti praviloma zatravljene. Za urejanje in utrjevanje površin, ki ne bodo prekrite z materialom, ki preprečuje neposreden dostop do tal, ter za vrtnarjenje je potrebno uporabljati zemljino ali drug nasipni material, ki ustreza drugi stopnji obremenjenosti okolja v skladu s predpisom, ki določa merila za ugotavljanje stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti tal z nevarnimi snovmi.
(varstvo in zaščita voda)
Komunalna in padavinska odpadna voda se odvaja ločeno v javno kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji iz 15. člena tega odloka.
(1) Območje OPPN se uvršča med območja III. stopnje varstva pred hrupom.
(2) Morebitne prezračevalne in klimatske naprave, ki povzročajo hrup, naj se umeščajo tako, da bo njihov hrup čim manj moteč za okolico, zlasti v nočnem času.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
Območje OPPN se uvršča med območja I. stopnje varstva pred elektromagnetnim sevanjem.
(1) V času gradnje se v okolici gradbišča prepreči preseganje mejnih vrednosti prašnih usedlin v zrak (vlaženje odkritih površin na gradbišču in na transportnih poteh, preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja urejanja, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu ipd.).
(2) Načrtovane stavbe se priključijo na plinovodno omrežje v skladu z določili 16. člena tega odloka.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(rešitve in ukrepi za obrambo, varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter varstvo pred požarom)
(1) Prometnice na območju omogočajo dostop za interventna vozila in za razmeščanje opreme za gasilce ter zagotavljajo pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja.
(2) Vse ureditve in objekti morajo upoštevati odmike od meje parcel in med objekti oziroma predpisane protipožarne ločitve, da se prepreči širjenje požara na sosednje objekte. Zadostne količine požarne vode se zagotavljajo preko hidrantnega omrežja, ki se napaja iz javnega vodovodnega omrežja (gl. tudi 14. člen tega odloka).
(3) Predvideti je potrebno potresno varen način gradnje ob upoštevanju projektnega pospeška tal kot je opredeljen v karti potresne nevarnosti Slovenije.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) OPPN se lahko izvaja etapno. Gradnjo stanovanjskih stavb je možno izvajati sočasno ali pa ločeno po posameznih gradbenih parcelah. V prvi etapi je potrebno izvesti notranjo prometnico P z vsemi predvidenimi infrastrukturnimi omrežji ter urediti nujno gospodarsko javno infrastrukturo v sklopu obodnih prometnic (kanalizacijsko in elektroenergetsko omrežje) v skladu s pogoji iz 15. in 16. člena tega odloka.
(2) Po izvedbi gradenj mora biti na obodnih prometnicah vzpostavljeno vsaj enako stanje kot je bilo pred gradnjo.
VIII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
(1) Dopustna so odstopanja za meje gradbenih parcel do +/–1,0 m. V primeru uporabe teh toleranc se smiselno prilagodi tudi lega zakoličbenih točk, prikazanih na grafičnem načrtu »7. Načrt parcelacije« ter lega gradbenih meja in linij, prikazanih na grafičnem načrtu »4. Zazidalna situacija«. Odstopanja od pogojev za določitev gradbenih parcel so dopustna tudi, kadar so posledica prilagajanja pozicijski natančnosti geodetskih podatkov (v tem primeru so odstopanja lahko tudi večja). Pri tem nobena gradbena parcela, namenjena gradnji vrstne hiše (gradbene parcele z oznako B) s pripadajočimi objekti in ureditvami, tudi ob upoštevanju dopustnih toleranc ne sme biti manjša od 150 m2, prečni profil notranje prometnice P pa mora ustrezati minimalnim zahtevam iz 13. člena tega odloka.
(2) Dopustna so odstopanja do ±1,0 m pri višinski koti pritličja.
(3) Dopustna so odstopanja od rešitev (poteka tras, dimenzij, ureditev objektov, naprav in priključkov) posamezne prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture (vključno z rešitvami odvajanja odpadnih voda in načinom ogrevanja stavb), če se poiščejo rešitve, ki so primernejše z gradbenotehničnega, okoljevarstvenega ali ekonomskega (možnost pridobivanja zemljišč za gradnjo, cena in dostopnost energentov ipd.) vidika oziroma če je to potrebno zaradi priključevanja na sosednja območja ali priključevanja sosednjih območij na območje OPPN. Ta odstopanja ne smejo bistveno spreminjati načrtovanega videza območja in prometne sheme, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih razmer na območju OPPN oziroma na sosednjih območjih ter ne smejo biti v nasprotju z javnimi koristmi. K spremenjenim rešitvam je potrebno pridobiti soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora.
IX. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI OPPN
Po prenehanju veljavnosti OPPN ob realizaciji načrtovanih ureditev je pri določanju nadaljnjih meril in pogojev potrebno upoštevati ključne usmeritve, ki zagotavljajo kontinuiteto urbanističnega urejanja prostora OPPN, in sicer potek prometnic, postavitev stavb, značilne tlorisne in višinske gabarite ter značilne elemente arhitekturnega oblikovanja.
OPPN je na vpogled v prostorih pristojne službe za prostor Občine Mežica.
(inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem OPPN)
Nadzor nad izvajanjem OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Identifikacijska številka v zbirki prostorskih aktov: 2771
Št. 3500-0003/2021
Mežica, dne 31. avgusta 2022
