Na podlagi tretjega odstavka 4. člena, tretjega odstavka 5. člena in desetega odstavka 14. člena Zakona o vesoljskih dejavnostih (Uradni list RS, št. 43/22) Vlada Republike Slovenije izdaja
o izvajanju Zakona o vesoljskih dejavnostih
(1) Ta uredba določa vsebino predloga upravljavca za izdajo dovoljenja za izvajanje vesoljske dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: dovoljenje), izobrazbena, tehnična, finančna, varnostna in okoljska merila za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izdajo dovoljenja za izvajanje vesoljske dejavnosti, dokazila, ki se priložijo predlogu, in način izdaje dovoljenja.
(2) Ta uredba tudi podrobneje ureja način vodenja registra izstreljenih vesoljskih objektov Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: register).
(vsebina predloga upravljavca za izdajo dovoljenja)
(1) Predlog za izdajo dovoljenja vsebuje:
1. ime in priimek ter naslov stalnega ali začasnega prebivališča oziroma firmo in sedež upravljavca;
2. dokazilo o ustrezni stopnji izobrazbe in tehničnem znanju s področja vesoljskih in sorodnih tehnologij v skladu s 1. in 2. točko prvega odstavka 3. člena te uredbe;
3. bilanci stanja zadnjih dveh zaporednih poslovnih let (pravne osebe) oziroma potrdilo banke o finančni sposobnosti ter finančno zavarovanje posla (fizične osebe);
4. finančni načrt predlagane vesoljske dejavnosti;
5. opis ciljev in namena vesoljske dejavnosti;
6. tehnično specifikacijo predlagane vesoljske dejavnosti, ki vsebuje najmanj:
a) velikost vesoljskega objekta,
b) maso vesoljskega objekta,
c) materiale, iz katerih je vesoljski objekt izdelan,
č) tehnično specifikacijo vključenih sistemov,
d) pogonsko sredstvo in tovor,
e) če ne gre za plovilo izstrelitve, opis načina komunikacije med vesoljskim objektom in zemeljsko postajo z navedbo predvidenih radijskih frekvenc radijske komunikacije,
f) načrtovane orbitalne podatke za celotno trajanje izvajanja vesoljske dejavnosti, skupaj z nadzorovanim zaključkom vesoljske dejavnosti,
g) načrtovano trajanje delovanja vesoljskega objekta,
h) načrtovan čas ohranitve vesoljskega objekta v vesolju po zaključku delovanja,
i) rezultate mednarodno priznanih testov, s katerimi sta bili dokazani varnost in robustnost zadevnega vesoljskega objekta,
j) načrt nadzorovanega zaključka upravljanja vesoljskega objekta v vesolju oziroma njegove vrnitve na Zemljo, vključno s postopki za omejevanje nastanka vesoljskih odpadkov,
k) predvidene ukrepe za omejevanje nastanka vesoljskih odpadkov in škodljivih okoljskih učinkov na Zemlji in v vesolju ter škodljivih sprememb v atmosferi,
l) tehnične informacije o uporabljenih zemeljskih postajah in njihovih predvidenih lokacijah,
| m) | uporabljene standarde in uporabljen sistem vodenja kakovosti pri izdelavi objekta; |
7. informacijo o izbranem kraju izstrelitve, plovilu izstrelitve, kadar se predlog ne nanaša na plovilo izstrelitve, pravni osebi, ki bo izstrelitev izvedla, in načrtovanem roku izstrelitve ter kopijo osnutka pogodbe o storitvi izstrelitve; če je izstrelitev predvidena z izstrelišča zunaj ozemlja držav članic Evropske unije, je treba izbiro kraja izstrelitve utemeljiti;
8. načrt ukrepanja ob nastanku napak v delovanju vesoljskega objekta ali pojavu nevarnosti, povezanih z varnostjo vesoljskega prometa, vključno s časom prevoza in morebitne razgradnje vesoljskega objekta ob morebitni neuspešni izstrelitvi, in
9. informacijo o morebitnih mednarodnih sodelovanjih pri izvajanju vesoljske dejavnosti.
(2) Upravljavec lahko predlogu priloži tudi dokumentacijo, iz katere je razvidno, da se vesoljska dejavnost izvaja v skladu z mednarodnimi standardi in smernicami mednarodno priznanih standardizacijskih organizacij o varnosti in tehnologiji na področju vesoljskih dejavnosti, če takšna standardizacija že obstaja.
(3) Upravljavec predlogu predloži oceno tveganja glede nevarnosti vesoljske dejavnosti, navedeno v drugem odstavku 5. člena Zakona o vesoljskih dejavnostih (Uradni list RS, št. 43/22; v nadaljnjem besedilu: zakon).
(4) Če je namen vesoljske dejavnosti opazovanje Zemlje, predlog vsebuje opis podatkov, ki se bodo pridobivali z vesoljsko dejavnostjo, in zmogljivost merilne opreme, vključno z ločljivostjo (prostorsko, spektralno, radiometrično in časovno).
(merila za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za izdajo dovoljenja)
(1) Upravljavec izpolnjuje pogoj iz točke a) prvega odstavka 5. člena zakona, če:
1. je upravljavec fizična oseba in ima najmanj VII. stopnjo izobrazbe naravoslovne ali tehnične smeri; če je upravljavec pravna oseba in so pri njem zaposlene vsaj tri osebe z najmanj VII. stopnjo izobrazbe naravoslovne ali tehnične smeri;
2. izkaže tehnično znanje s področja vesoljskih in sorodnih tehnologij z dokazilom o sodelovanju pri najmanj dveh izvedenih projektih, in
3. je iz bilanc stanja oziroma primerljivega dokazila o finančni sposobnosti iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena ter iz finančnega načrta predlagane vesoljske dejavnosti iz 4. točke prvega odstavka prejšnjega člena razvidna zaprta finančna konstrukcija za izvedbo vesoljske dejavnosti.
(2) Upravljavec izpolnjuje pogoj iz točke b) prvega odstavka 5. člena zakona, če:
1. predloži dokazila o skladnosti vesoljske dejavnosti z mednarodnimi standardi in smernicami mednarodno priznanih standardizacijskih organizacij o varnosti in tehnologiji na področju vesoljskih dejavnosti ali certifikate teh organizacij za vse uporabljene dele in za celoten vesoljski objekt,
2. je celoten vesoljski objekt razvit in narejen v okviru projektov pri Evropski vesoljski agenciji, ki jih je potrdila slovenska delegacija pri tej agenciji, ali
3. je podano mnenje Evropske vesoljske agencije, da se vesoljska dejavnost izvaja v skladu z mednarodnimi standardi in smernicami mednarodno priznanih standardizacijskih organizacij o varnosti in tehnologiji na področju vesoljskih dejavnosti.
(3) Upravljavec izpolnjuje pogoj iz točke c) prvega odstavka 5. člena zakona:
1. če organi iz 8. člena zakona predložijo mnenja, ki izkazujejo izpolnjevanje posameznih pogojev, ali
2. kadar gre za dejavnost iz tretjega ali četrtega odstavka 6. člena zakona, če iz priložene ocene tveganja glede nevarnosti vesoljske dejavnosti iz drugega odstavka 5. člena zakona in iz informacij iz 5., 6., 7., 8. in 9. točke prvega odstavka ter tretjega in četrtega odstavka prejšnjega člena komisija iz 10. člena zakona oceni, da vesoljska dejavnost ne pomeni nevarnosti za obrambo države, javni red, varnost ljudi in njihovega premoženja, obveščevalno-varnostno dejavnost države in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ne vpliva negativno na javno zdravje, okolje in letalstvo. Komisija pri oceni vesoljske dejavnosti upošteva naslednje:
a) vesoljska dejavnost lahko pomeni nevarnost za obrambo države, kadar je namen vesoljske dejavnosti izvajanje komunikacije in navigacije ali zbiranje in izmenjava podatkov, pomembnih za obrambo države, kadar je iz četrtega odstavka prejšnjega člena razvidno, da bo resolucija zbranih podatkov višja od 30 cm/piksel, ali kadar uporablja frekvence, ki bi lahko bile škodljivo motenje za sisteme, ki se uporabljajo za obrambo države,
b) vesoljska dejavnost lahko pomeni nevarnost za javni red, varnost ljudi in njihovega premoženja, kadar obstaja tveganje za nesrečo zaradi padca dela satelita na površje Zemlje, ki je večje od 1:10.000, ali kadar je iz četrtega odstavka prejšnjega člena razvidno, da bo resolucija zbranih podatkov višja od 30 cm/piksel,
c) vesoljska dejavnost lahko predstavlja nevarnost za obveščevalno-varnostno dejavnost države, kadar je namen vesoljske dejavnosti izvajanje komunikacije in navigacije ali zbiranje in izmenjava podatkov, pomembnih za obveščevalno- varnostno dejavnost države, ali kadar je iz četrtega odstavka prejšnjega člena razvidno, da bo resolucija zbranih podatkov višja od 30 cm/piksel,
č) vesoljska dejavnost lahko pomeni nevarnost za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, kadar obstaja tveganje za nesrečo zaradi padca vesoljskega objekta ali njegovega dela na površje Zemlje, ki je večje od 1:10.000,
d) pri oceni vpliva vesoljske dejavnosti na javno zdravje in okolje upošteva določbe uredbe, ki ureja preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic, in uredbe, ki ureja posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje; kadar je komisija v dvomu, obvesti o nameravani dejavnosti ministrstvo, pristojno za okolje, da v skladu z uredbo, ki ureja posege v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, uvede predhodni postopek po uradni dolžnosti,
e) šteje se, da vesoljska dejavnost vpliva na letalstvo, če obstaja možnost, da vesoljski objekt ali njegov del zaide v zračni prostor Republike Slovenije, kadar obstaja tveganje za nesrečo zaradi padca vesoljskega objekta ali njegovega dela na površje Zemlje, ki je večje od 1:10.000, ali kadar vesoljska dejavnost uporablja frekvence, ki bi pomenile škodljivo motenje za letalski promet v zračnem prostoru Republike Slovenije.
(4) Upravljavec izpolnjuje pogoj iz točke č) prvega odstavka 5. člena zakona, če:
1. ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve, poda pozitivno mnenje glede izpolnjevanja pogoja v skladu z drugim odstavkom 8. člena zakona ali
2. iz informacij iz četrtega odstavka prejšnjega člena izhaja, da je načrtovana uporaba pridobljenih podatkov pri izvajanju vesoljske dejavnosti v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in iz informacij iz 4., 5., 6. in 7. točke prvega odstavka ter iz četrtega odstavka prejšnjega člena izhaja, da je uporaba načrtovanega vesoljskega objekta v skladu z mednarodnimi pogodbami in pravili mednarodnega prava, ki obvezujejo Republiko Slovenijo.
(5) Upravljavec izpolnjuje pogoj iz točke d) prvega odstavka 5. člena zakona, če mu je bila vročena pravnomočna odločba Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije o dodeljenih frekvencah.
(6) Upravljavec izpolnjuje pogoj iz točke e) prvega odstavka 5. člena zakona, če:
1. je iz informacij iz 6. in 8. točke prvega odstavka prejšnjega člena razvidno, da je vesoljski objekt načrtovan tako, da:
a) zaradi trdnosti sestave, tudi ob nedelovanju ali napakah, ne ustvarja novih vesoljskih odpadkov v času obratovanja, in
b) ne pomeni nevarnosti eksplozije;
2. je iz tehnične specifikacije iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena razvidno, da vesoljska dejavnost ne predvideva načrtnega ustvarjanja novih vesoljskih odpadkov;
3. upravljavec poda izjavo o vključitvi v ustrezno bazo za nadzor vesoljskega prometa;
4. je izdelan načrt ukrepanja ob nastanku napak v delovanju vesoljskega objekta in pojavu nevarnosti, tudi v času prevoza in morebitne razgradnje vesoljskega objekta v primeru neuspešne izstrelitve; in
5. je izdelan načrt za varen zaključek upravljanja vesoljskega objekta v vesolju oziroma njegovo vrnitev na Zemljo, usklajen z veljavnimi smernicami Združenih narodov za zmanjševanje vesoljskih odpadkov. Če gre za vesoljski objekt, predviden za izstrelitev v nizkozemeljske orbite, načrt vsebuje tudi izračun verjetnosti, da vesoljski objekt ali njegovi deli ob vstopu v atmosfero ne bodo v celoti zgoreli, pripravljen na podlagi mednarodno priznanih metodologij.
(podatki za vpis v register)
(1) V register se vpišejo podatki iz šestega odstavka 14. člena zakona, pri čemer:
1. registracijsko številko vesoljske dejavnosti določi Odbor za vesoljske raziskave (COSPAR) Mednarodnega sveta za znanost (ICSU);
2. se datumi vpisujejo po srednjeevropskem pasovnem času skladno z zakonom, ki ureja računanje časa;
3. se za določitev namena vesoljskega objekta uporabljajo standardne klasifikacije, kot so daljinsko zaznavanje, telekomunikacije, navigacija, raziskave vesolja, izraba vesoljskih virov in tehnološka demonstracija.
(2) Status vesoljskega objekta iz točke j) šestega odstavka 14. člena zakona je:
1. »Delujoč vesoljski objekt«, če gre za objekt v vesolju, ki izvaja svojo osnovno funkcijo v skladu s splošnim namenom vesoljskega objekta;
2. »Delno delujoč vesoljski objekt«, če gre za objekt v vesolju, ki ne izvaja v celoti svoje osnovne funkcije v skladu s splošnim namenom vesoljskega objekta, vendar pa je še vedno povezan z zemeljsko postajo in oddaja določene informacije;
3. »Nedelujoč vesoljski objekt«, če gre za objekt v vesolju, ki ne izvaja svoje osnovne funkcije v skladu s splošnim namenom vesoljskega objekta in ga zemeljska postaja več ne more zaznati, še vedno pa se nahaja v aktivni zemeljski orbiti;
4. »Odstranjen vesoljski objekt«, če gre za objekt, ki je bil odstranjen iz aktivne zemeljske orbite v skladu s Smernicami Združenih narodov za zmanjševanje vesoljskih odpadkov;
5. »Vesoljski objekt, z mednarodnim sporazumom prenesen na upravljavca iz druge države«, če gre za objekt, glede katerega je bil v skladu z drugim odstavkom 13. člena zakona sklenjen mednarodni sporazum glede ureditve odškodninske odgovornosti;
6. »Vesoljski objekt, prenesen od upravljavca iz druge države«, če gre za objekt, ki ga je na upravljavca prenesel upravljavec iz druge države.
(3) Če gre za vesoljski objekt, ki je bil prenesen na drugega upravljavca v skladu s 13. členom zakona, se v polje »status« vnese tudi številka dovoljenja ministrstva iz prvega in tretjega odstavka 13. člena zakona ali številka in naziv mednarodnega sporazuma iz drugega odstavka 13. člena zakona ter ime države, s katero je mednarodni sporazum sklenjen.
(vodenje vpisa po zaključku vesoljske dejavnosti)
Vesoljska dejavnost ostane vpisana v register po zaključku njenega izvajanja, pri čemer se vpiše podatek o novem statusu vesoljskega objekta tako, da se status spremeni v »odstranjen«, »nedelujoč« ali »z mednarodnim sporazumom prenesen na upravljavca iz druge države«.
(hramba predlogov ter vlog s podatki)
Predlogi za izdajo dovoljenja ter vloge za vpis v register se shranijo trajno v elektronski obliki, predloge v papirnati obliki pa organ ohrani pet let po vnosu zapisov v register, nato pa jih po predhodni pretvorbi v elektronsko obliko uniči.
Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00704-319/2022
Ljubljana, dne 22. septembra 2022
EVA 2022-2130-0019
Vlada Republike Slovenije
