Na podlagi drugega odstavka 109. člena Zakona o oskrbi z električno energijo (Uradni list RS, št. 172/21) Agencija za energijo izdaja
o metodologiji za določitev regulativnega okvira za elektrooperaterje
S tem aktom se določa metodologija za določitev regulativnega okvira.
Metodologija je določena na način, da spodbuja učinkovitost elektrooperaterjev in učinkovitost uporabe sistema, raziskave in inovacije ter naložbe v nove oziroma inovativne tehnologije.
Agencija za energijo (v nadaljnjem besedilu: agencija) pri uresničevanju ciljev iz tega akta:
– upošteva pravila stroke ekonomskega reguliranja in
– zahteva, da elektrooperaterji zaradi primerljivosti enotno izkazujejo stroške izvajanja dejavnosti in druge podatke, ki jih agencija potrebuje za namene reguliranja.
Izrazi, uporabljeni v tem aktu, imajo enak pomen kot izrazi, opredeljeni v 4. členu Zakona o oskrbi z električno energijo (Uradni list RS, št. 172/21, v nadaljnjem besedilu: ZOEE), poleg tega pa imajo posamezni izrazi še naslednji pomen:
– | čezmejna izmenjava električne energije: | pomeni uvoz (vnos), izvoz (iznos) ali tranzit električne energije čez državno mejo, pri čemer se uporabi povezovalni vod, ki omogoča neposredno povezavo z omrežji sosednjih držav; tranzit električne energije se obravnava kot sočasni uvoz (vnos) in izvoz (iznos) enake količine električne energije; |
– | distribucijsko podjetje: | je najemodajalec oziroma vzdrževalec dela distribucijskega sistema iz prvega in tretjega odstavka 114. člena ZOEE; |
– | elektroenergetska infrastruktura: | so objekti, naprave in omrežja vključno s stvarnimi in drugimi pravicami na nepremičninah v skladu z Energetskim zakonom (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 – ZURE, 121/21 – ZSROVE, 172/21 – ZOEE, 204/21 – ZOP in 44/22 – ZOTDS, v nadaljnjem besedilu: EZ-1) in predpisi, ki opredeljujejo vrste objektov, naprav, omrežij in sistemov, ki sestavljajo infrastrukturo, ter način vodenja evidence infrastrukture; |
– | hranilnik energije: | pomeni napravo za shranjevanje energije; |
– | metodologija UCI: | je metodologija operaterjev prenosnih sistemov glede porabe prihodkov od prezasedenosti (Methodology for the Use of Congestion Income according to Article 19(4) of Regulation (EU) 2019/943), ki je bila v skladu z 19. členom Uredbe (EU) 2019/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o notranjem trgu električne energije (UL L št. 158 z dne 14. 6. 2019, str. 54; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2019/943/EU) sprejeta na podlagi odločitve Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (v nadaljnjem besedilu: ACER) (Decision No 38/2020 of the European Union Agency for the Cooperation of Energy Regulators of 23 december 2020 on the Methodology for the use of congestion income for the purposes referred to in Article 19(2) of Regulation (EU) 2019/943 in accordance with Article 19(4) of Regulation (EU) 2019/943); |
– | minimalni standardi kakovosti oskrbe: | so eden izmed kriterijev za ugotavljanje upravičenosti nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja reguliranih podjetij v regulaciji s kakovostjo oskrbe. Minimalni standardi kakovosti oskrbe se izražajo z zajamčenimi standardi ali s sistemskimi standardi kakovosti oskrbe; |
– | minimalni standardi pripravljenosti: | so zahtevana raven pripravljenosti distribucijskega omrežja na področju uvajanja pametnih omrežij in se uporabljajo za določitev upravičenosti stroškov distribucijskega operaterja v regulaciji na podlagi uspešnosti naložb v pametna omrežja; |
– | nova sredstva: | so za vsa leta regulativnega obdobja tista elektroenergetska infrastruktura in ostala sredstva, ki jih je prvi lastnik ali elektrooperater predal v uporabo (aktiviral) po vključno 1. januarju leta t-2 pred začetkom regulativnega obdobja; |
– | omrežnina: | je znesek, ki ga je za uporabo elektroenergetskega sistema dolžan plačati uporabnik sistema (v nadaljnjem besedilu: uporabnik); |
– | ostala sredstva: | so sredstva, potrebna za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja, razen elektroenergetske infrastrukture; |
– | pametna energetska infrastruktura: | je energetska infrastruktura v skladu s točko (e) prvega odstavka Priloge II Uredbe (EU) 2022/869 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo, spremembi uredb (ES) št. 715/2009, (EU) 2019/942 in (EU) 2019/943 ter direktiv 2009/73/ES in (EU) 2019/944 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 347/2013 (UL L št. 152 z dne 3. 6. 2022, str. 45; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2022/869/EU). Ob tem mora izpolnjevati sledeče kriterije: je oprema ali naprava na ravni prenosa in distribucije (na vseh napetostnih nivojih, vključno z nizko napetostjo) za dvosmerno digitalno komunikacijo v realnem času ali blizu realnega časa, ki omogoča interaktivno in inteligentno spremljanje ter upravljanje proizvodnje, prenosa, distribucije, porabe in proizvodnje električne energije v elektroenergetskem sistemu; |
– | pametno omrežje: | je pametno omrežje električne energije, kot ga opredeljuje 9. točka 2. člena Uredbe 2022/869/EU; |
– | prihodki od prezasedenosti: | so prihodki od prezasedenosti čezmejnih vodov v skladu z Uredbo 2019/943/EU; |
– | priporočilo ACER: | je priporočilo ACER št. 1/2020 o regulatorjevih aktivnostih in poročanju o porabi prihodkov od prezasedenosti (Recommendation No 01/2020 of the European Union Agency for the Cooperation of Energy Regulators of 23 December 2020 on NRAs’ activities and reporting on the use of congestion income); |
– | sistemske storitve: | so storitve potrebne za obratovanje prenosnega ali distribucijskega sistema in se delijo na frekvenčne (uporabnik je sistemski operater) in nefrekvenčne (uporabnika sta oba elektrooperaterja odvisno od posamezne vrste storitve); |
– | sistemski standard: | določa povprečno raven kakovosti oskrbe ali storitev, ki so jo distribucijski operater in distribucijska podjetja dolžni zagotavljati v okviru svojih pristojnosti; |
– | sredstva: | so neopredmetena sredstva, predana v uporabo, brez dobrega imena, in opredmetena osnovna sredstva, predana v uporabo, ki jih za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja potrebuje elektrooperater; |
– | stara sredstva: | so za vsa leta regulativnega obdobja tista elektroenergetska infrastruktura in ostala sredstva, ki jih je prvi lastnik ali elektrooperater predal v uporabo (aktiviral) pred vključno 31. decembrom leta t-3 pred začetkom regulativnega obdobja; |
– | storitve prožnosti: | obsegajo sistemske (pomožne) storitve in storitve upravljanja prezasedenosti na zadevnem elektroenergetskem sistemu; |
– | stroški raziskav in inovacij: | so stroški izvirnega in načrtovanega raziskovanja, ki vključujejo tudi stroške eksperimentalnega razvoja in se opravlja v upanju, da bo pripeljalo do novega znanstvenega ali strokovnega znanja in razumevanja; |
– | stroški razvijanja: | so stroški prenašanja ugotovitev raziskovanja ali znanja v načrt ali projekt proizvajanja novih ali bistveno izboljšanih proizvodov ali storitev, preden se začne njihovo proizvajanje oziroma opravljanje za prodajo; |
– | validiran podatek: | je podatek, ki je bil obdelan v procesu za zagotavljanje točnosti in kakovosti. Za validiranega šteje tudi podatek, ki utemeljeno ne potrebuje procesa validacije, saj je točnost in kakovost že zagotovljena sistemsko na izvoru in se podatek izključno od tam tudi zajema; |
– | vodi: | so nadzemni in podzemni vodi, ki so v lasti ali najemu elektrooperaterja ali distribucijskega podjetja; |
– | zajamčeni standard: | določa raven kakovosti oskrbe ali storitev (obsega tako tehnični kot komercialni vidik izvajanja storitev), ki so jo distribucijski operater in distribucijska podjetja dolžni zagotavljati vsakemu posameznemu uporabniku v določeni točki sistema, v kateri poteka merjenje, oziroma raven kakovosti posamezne izvedene storitve. |
Regulativno obdobje je obdobje petih zaporednih koledarskih let in poteka zvezno.
II. METODOLOGIJA ZA DOLOČITEV REGULATIVNEGA OKVIRA
1. Splošno
(1) S tem aktom se določajo:
1. trajanje regulativnega obdobja;
2. vrste elementov regulativnega okvira;
3. kriteriji za določitev posameznih elementov regulativnega okvira;
4. način izračunavanja posameznih elementov regulativnega okvira;
5. vrste upravičenih stroškov, vključno z reguliranim donosom, kriterije za njihovo ugotavljanje ter način njihovega določanja;
6. pravila in način ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira ter način upoštevanja ugotovljenih odstopanj;
7. parametri posameznih dimenzij kakovosti, njihove referenčne vrednosti ter načini in standardi njihovega izračunavanja;
8. pravila za izračunavanje vpliva kakovosti na upravičene stroške;
9. minimalni standarde kakovosti različnih storitev elektrooperaterjev in
10. višina nadomestila ter načini in roki za plačilo nadomestila iz tretjega odstavka 122. člena ZOEE.
(2) Določbe tega akta veljajo tako za načrtovane kot tudi priznane elemente regulativnega okvira in posledično za regulativni okvir, če ni določeno drugače.
2. Regulativni okvir
(1) Regulativni okvir je vrednostna opredelitev upravičenih stroškov elektrooperaterja po posameznih letih regulativnega obdobja, omrežnin, drugih prihodkov iz izvajanja dejavnosti elektrooperaterja in presežkov ali primanjkljajev omrežnin iz preteklih let.
(2) Za potrebe določanja regulativnega okvira v skladu s tem aktom se upoštevajo stroški in prihodki, ki so potrebni za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja in so ugotovljeni v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi in tudi stroški in prihodki, ki v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi niso obravnavani kot stroški in prihodki. Višina teh stroškov in prihodkov je odvisna od določb tega akta.
(3) Regulativni okvir temelji na obsegu in stanju ter razvoju elektroenergetskega sistema, obsegu porabe električne energije in številu uporabnikov za posamezno leto regulativnega obdobja in za celotno regulativno obdobje.
(cilji regulativnega okvira)
Cilji določanja regulativnega okvira so:
1. zagotavljati obratovanje, vzdrževanje ter spodbujanje razvoja distribucijskega in prenosnega sistema v skladu s pravili stroke in stanjem tehnike (ali z načelom najboljše dosegljive tehnologije) tako, da se kakovost prenosa in distribucije električne energije trajno izboljšuje ali ohranja;
2. spodbujati učinkovito izvajanje naložb, ki so potrebne za izpolnjevanje okoljskih ciljev iz akcijskih načrtov;
3. spodbujati učinkovito uporabo in razvoj sistema;
4. trajno izboljševati oziroma ohranjati raven kakovosti oskrbe z električno energijo (v nadaljnjem besedilu: kakovost oskrbe), ki vsebuje komercialno kakovost, neprekinjenost napajanja in kakovost napetosti;
5. izvajati ekonomsko reguliranje omrežnine za elektroenergetski sistem na način, ki spodbuja stroškovno učinkovitost izvajalcev in oskrbo odjemalcev po primerni ceni;
6. elektrooperaterjem zagotoviti trajno poslovanje z reguliranim donosom na sredstva in
7. zagotoviti stabilne in predvidljive razmere za delovanje elektrooperaterjev in za uporabnike ter stabilno okolje za vlagatelje oziroma lastnike.
(elementi regulativnega okvira)
(1) Elementi regulativnega okvira so:
1. upravičeni stroški;
2. omrežnina;
3. drugi prihodki;
4. presežek ali primanjkljaj omrežnine preteklih let (odstopanje od regulativnega okvira preteklih let) in
5. izravnava.
(2) Elementi regulativnega okvira so načrtovani in priznani. Pred začetkom regulativnega obdobja se v postopku določanja regulativnega okvira določi načrtovan regulativni okvir oziroma načrtovani elementi regulativnega okvira, po preteku posameznega leta regulativnega obdobja pa se v postopku ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira določi priznan regulativni okvir oziroma priznani elementi regulativnega okvira.
(3) Načrtovani elementi regulativnega okvira so določeni v regulativnem okviru vnaprej za celotno regulativno obdobje in za posamezno leto regulativnega obdobja. Priznani elementi regulativnega okvira so ugotovljeni za nazaj za posamezno leto regulativnega obdobja.
(4) Realizacija elementov regulativnega okvira pomeni podatke iz poslovnih knjig elektrooperaterjev in distribucijskih podjetij.
(5) Upravičeni stroški v skladu s tem aktom so upravičeni stroški iz 15. člena tega akta in izvirajo iz dejavnosti elektrooperaterja ter jih določi oziroma prizna agencija.
(6) Vir za pokrivanje upravičenih stroškov po tem aktu je reguliran prihodek, ki ga sestavljajo zaračunane omrežnine za sistem vključno z odstopanjem od regulativnega okvira preteklih let in drugimi prihodki.
(7) Omrežnina se izračuna na podlagi tarifnih postavk za omrežnino za prenosni sistem, distribucijski sistem, priključno moč in čezmerno prevzeto jalovo energijo in na podlagi obsega uporabe elektroenergetskega sistema v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine. Omrežnine so seštevek omrežnin za posamezno leto regulativnega obdobja.
(8) Če je regulativno obdobje daljše od enega leta, lahko regulativni okvir z namenom preprečitve skokovitega spreminjanja tarifnih postavk omrežnine po posameznih letih regulativnega obdobja določa tudi izravnavo tarifnih postavk ali omrežnin za prenosni in distribucijski sistem.
(1) Metoda reguliranja temelji na metodi reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin.
(2) Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin določa vzročno-posledično (namensko) povezavo upravičenih stroškov in reguliranih letnih prihodkov in na tej podlagi obveznost elektrooperaterja, da presežek omrežnine prenese in uporabi za pokrivanje upravičenih stroškov v naslednjih letih, oziroma pravico elektrooperaterja, da se mu pri določitvi načrtovanega zneska omrežnine v naslednjih letih zagotovi pokritje primanjkljaja omrežnine preteklih let.
(3) Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin se izvaja tako, da se za regulativno obdobje elektrooperaterju določi regulativni okvir tako, da omrežnina skupaj z ugotovljenim kumulativnim presežkom oziroma primanjkljajem omrežnin elektrooperaterja iz preteklih let ter drugimi prihodki iz opravljanja dejavnosti elektrooperaterja pokrije upravičene stroške elektrooperaterja ob upoštevanju vseh predvidenih okoliščin stroškovno učinkovitega poslovanja elektrooperaterja.
(4) Metoda reguliranega letnega prihodka in reguliranih omrežnin temelji tudi na spodbudah, raziskavah in inovacijah ter doseženi ravni kakovosti oskrbe.
(določitev omrežnine za prenosni sistem in omrežnine za distribucijski sistem)
Načrtovani znesek omrežnine za prenosni sistem ali omrežnine za distribucijski sistem brez izravnave iz osmega odstavka 7. člena tega akta se za posamezno leto regulativnega obdobja izračuna na naslednji način:
OMRt = USt – OPMt – OČPJEt – DPt + ΔROt [EUR],
kjer oznake pomenijo:
OMRt | načrtovani znesek omrežnine za prenosni ali distribucijski sistem; |
USt | načrtovani upravičeni stroški; |
OPMt | načrtovani znesek omrežnine za priključno moč izračunan v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine; |
OČPJEt | načrtovani znesek omrežnine za čezmerno prevzeto jalovo energijo izračunan v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine; |
DPt | načrtovani drugi prihodki; |
ΔROt | odstopanje od regulativnega okvira preteklih let, ugotovljeno v skladu s 116. členom tega akta, ki se upošteva v posameznem letu regulativnega obdobja; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(določitev regulativnega okvira)
Regulativni okvir za posameznega elektrooperaterja določi agencija z odločbo. Za distribucijskega operaterja se regulativni okvir razdeli na distribucijskega operaterja in distribucijska podjetja.
(sprememba regulativnega okvira)
(1) Agencija med regulativnim obdobjem določi nov regulativni okvir za preostala leta regulativnega obdobja zaradi spremembe v obsegu uporabe sistema, če so nastale ali se načrtujejo letne spremembe količinske porabe električne energije glede na načrtovano porabo v regulativnem okviru, ki ima za posledico več kot 10-odstotno spremembo načrtovane omrežnine za prenosni sistem ali omrežnine za distribucijski sistem posameznega leta regulativnega obdobja. Navedeno spremembo agencija ugotavlja pred začetkom in po preteku posameznega leta regulativnega obdobja.
(2) Če agencija ugotovi, da:
1. so v posameznem letu regulativnega obdobja nastale spremembe v obsegu uporabe sistema, opredeljene v prejšnjem odstavku, ali
2. je stanje odstopanja od regulativnega okvira na dan 31. december leta t-2 pred posameznim letom regulativnega obdobja tolikšno, da ga ni mogoče izravnati pri določitvi regulativnega okvira v naslednjem regulativnem obdobju, ali
3. so nastopile druge nepričakovane okoliščine,
določi nov regulativni okvir za preostala leta regulativnega obdobja tako, da spremeni postavko načrtovanih prihodkov iz omrežnin na način, da na podlagi načrtovanega količinskega obsega porabe električne energije, ki upošteva spremenjene okoliščine, spremeni tarifne postavke za omrežnino za prenosni ali distribucijski sistem tako, da bo do konca regulativnega obdobja načrtovana omrežnina za prenosni ali distribucijski sistem skupaj z realizirano omrežnino za prenosni ali distribucijski sistem od začetka regulativnega obdobja do uvedbe spremembe tarifnih postavk enaka načrtovani omrežnini za prenosni ali distribucijski sistem v regulativnem obdobju.
(spremljanje poslovanja elektrooperaterjev)
(1) Agencija spremlja izvajanje regulativnega okvira že med regulativnim obdobjem tako, da mesečno spremlja zaračunano omrežnino in spremlja izvajanje regulativnega okvira ter poslovanje elektrooperaterjev. Na podlagi letnih podatkov o poslovanju in kakovosti oskrbe po zaključku posameznega leta regulativnega obdobja agencija izvaja analize poslovanja elektrooperaterjev z namenom spremljanja izvajanja regulativnega okvira tekočega obdobja ter določitve regulativnega okvira za naslednje regulativno obdobje.
(2) Agencija spremlja izvajanje regulativnega okvira in upoštevanje določb tega akta v postopku ugotavljanja odstopanj.
3. Kriteriji za določitev in način izračuna elementov regulativnega okvira
3. 1. Splošno
(podatki za določitev regulativnega okvira)
(1) Agencija pri določitvi upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov presoja podatke elektrooperaterjev.
(2) Za preračun upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov se upoštevajo tudi podatki o realiziranih stroških, odhodkih in prihodkih iz poslovnih knjig elektrooperaterja ob upoštevanju določb tega akta.
(3) Če distribucijski operater ni lastnik vsega ali pomembnega dela distribucijskega sistema in če naloge distribucijskega operaterja, vključno s strokovnimi nalogami za izvrševanje javnih pooblastil, izvaja distribucijsko podjetje, agencija pri določitvi upravičenih stroškov in virov za pokrivanje upravičenih stroškov presoja podatke distribucijskih podjetij.
(4) V primeru iz prejšnjega odstavka se pri distribucijskih podjetjih prihodki iz naslova najemnine za distribucijski sistem in prihodki iz naslova izvajanja storitev za distribucijskega operaterja ne upoštevajo pri določitvi omrežnine. Prav tako se med upravičenimi stroški distribucijskega operaterja ne upoštevajo stroški najemnine za distribucijski sistem in stroški storitev iz naslova prenesenih nalog, ker so ti stroški upoštevani v upravičenih stroških, ki so določeni v skladu s 3.2. pododdelkom II. poglavja tega akta.
(5) Podatki, ki jih agenciji posredujejo elektrooperaterji in distribucijska podjetja, morajo biti pravilni, popolni in nezavajajoči. Če elektrooperater in distribucijska podjetja, kljub dodatnemu pozivu, ne posredujejo pravilnih, popolnih in nezavajočih podatkov, se upravičen strošek, izračunan na podlagi teh podatkov, ne prizna.
(6) Če se med regulativnim obdobjem uradno spremenijo računovodski predpisi s strani pristojnih organov ali inštitucij s področja računovodstva in revidiranja, agencija izda navodilo o upoštevanju uradno spremenjenih računovodskih predpisov v postopku ugotavljanja odstopanja od regulativnega okvira v 60 dneh od objave te spremembe.
(1) Faktor inflacije se upošteva pri določitvi elementov regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja, če ta akt pri izračunu le-teh to izrecno določa. Faktor inflacije se izračuna na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
NIt | faktor inflacije; |
nit | načrtovana stopnja inflacije za povprečje leta iz Pomladanske napovedi gospodarskih gibanj (v nadaljnjem besedilu: pomladanska napoved), ki jo objavi Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj (v nadaljnjem besedilu: UMAR) v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1); |
t | leto regulativnega obdobja. |
(2) Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovane stopnje inflacije za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, se za manjkajoča leta upošteva objavljeni podatek o načrtovani stopnji inflacije za zadnje leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.
3. 2. Upravičeni stroški
3. 2. 1. Določanje upravičenih stroškov
(določitev upravičenih stroškov)
(1) Upravičeni stroški so zgolj tisti stroški, ki so neposreden pogoj in posledica opravljanja dejavnosti elektrooperaterja, ki nimajo značaja privatnosti ter so v skladu z običajno poslovno prakso. Značaj privatnosti in skladnost z običajno poslovno prakso se presojata skladno s predpisi, ki urejajo davek od dohodka pravnih oseb.
(2) Upravičeni stroški iz prejšnjega odstavka so določeni na način, da spodbujajo stroškovno učinkovitosti poslovanja ter uporabo sistema. Pri določitvi upravičenih stroškov se upoštevajo naslednji kriteriji:
– namenska raba sredstev;
– gospodarna in učinkovita raba sredstev in
– zagotavljanje kakovosti oskrbe.
(3) Stroški, ki niso priznani kot upravičeni stroški in se krijejo iz priznanega reguliranega donosa na sredstva, so:
1. stroški, ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem na podlagi uspešnosti poslovanja vključno s pripadajočimi dajatvami;
2. stroški nagrad in druga plačila na podlagi uspešnosti poslovanja članom organov vodenja in nadzora vključno s pripadajočimi dajatvami;
3. stroški regresa za letni dopust, obračunan nad najnižjo vrednostjo, določeno v zakonu, ki ureja delovna razmerja;
4. stroški dodatnega pokojninskega zavarovanja;
5. stroški oglaševanja, sponzorstev;
6. stroški donacij;
7. stroški delovanja in vzdrževanja, ki so nepriznani odhodki v skladu s predpisi, ki urejajo davke;
8. stroški, ki niso neposreden pogoj in posledica opravljanja dejavnosti elektrooperaterja;
9. stroški, ki so povezani s sredstvi, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti iz drugega odstavka 50. člena tega akta;
10. izplačana nadomestila uporabnikom zaradi dokazanih kršitev zajamčenih standardov kakovosti oskrbe;
11. stroški in odhodki delovanja in vzdrževanja, ki nastanejo kot posledica vračila brezplačno prevzetih sredstev vključno z denarnimi sredstvi ter prejete spodbude za brezplačno prevzeta sredstva;
12. stroški in odhodki, ki so posledica enkratnih poslovnih dogodkov;
13. stroški amortizacije iz 45. člena tega akta;
14. omrežnina za čezmerno prevzeto jalovo energijo, ki na podlagi ugotovljenih količin pripada sistemskemu operaterju, ni upravičeni strošek distribucijskega operaterja, če presega skupno vrednost omrežnine za čezmerno prevzeto jalovo energijo, zaračunano končnim odjemalcem na distribucijskem sistemu in
15. drugi stroški, ki so določeni v tem aktu.
(4) Za potrebe tega akta se stroški iz 7. točke prejšnjega odstavka presojajo v skladu s predpisi, ki urejajo davek od dohodka pravnih oseb in so:
1. stroški, ki se nanašajo na privatno življenje;
2. odhodki za stroške prisilne izterjave davkov ali drugih dajatev;
3. odhodki za kazni, ki jih izreče pristojni organ;
4. odhodki v višini 40 odstotkov stroškov reprezentance;
5. odhodki za plače, druga izplačila v zvezi z zaposlitvijo ter nadomestila plače za čas odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta in zaradi drugih odsotnosti z dela poslovodnih delavcev, prokuristov in delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi, ki presegajo znesek, obračunan v skladu z zakonom oziroma pogodbo o zaposlitvi;
6. odhodki za zagotavljanje bonitet in drugih izplačil v zvezi z zaposlitvijo, če niso obdavčeni po davčni zakonodaji;
7. podkupnine in druge oblike premoženjskih koristi in
8. drugi odhodki, ki se ne priznajo v skladu z 29. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 110/09 – ZDavP-2B, 43/10, 59/11, 24/12, 30/12, 94/12, 81/13, 50/14, 23/15, 82/15, 68/16, 69/17, 79/18, 66/19, 172/21 in 105/22 – ZZNŠPP).
(5) Stroški, ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem in članom organov vodenja in nadzora iz 1. in 2. točke tretjega odstavka tega člena, se upoštevajo v višini, ki se obračuna v skladu z zakonom in kolektivno pogodbo, ki velja za elektrogospodarstvo, razen stroški in odhodki, ki se nanašajo na plače in druge vrste plačil delavcem in članom organov vodenja in nadzora na podlagi uspešnosti poslovanja vključno s pripadajočimi dajatvami. Druge vrste plačil delavcem in članom organov vodenja in nadzora so vsa plačila, ki jih zraven plače ti prejmejo in so določena z zakonom in kolektivno pogodbo, ki velja za elektrogospodarstvo. Plača in druge vrste plačil iz naslova uspešnosti poslovanja so posledica dogovora med delodajalci in delavci (sindikati), zato se krijejo iz priznanega reguliranega donosa na sredstva.
(6) Upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način:
USt = SDVt + SEEIt + AMt + RDSt + SSt + SSPt + ΔS(Q)t + ΔS(E)t + RIt + St [EUR],
kjer oznake pomenijo:
USt | upravičeni stroški; |
SDVt | stroški delovanja in vzdrževanja; |
SEEIt | stroški električne energije za izgube v omrežju; |
AMt | stroški amortizacije; |
RDSt | reguliran donos na sredstva; |
SSt | stroški sistemskih storitev; |
SSPt | stroški storitev prožnosti distribucijskega operaterja; |
ΔS(Q)t | kakovost oskrbe; |
ΔS(E)t | uspešnost naložb v pametna omrežja; |
RIt | stroški raziskav in inovacij; |
St | spodbude; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(7) V upravičenih stroških so tudi stroški, ki se pokrivajo iz plačila za druge storitve, ki je določeno v skladu z metodologijo za obračunavanje omrežnine.
(8) Upravičeni stroški regulativnega obdobja za elektrooperaterja se izračunajo kot vsota upravičenih stroškov posameznih let regulativnega obdobja.
(9) Dodatno se za distribucijskega operaterja upravičeni stroški za posamezno leto regulativnega obdobja izračunajo kot vsota upravičenih stroškov distribucijskega operaterja in distribucijskih podjetij.
(10) Če je distribucijski operater prenesel izvajanje nalog na distribucijsko podjetje, se upravičeni stroški distribucijskega operaterja in distribucijskih podjetij korigirajo za stroške prenesenih nalog iz distribucijskega podjetja nazaj na distribucijskega operaterja v skladu s petim odstavkom 124. člena tega akta.
3.2.2. Stroški delovanja in vzdrževanja
(stroški delovanja in vzdrževanja)
(1) Stroški delovanja in vzdrževanja (SDVt) so stroški, ki nastajajo v zvezi z delovanjem in vzdrževanjem sistema v skladu s predpisi, slovenskimi tehničnimi standardi in zahtevami sistemskih obratovalnih navodil.
(2) Stroški delovanja in vzdrževanja se v splošnem obravnavajo kot nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja, izjemoma pa kot nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja.
(3) Stroški delovanja in vzdrževanja iz prejšnjega odstavka ne vključujejo stroškov, ki so upoštevani v drugih upravičenih stroških. Ti stroški so:
1. stroški in odhodki, ki so vkalkulirani v usredstvene lastne proizvode in storitve v višini izkazanih prihodkov za te namene;
2. stroški raziskav in inovacij;
3. stroški električne energije za izgube v omrežju;
4. stroški sistemskih storitev;
5. stroški storitev prožnosti distribucijskega operaterja;
6. stroški najemnin za distribucijski sistem, če distribucijski operater ni lastnik distribucijskega sistema ali njegovega dela;
7. stroški amortizacije;
8. stroški storitev iz naslova prenosa nalog distribucijskega operaterja na distribucijsko podjetje (plačilo za izvajanje nalog) in
9. stroški iz naslova odstopanja od regulativnega okvira tekočega leta ali preteklih let, če ti niso vključeni že v 6. in 8. točki tega odstavka.
3.2.2.2. Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja
(kriteriji za ugotavljanje nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)
(1) Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDVt) elektrooperaterja so zamejeni in so odvisni od naložb v sredstva, ki se odražajo v spremembi dolžine vodov in števila postaj. Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja distribucijskega operaterja so odvisni tudi od števila uporabnikov.
(2) Če ta akt ne določa drugače, so nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja:
1. nabavna vrednost prodanega materiala in blaga;
2. stroški materiala;
3. stroški storitev;
4. stroški dela;
5. prevrednotovalni poslovni odhodki, razen prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z neopredmetenimi sredstvi, opredmetenimi osnovnimi sredstvi in naložbenimi nepremičninami, ki se obravnavajo v okviru amortizacije;
6. drugi poslovni odhodki in
7. drugi odhodki.
(določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za sistemskega operaterja)
(1) Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDVt) za posamezno leto regulativnega obdobja za sistemskega operaterja se izračunajo na naslednji način:
NSDVt =NSDVvzdt + NSDVmdt [EUR],
kjer oznake pomenijo:
NSDVt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja; |
NSDVvzdt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja prenosnega sistema; |
NSDVmdt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova mednarodnega delovanja; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(2) Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja prenosnega sistema (NSDVvzdt) za posamezno leto regulativnega obdobja za sistemskega operaterja se izračunajo na naslednji način:
NSDVvzdt = ((dvzd ∙ NSDVpt) ∙ (1 + NIt) ∙ (1 – Ut)) + ((ΔNSDVvodit + ΔNSDVpostajet) ∙ 0,3) [EUR],
kjer oznake pomenijo:
NSDVvzdt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja sistema; |
dvzd | delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni vzdrževanju elektroenergetske infrastrukture in obratovanju sistema; |
NSDVpt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (pt); |
Ut | faktor učinkovitosti; |
NIt | faktor načrtovane letne inflacije; |
ΔNSDVvodit | povečanje ali zmanjšanje NSDVvzdt zaradi spremembe dolžine vodov; |
ΔNSDVpostajet | povečanje ali zmanjšanje NSDVvzdt zaradi spremembe števila postaj; |
pt | predhodno leto; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(3) Povečanje ali zmanjšanje NSDVvzdt zaradi spremembe dolžine vodov (ΔNSVvodit) iz prejšnjega odstavka se v posameznem letu regulativnega obdobja izračuna tako, da se NSDVvzdt, korigirani z načrtovano inflacijo in zahtevano učinkovitostjo, pomnožijo z deležem NSDVvzdt, ki je namenjen vzdrževanju vodov (dvodi) in odstotkom spremembe dolžine vodov (ivodi).
(4) Povečanje ali zmanjšanje NSDVvzdt zaradi spremembe števila postaj (ΔNSDVpostajet) iz drugega odstavka tega člena se v posameznem letu regulativnega obdobja izračuna tako, da se NSDVvzdt, korigirani z načrtovano inflacijo in zahtevano učinkovitostjo, pomnožijo z deležem NSDVvzdt, ki je namenjen vzdrževanju postaj (dpostaje), in odstotkom spremembe števila postaj (ipostaje).
(5) Odstotek spremembe dolžine vodov (ivodi) iz tretjega odstavka tega člena in odstotek spremembe števila postaj (ipostaje) iz prejšnjega odstavka se izračuna s primerjavo stanja na dan 31. december posameznega leta regulativnega obdobja (t) glede na stanje na dan 31. december predhodnega leta (pt).
(6) Postaje iz drugega odstavka tega člena se za sistemskega operaterja izračunajo kot vsota visokonapetostnih (v nadaljnjem besedilu: VN) polj v razdelilno-transformatorskih postajah (v nadaljnjem besedilu: RTP), razdelilnih postajah (v nadaljnjem besedilu: RP), elektronapajalnih postajah (v nadaljnjem besedilu: ENP) in stikališčih. Visokonapetostna (VN) polja so: daljnovodna in kablovodna, transformatorska, zvezna, merilna in ozemljilna.
(7) Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova mednarodnega delovanja (NSDVmdt) za posamezno leto regulativnega obdobja za sistemskega operaterja se izračunajo na naslednji način:
NSDVmdt = dmd ∙ NSDVpt ∙ (1 + NIt) ∙ (1 – Ut) [EUR],
kjer oznake pomenijo:
NSDVmdt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova mednarodnega poslovanja; |
dmd | delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so vezani na projekte mednarodnega sodelovanja pri čezmejnem trgovanju na dolgoročnih in kratkoročnih trgih, na področje varnega in zanesljivega obratovanja in na področje izravnave nenamernih odstopanj; |
NSDVpt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta; |
Ut | faktor učinkovitosti; |
NIt | faktor načrtovane letne inflacije; |
pt | predhodno leto; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(določitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za distribucijskega operaterja)
(1) Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NSDVt) za posamezno leto regulativnega obdobja za distribucijskega operaterja se izračunajo na naslednji način:
NSDVt = NSDVvzdt + NSDVstrt [EUR],
kjer oznake pomenijo:
NSDVt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja; |
NSDVvzdt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja distribucijskega sistema; |
NSDVstrt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova storitev za uporabnike; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(2) Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in obratovanja distribucijskega sistema (NSDVvzdt) posameznega leta regulativnega obdobja se za distribucijskega operaterja izračunajo v skladu z drugim odstavkom 18. člena tega akta.
(3) Postaje iz drugega odstavka 18. člena tega akta, ki so v lasti ali najemu, se za distribucijskega operaterja izračunajo kot vsota:
– VN polj v RTP, ENP in stikališčih,
– srednjenapetostnih (SN) celic v RTP-jih in RP-jih in
– transformatorskih postaj (v nadaljnjem besedilu: TP).
(4) Nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova storitev za uporabnike (ΔNSDVstrt) za posamezno leto regulativnega obdobja za distribucijskega operaterja se izračunajo na naslednji način:
NSDVstrt = (dstr ∙ NSDVpt ∙ (1 + NIt) ∙ (1 – Ut)) + ((ΔNSDVuporabnikit ∙ 0,3) [EUR],
kjer oznake pomenijo:
NSDVstrt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova storitev za uporabnike; |
dstr | delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni zagotavljanju storitev za uporabnike; |
NSDVpt | nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta; |
Ut | faktor učinkovitosti; |
NIt | faktor načrtovane letne inflacije; |
ΔNSDVuporabnikit | povečanje ali zmanjšanje NSDVstrt zaradi spremembe števila uporabnikov; |
pt | predhodno leto; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(5) Uporabniki iz prejšnjega odstavka se določijo kot vsota končnih odjemalcev in proizvajalcev.
(6) Končni odjemalci iz prejšnjega odstavka se določijo kot vsota:
– prevzemno-predajnih mest brez proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire in soproizvodnjo z visokim izkoristkom v notranji instalaciji in
– prevzemno-predajnih mest, ki imajo v svojem notranjem omrežju za prevzemno-predajnim mestom priključene proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire in soproizvodnjo z visokim izkoristkom.
(7) Proizvajalci iz petega odstavka tega člena se določijo kot vsota:
– prevzemno-predajnih mest, ki imajo v svojem notranjem omrežju za prevzemno-predajnim mestom priključene proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire in soproizvodnjo z visokim izkoristkom, in
– prevzemno-predajnih mest, na katerih so direktno na omrežje priključene proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire in soproizvodnjo z visokim izkoristkom, brez lastnega odjema.
(8) Povečanje ali zmanjšanje NSDVstrt zaradi spremembe števila uporabnikov (ΔNSDVuporabnikit) iz četrtega odstavka tega člena se v posameznem letu regulativnega obdobja izračuna tako, da se NSDVstrt, korigirani z načrtovano inflacijo in zahtevano učinkovitostjo, pomnožijo z odstotkom spremembe števila uporabnikov (iuporabniki).
(9) Odstotek spremembe števila uporabnikov (iuporabniki) iz prejšnjega odstavka se izračuna s primerjavo stanja na dan 31. december posameznega leta regulativnega obdobja (t) glede na stanje na dan 31. december predhodnega leta (pt).
(osnova za določitev načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)
(1) Za določitev načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za prvo leto regulativnega obdobja se za elektrooperaterja upoštevajo načrtovani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDVpt). To so načrtovani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja zadnjega leta regulativnega obdobja pred začetkom novega regulativnega obdobja. Če agencija pri določitvi regulativnega okvira upošteva četrti odstavek 53. člena tega akta, se NSDVptza prvo leto regulativnega obdobja ustrezno spremenijo.
(2) Za določitev načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se načrtovana povprečna deleža nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (dvzd in dmd) sistemskega operaterja izračunata na podlagi priznanih NSDVptin priznanih dvzd in dmd iz izračuna odstopanj let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja ter sta enaka za vsa leta regulativnega obdobja. Prav tako se na podlagi priznanih deležev dvodi in dpostaje iz izračuna odstopanj let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja in NSDVvzdtizračunanih v skladu s prejšnjim stavkom, izračunata načrtovana povprečna deleža dvodi in dpostaje in sta enaka za vsa leta regulativnega obdobja.
(3) Za določitev načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se za določitev načrtovanih povprečnih deležev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (dvzd in dstr) v celotnih nadzorovanih stroških delovanja in vzdrževanja za distribucijskega operaterja upoštevajo podatki iz izračuna odstopanj let t-5, t-4 in t-3 distribucijskega operaterja o finančni realizaciji vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture in finančni realizaciji storitev za uporabnike. Prav tako se na podlagi podatkov distribucijskega operaterja iz izračuna odstopanj let t-5, t-4 in t-3 o finančni realizaciji vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture izračunata povprečna načrtovana deleža NSDVvzdt, ki sta namenjena vzdrževanju vodov in postaj (dvodi in dpostaje) v celotnih NSDVvzdt. Načrtovani deleži iz tega odstavka so enaki za vsa leta regulativnega obdobja.
(4) Načrtovana sprememba dolžine vodov (ivodi), sprememba števila postaj (ipostaje) in sprememba števila uporabnikov (iuporabniki) se izračunajo na podlagi načrta elektrooperaterjev.
(5) Razmejitev nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja na vzdrževanje elektroenergetske infrastrukture in na storitve za uporabnike določi distribucijski operater ob sodelovanju distribucijskih podjetij.
(opredelitev faktorja učinkovitosti)
(1) Pri določitvi nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja se za posamezno leto regulativnega obdobja upošteva zahtevano povečevanje učinkovitosti, ki se odraža v faktorju učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja (Ut). Faktor učinkovitosti odraža zahtevo po potrebnem znižanju nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja elektrooperaterja.
(2) Faktor učinkovitosti za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
Ut | faktor učinkovitosti, zaokrožen na dve decimalni mesti; |
USplt | načrtovana splošna produktivnost gospodarstva, opredeljena kot stopnja rasti produktivnosti dela (BDP na zaposlenega) iz pomladanske napovedi, ki jo objavi UMAR v letu pred začetkom regulativnega obdobja (leto t-1); |
t | leto regulativnega obdobja; |
Tro | trajanje regulativnega obdobja, izraženo s številom let; |
ISU | faktor individualne stroškovne učinkovitosti. |
(3) Če UMAR v pomladanski napovedi iz prejšnjega odstavka ne objavi načrtovane produktivnosti dela za vsa posamezna leta regulativnega obdobja, se za manjkajoča leta upošteva objavljeni podatek o načrtovani produktivnosti dela za zadnje leto iz napovedi iz prejšnjega odstavka.
(4) Faktor individualne stroškovne učinkovitosti (ISU) elektrooperaterja določa I. poglavje Priloge 1, ki je sestavni del tega akta.
(5) Pri določitvi faktorja individualne učinkovitosti lahko agencija upošteva tudi premik mejnega področja.
(pravila za določitev priznanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)
(1) Priznani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja se za posamezno leto regulativnega obdobja izračunajo tako, da se upoštevajo določbe 3.2.2.2. pododseka II. poglavja tega akta in pravila iz tega člena.
(2) Pravila za določitev priznanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja so:
1. osnova za izračun priznanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDVt) so priznani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDVpt);
2. če distribucijski operater nima več v lasti in ne razvija, vodi in upravlja polnilnih mest za električna vozila ali ne ponuja več storitev polnjenja, razen za zasebna polnilna mesta, ki so namenjena izključno njegovi lastni uporabi, se priznani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDVpt) iz prejšnje točke zmanjšajo za predhodno priznane stroške, ki se nanašajo na polnilna mesta ali storitev polnjenja;
3. priznani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja elektrooperaterja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture ter obratovanja sistema (NSDVvzdt) se izračunajo na podlagi priznanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDVpt) iz 1. točke tega odstavka, realiziranega deleža nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni vzdrževanju elektroenergetske infrastrukture in obratovanju sistema (dvzd) ter ob upoštevanju vpliva spremembe realiziranega stanja dolžine vodov in števila postaj na dan 31. december glede na predhodno leto;
4. priznani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja distribucijskega operaterja iz naslova storitev za uporabnike (NSDVstrt) se izračunajo na podlagi priznanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDVpt) iz 1. točke tega odstavka, realiziranega deleža nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so namenjeni zagotavljanju storitev za uporabnike (dstr), ter ob upoštevanju vpliva spremembe števila uporabnikov na dan 31. december glede na predhodno leto;
5. priznani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja sistemskega operaterja iz naslova mednarodnega delovanja (NSDVmdt) se izračunajo na podlagi priznanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDVpt) iz 1. točke tega odstavka in realiziranega deleža nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so vezani na projekte mednarodnega sodelovanja pri čezmejnem trgovanju na dolgoročnih in kratkoročnih trgih, na področje varnega in zanesljivega obratovanja in na področje izravnave nenamernih odstopanj (dm);
6. realizirani deleži se preračunajo na podlagi realiziranih podatkov, in sicer:
– delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja elektrooperaterjev, ki so namenjeni vzdrževanju elektroenergetske infrastrukture in obratovanju sistema (dvzd);
– delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja distribucijskega operaterja, ki so namenjeni zagotavljanju storitev za uporabnike (dstr);
– delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja, ki so vezani na projekte mednarodnega sodelovanja pri čezmejnem trgovanju na dolgoročnih in kratkoročnih trgih, na področje varnega in zanesljivega obratovanja in na področje izravnave nenamernih odstopanj sistemskega operaterja (dm) in
– delež nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja elektrooperaterja iz naslova vzdrževanja elektroenergetske infrastrukture ter obratovanja sistema (NSDVvzdt), ki je namenjen vzdrževanju vodov (dvodi) in delež teh stroškov, ki je namenjen vzdrževanju postaj (dpostaje), in
7. na podlagi realiziranih podatkov se preračunajo tudi sprememba dolžine vodov (ivodi), sprememba števila postaj (ipostaje) in sprememba števila uporabnikov (iuporabniki).
3.2.2.3. Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja
(vrste nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)
Nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja (NNSDV) so:
1. nadomestilo sistemskega operaterja za izvajanje regulativnih nalog agencije;
2. vplačila v mehanizem medsebojnih nadomestil med sistemskimi operaterji (Inter TSO Compensation; v nadaljnjem besedilu: mehanizem ITC);
3. stroški, povezani z električno energijo za izravnavo sistema, in stroški odstopanj iz tega naslova;
4. stroški škod;
5. stroški električne energije za zasilno in nujno oskrbo, ki se kupuje v skladu s pravili, veljavnimi za nakup električne energije za izgube v omrežju po tem aktu;
6. stroški, ki vključujejo stroškovne kategorije i, ii, iii in iv iz 3. člena metodologije UCI na podlagi upoštevanja določil metodologije UCI in priporočila ACER, in
7. nadomestila stroškov dela, ki se refundirajo, in prihodki za pokrivanje teh nadomestil niso državna pomoč.
(1) Upravičeni stroški škod iz 4. točke 23. člena tega akta so stroški, ki so posledica nesreč in nastanejo na nepremičninah in premičninah (v nadaljnjem besedilu: poškodovano sredstvo). Stroški škod obsegajo stroške popravil in zamenjave poškodovanih sredstev ali delov sredstev za povrnitev in postavitev poškodovanih sredstev v stanje, v katerem je bilo pred nastankom nesreče. Stroški škod so naslednji:
– tekoči stroški za popravila, če gre za poškodbe, pri katerih se s popravilom odpravi poškodba in pri tem ne gre za zamenjavo dela ali celega sredstva (v naravi so to stroški materiala, storitev, dela in drugo), in
– prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z izločitvijo poškodovanega sredstva, če je poškodba tako velika, da je zaradi poškodbe treba zamenjati del ali celo sredstvo, da sredstvo ohrani svojo funkcijo.
(2) Nesreča iz prejšnjega odstavka je dogodek, ki ima za posledico nastanek škode na elektroenergetski infrastrukturi in ostalih sredstvih in jih povzročijo:
1. tretje osebe ali uporabniki;
2. lastni kadri elektrooperaterja oziroma podizvajalci elektrooperaterja pri izvajanju del;
3. divje ali domače živali;
4. naravni pojavi in vplivi vremena ter
5. druge nesreče v skladu z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
(3) Med stroški škod se ne upoštevajo stroški, ki so posledica nadgradnje ali posodobitve sredstva, in stroški škod, ki so vkalkulirani v usredstvene lastne proizvode in storitve.
(4) Vir za pokrivanje stroškov škod je odškodnina, ki jo prejme elektrooperater od zavarovalnice ali tretje osebe, in omrežnina v višini 10 odstotkov letnih stroškov škod, ugotovljenih v skladu z določbami tega akta.
(5) Morebitna razlika med stroški škod in viri za pokrivanje le-teh se krije iz priznanega reguliranega donosa na sredstva.
(6) Elektrooperater mora voditi posebno evidenco o stroških škod po vrstah stroškov in povzročiteljih.
(določitev načrtovanih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)
Načrtovani nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način:
NNSDVt = NNSDVpt∙(1 + NIt) [EUR],
kjer oznake pomenijo:
NNSDVt | nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja za posamezno leto regulativnega obdobja; |
NNSDVpt | nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja predhodnega leta; |
NIt | faktor načrtovane letne inflacije; |
pt | predhodno leto; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(osnova za določitev načrtovanih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)
(1) Ne glede na določbe 25. člena tega akta in ob upoštevanju kriterijev iz 3.2.2.3. pododseka II. poglavja tega akta se pri določitvi načrtovanih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za prvo leto regulativnega obdobja namesto NNSDVpt upošteva povprečje realiziranih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se nadomestilo sistemskega operaterja za izvajanje regulativnih nalog agencije za prvo leto regulativnega obdobja načrtuje na podlagi veljavnega finančnega načrta agencije, v naslednjih letih pa v skladu s 25. členom tega akta.
(3) Stroški škod se za posamezno leto regulativnega obdobja ne načrtujejo vnaprej.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena se stroški, ki vključujejo stroškovne kategorije i, ii, iii in iv iz 3. člena metodologije UCI, načrtujejo na podlagi s strani agencije opravljene presoje ocene teh stroškovnih kategorij, ki jo predloži sistemski operater.
(pravila za določitev priznanih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja)
(1) Priznani nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja se za posamezno leto regulativnega obdobja izračunajo tako, da se upoštevajo določbe 3.2.2.3. pododseka II. poglavja tega akta in pravili iz tega člena.
(2) Pravili za določitev priznanih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja sta:
1. priznani stroški škod se določijo v višini odškodnine, ki jo prejme elektrooperater od zavarovalnice ali tretje osebe in 10 odstotkov stroškov škod, ki so ugotovljeni v skladu s 24. členom tega akta, in
2. preostali priznani nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz 23. člena tega akta se ugotovijo na podlagi realiziranih stroškov in odhodkov iz poslovnih knjig elektrooperaterja ob upoštevanju določb 3.2.2.3. pododseka II. poglavja tega akta.
3.2.3. Stroški električne energije za izgube v omrežju
(določitev stroškov električne energije za izgube v omrežju)
Stroški električne energije za izgube v omrežju (SEEI) se za elektrooperaterja določijo na podlagi količin izgub električne energije in ob upoštevanju cene električne energije ter se izračunajo na način:
SEEIt = Wizg_t ∙ CenaEEt [EUR],
kjer oznake pomenijo:
SEEIt | stroški električne energije za izgube v omrežju na prenosnem sistemu ali distribucijskem sistemu; |
Wizg_t | količine izgub električne energije v omrežju na prenosnem sistemu ali distribucijskem sistemu; |
CenaEEt | cena električne energije; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(podlage za ugotavljanje in način določanja načrtovanih količin električne energije za izgube v omrežju)
(1) Količine letnih izgub v omrežju po posameznem distribucijskem podjetju znotraj distribucijskega operaterja se ugotavljajo na podlagi razlik med količinami električne energije, evidentiranimi na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom, ter količinami električne energije v medsebojni (medsosedski) izmenjavi (iz tujine) in količinami električne energije, izmerjenimi na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih oziroma uporabnikih sistema, ki shranjujejo energijo in jo ponovno oddajajo v sistem na distribucijskem sistemu distribucijskega operaterja. Pri tem se upoštevajo tudi količine električne energije, ki jo v distribucijski sistem distribucijskega operaterja oddajajo proizvajalci, priključeni na ta sistem, in medsebojne izmenjave med distribucijskimi podjetji. Količine izgub na distribucijskem sistemu se izračunajo na naslednji način:
Wizg_dis = Wpren + Wpro ± Wizm_dis – Wko [kWh],
kjer oznake pomenijo:
Wizg_dis | količine izgub električne energije na distribucijskem sistemu; |
Wpren | količine evidentirane električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom; |
Wpro | oddana količina električne energije proizvajalcev na distribucijskem sistemu; |
Wizm_dis | količine medsebojne izmenjave električne energije med distribucijskimi podjetji znotraj distribucijskega operaterja; |
Wko | količina izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih na distribucijskem sistemu in uporabnikih sistema, ki shranjujejo energijo in jo ponovno oddajajo v sistem. |
(2) Načrtovane količine izgub v posameznem letu regulativnega obdobja in na območju posameznega distribucijskega podjetja se določi na podlagi priznanega odstotka količinskih izgub
in ob upoštevanju načrtovane letne porabe električne energije pri končnih odjemalcih in uporabnikih sistema, ki shranjujejo energijo in jo ponovno oddajajo v sistem
Wko_dis_t. Za določitev priznanega odstotka količinskih izgub se upoštevajo realizirane količine na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih in uporabnikih sistema, ki shranjujejo energijo in jo ponovno oddajajo v sistem na sistemu distribucijskega operaterja v obdobju, ki zajema leta
i (
t-4,
t-3 in
t-2 pred začetkom regulativnega obdobja), pri čemer predstavlja
t prvo leto regulativnega obdobja.
kjer oznake pomenijo:
Wnačrt_izg_dis_t | načrtovane količine izgub električne energije v posameznem letu regulativnega obdobja t na območju distribucijskega podjetja; |
| priznan odstotek količinskih izgub za regulativno obdobje za posamezno distribucijsko podjetje p; |
t | leto regulativnega obdobja; |
Wko_dis_t | načrtovana poraba električne energije pri končnih odjemalcih in uporabnikih sistema, ki shranjujejo energijo in jo ponovno oddajajo v sistem na območju distribucijskega podjetja v letu t; |
Wodd_i | iz distribucijskega sistema oddane skupne letne količine električne energije, ki zajemajo: |
| – količine medsebojne izmenjave električne energije med distribucijskimi podjetji znotraj distribucijskega operaterja in |
| – količine električne energije izmerjene pri končnih odjemalcih in uporabnikih sistema, ki shranjujejo energijo in jo ponovno oddajajo v sistem. |
(3) Količine letnih izgub na prenosnem sistemu se ugotavljajo na podlagi razlik med količinami električne energije na prevzemno-predajnih mestih med proizvajalci in prenosnim sistemom ter količinami električne energije na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom oziroma omrežji končnih odjemalcev oziroma uporabnikov sistema, ki shranjujejo energijo in jo ponovno oddajajo v sistem, priključenih na prenosni sistem v posameznih letih in na povezovalnih vodih do sosednjih čezmejnih prenosnih sistemov, na naslednji način:
Wizg_pren = Wpro ± Wtranz – Wizm_dis – Wko_pren [kWh],
kjer oznake pomenijo:
Wizg_pren | količine izgub električne energije na prenosnem sistemu; |
Wpro | oddana količina električne energije proizvajalcev na prenosnem sistemu; |
Wizm_dis | količine medsebojne izmenjave električne energije med distribucijskimi podjetji znotraj distribucijskega operaterja; |
Wko_pren | količina izmerjene električne energije pri končnih odjemalcih in uporabnikih sistema, ki shranjujejo energijo in jo ponovno oddajajo v sistem, na prenosnem sistemu; |
Wtranz | količine izgub električne energije na povezovalnih vodih do sosednjih čezmejnih prenosnih sistemov. |
(4) Načrtovane količine izgub v posameznem letu regulativnega obdobja za prenosni sistem se določijo na podlagi priznanega odstotka količinskih izgub
in ob upoštevanju načrtovane letne porabe električne energije pri vseh končnih odjemalcih in uporabnikih sistema, ki shranjujejo energijo in jo ponovno oddajajo v sistem
Wko_t ter zajemajo količine izgub na povezovalnih vodih do sosednjih čezmejnih prenosnih sistemov. Za določitev priznanega odstotka količinskih izgub se upoštevajo realizirane količine na prevzemno-predajnih mestih pri končnih odjemalcih in uporabnikih sistema, ki shranjujejo energijo in jo ponovno oddajajo v sistem na prenosnem in distribucijskem sistemu v obdobju, ki zajema leta
i (
t-4,
t-3 in
t-2 pred začetkom regulativnega obdobja), pri čemer predstavlja
t prvo leto regulativnega obdobja.
kjer oznake pomenijo:
Wnačrt_izg_pren_t | načrtovane količine izgub v posameznem letu regulativnega obdobja na prenosnem sistemu; |
| priznan odstotek količinskih izgub za regulativno obdobje za prenosni sistem; |
t | leto regulativnega obdobja; |
Wko_t | načrtovana poraba električne energije pri vseh končnih odjemalcih na prenosnem in distribucijskem sistemu in uporabnikih sistema, ki shranjujejo energijo in jo ponovno oddajajo v sistem v letu t. |
(obveznost posredovanja podatkov o načrtovani porabi električne energije)
(1) Elektrooperater je dolžan izdelati količinski načrt letne porabe električne energije končnih odjemalcev ter uporabnikov sistema, ki shranjujejo energijo in jo ponovno oddajajo v sistem, za celotno načrtovano regulativno obdobje po posameznih letih ter ga posredovati agenciji na njeno zahtevo. Distribucijski operater pripravi načrtovani količinski obseg porabe električne energije še po distribucijskih podjetjih.
(2) Načrtovani obseg porabe za potrebe ugotavljanja upravičenih stroškov dokončno pripravi in določi agencija po predhodni uskladitvi z napovedmi elektrooperaterjev in elektroenergetsko bilanco.
(določitev načrtovane cene električne energije za izgube v omrežju)
Za posamezno leto regulativnega obdobja se načrtovana cena električne energije za izgube za že izvedene nakupe določi na podlagi že doseženih cen izvedenih letnih nakupov električne energije za izgube, za preostale količine električne energije za izgube se načrtovana cena določi na podlagi povprečja cen električne energije za produkta pasovne in vršne energije vseh dnevnih trgovanj za leto regulativnega obdobja do vključno 31. avgusta leta pred začetkom regulativnega obdobja, doseženih na madžarski energetski borzi. V načrtovani letni ceni je upoštevan 75-odstotni delež cene za pasovno energijo in 25-odstotni delež cene za vršno energijo, kar izhaja iz profila povprečnega dnevnega diagrama porabe električne energije v Republiki Sloveniji.
(pravila za določitev priznanih stroškov električne energije za izgube v omrežju)
Priznani stroški električne energije za izgube v omrežju se za posamezno leto regulativnega obdobja izračunajo v skladu z 28. členom tega akta in pravili iz tega člena, ki so:
1. priznane cene električne energije za izgube za elektrooperaterja se določijo na podlagi realiziranih tržnih cen dolgoročnih in kratkoročnih nakupov električne energije za posamezno leto regulativnega obdobja, ki jih elektrooperater izvede na pregleden način na trgu z električno energijo, ter cen odstopanj, ki jih izračuna in objavi operater trga z električno energijo. Agencija presoja, ali so nakupne cene, ki jih je dosegel elektrooperater na tržen način, najugodnejše;
2. priznane količine električne energije za izgube za distribucijskega operaterja, so določene na podlagi realiziranih količin električne energije, zaračunane končnim odjemalcem in drugim zavezancem za plačilo omrežnine ter priznanega odstotka količinskih izgub električne energije v omrežju, ki je določen v odločbi o regulativnem okviru v skladu z 29. členom tega akta, in
3. priznane količine električne energije za izgube za sistemskega operaterja so enake realiziranim količinam električne energije za izgube na prenosnem sistemu, evidentiranih v uradni evidenci informacijskega sistema ministrstva, pristojnega za energijo, v katere so vključene količine električne energije za izgube, ki se sistemskemu operaterju priznajo v mehanizmu ITC.
3.2.4. Stroški sistemskih storitev
(določitev stroškov sistemskih storitev za sistemskega operaterja)
(1) Stroški sistemskih storitev za sistemskega operaterja (SS) se izračunajo kot vsota stroškov posameznih sistemskih storitev. Frekvenčne sistemske storitve so zagotavljanje rezerve za vzdrževanje frekvence (RVF), avtomatske rezerve za povrnitev frekvence (aRPF) in ročne rezerve za povrnitev frekvence (rRPF), nefrekvenčne pa regulacija napetosti in jalove moči ter zagotavljanje zagona brez zunanjega napajanja.
(2) Stroški posamezne sistemske storitve se glede na način obračuna posamezne sistemske storitve (količina, pavšal) izračunajo na naslednji način:
1. Za frekvenčne sistemske storitve:
S_SSnt = KOL_SSnt ∙ CenaSSnt [EUR],
2. Za nefrekvenčne sistemske storitve:
S_SSnt = CenaSSnt ∙ mΔt [EUR],
kjer oznake pomenijo:
S_SSnt | stroški sistemske storitve n; |
KOL_SSnt | količine sistemske storitve n; |
CenaSSnt | cena sistemske storitve n; |
n | vrsta sistemske storitve; |
mΔt | število enakih obdobij leta t regulativnega obdobja, na katere se nanaša pavšalna cena; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(3) Skupni stroški sistemskih storitev se izračunajo kot seštevek vseh:
(zakup sistemskih storitev)
(1) Za zagotavljanje dejanskega potrebnega obsega sistemskih storitev iz naslednjega odstavka, učinkovite in pregledne porabe sredstev ter enakopravnosti med ponudniki mora sistemski operater izvesti postopek zbiranja ponudb po enotnih kriterijih ločeno za posamezne sistemske storitve. Za frekvenčne sistemske storitve izvede te postopke v skladu z določili veljavne zakonodaje EU.
(2) Ponudnike frekvenčnih sistemskih storitev sistemski operater izbere na podlagi določb veljavne verzije Pravil in pogojev za ponudnike storitev izravnave na izravnalnem trgu ELES, objavljene na spletni strani sistemskega operaterja. Ta izbor poteka na tržnih osnovah, pri njem pa lahko sodelujejo le ponudniki, ki jim je sistemski operater izdal potrdilo o tehnični sposobnosti izvajanja posamezne frekvenčne sistemske storitve.
(3) Ponudnike nefrekvenčnih sistemskih storitev sistemski operater izbere na podlagi kriterijev, temelječih na določilih sistemskih obratovalnih navodil za prenosni sistem in veljavne zakonodaje EU, ki jih v povabilu za zbiranje ponudb določi sistemski operater.
(ocena in poročilo o zagotavljanju sistemskih storitev)
(1) Sistemski operater najkasneje do 31. marca izdela oceno potrebnega obsega posameznih sistemskih storitev za naslednjih pet let, ki mora vsebovati količinski obseg s tehničnimi značilnostmi in utemeljitev obsega posameznih sistemskih storitev za posamezno leto, ki se deli na:
– posamezne vrste sistemskih storitev, potrebne skladno z veljavnimi predpisi;
– že zakupljene posamezne vrste sistemskih storitev, ki vključujejo tudi pogodbe o deljenju rezerv in medsebojni pomoči s sosednjimi sistemskimi operaterji;
– dodatno potrebne posamezne vrste sistemskih storitev.
(2) Najkasneje do 1. marca sistemski operater izdela poročilo o zagotavljanju sistemskih storitev v preteklem letu, ki mora vsebovati:
– količinski obseg s tehničnimi značilnostmi in utemeljitev obsega posameznih sistemskih storitev za preteklo leto, strukturirano v skladu s prejšnjim odstavkom;
– odmike od načrtovanega obsega posameznih sistemskih storitev, ki jih je sistemski operater načrtoval v poročilu iz prejšnjega odstavka, in utemeljitev razlogov za nastale odmike;
– navedbe o izvedenih postopkih zakupa posameznih sistemskih storitev (način zbiranja ponudb in sklenjene pogodbe).
(določitev načrtovanih stroškov sistemskih storitev)
Pri določitvi načrtovanih stroškov posameznih sistemskih storitev v posameznem letu regulativnega obdobja agencija izhaja iz zadnjih razpoložljivih podatkov o doseženih tržnih cenah posamezne sistemske storitve do vključno 31. avgusta leta pred začetkom regulativnega obdobja ter količin, opredeljenih v prvem odstavku 35. člena tega akta. Za določitev načrtovanih stroškov posameznih sistemskih storitev za posamezno leto regulativnega obdobja se upošteva faktor načrtovane inflacije iz 14. člena tega akta.
(pravila za določitev priznanih stroškov sistemskih storitev)
Priznani stroški sistemskih storitev se za posamezno leto regulativnega obdobja izračunajo na podlagi količinskega obsega posameznih realiziranih sistemskih storitev in doseženih cen ob upoštevanju določb 3.2.4. odseka II. poglavja tega akta.
3.2.5. Strošek storitev prožnosti distribucijskega operaterja
(določitev stroškov storitev prožnosti za distribucijskega operaterja)
(1) Stroški storitev prožnosti (SSP) za potrebe distribucijskega operaterja se izračunajo kot vsota stroškov posameznih storitev prožnosti. Obsegajo naslednje storitve:
– regulacijo napetosti;
– upravljanje prezasedenosti;
– upravljanje z zmogljivostmi omrežja in
– vodeno otočno obratovanje.
(2) V okviru storitev prožnosti razlikujemo med kratkoročnimi produkti za energijo, ki temeljijo na zmogljivosti zagotavljanja energije za potrebe sprotne aktivacije virov prožnosti, in srednjeročnimi oziroma dolgoročnimi produkti za moč, ki temeljijo na zmogljivosti zagotavljanja moči, za potrebe rezervacije virov prožnosti.
(3) Stroški posamezne storitev prožnosti se glede na način obračuna posamezne storitve prožnosti (količina, pavšal) izračunajo na naslednji način:
S_SPnt= ∑iKOL_SPnt ∙ CenaSPnt [EUR],
oziroma S_SPnt= Cena_SPnt ∙ mΔt [EUR],
kjer oznake pomenijo:
S_SPnt | stroški storitve prožnosti n; |
KOL_SPnt | količine storitve prožnosti n; |
CenaSPnt | cena storitve prožnosti n; |
i | produkt prožnosti; |
mΔt | število enakih obdobij leta t regulativnega obdobja, na katere se nanaša pavšalna cena; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(4) Skupni stroški storitev prožnosti se izračunajo na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
SSPt | stroški storitev prožnosti; |
S_SPnt | stroški storitve prožnosti n; |
n | posamezna storitev prožnosti; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(zakup razpoložljivosti virov prožnosti)
(1) Distribucijski operater storitve prožnosti naroča v skladu s preglednimi, nediskriminatornimi in tržno utemeljenimi postopki, razen če agencija na zahtevo distribucijskega operaterja ali po uradni dolžnosti z odločbo ugotovi, da naročanje teh storitev ni gospodarno, ali kadar bi naročanje povzročilo huda izkrivljanja na trgu ali večjo prezasedenost.
(2) Podrobnejšo opredelitev produktov prožnosti, ki so predmet zakupa, kakor tudi pogoje za morebitno kvalifikacijo ponudnikov in izvajanje storitev prožnosti določajo specifikacije, ki jih pripravi distribucijski operater na podlagi sistemskih obratovalnih navodil.
(3) Distribucijski operater določi okvirne potrebe po prožnosti v razvojnih načrtih, kar je tudi izhodišče za pripravo ocene potrebnega obsega storitev prožnosti za posamezno leto regulativnega okvira.
(ocena obsega potreb po prožnosti)
Distribucijski operater najkasneje do 31. marca izdela oceno potrebnega obsega posameznih storitev prožnosti za naslednjih pet let, ki mora vsebovati količinski obseg s tehničnimi značilnostmi in utemeljitev obsega potreb po storitvah prožnosti za posamezno leto, ki obsega:
– opredelitev potrebnih vrst storitev prožnosti;
– že zakupljene posamezne vrste storitev prožnosti;
– dodatno potrebne posamezne vrste storitev prožnosti.
(2) Ocena obsega rezervacije virov prožnosti in načrtovanih aktivacij na podlagi produktov za energijo se opravi na podlagi analize stanja omrežja z uporabo podrobnih merilnih podatkov (na 15 minutni ravni) in meritev monitoringa napetosti. Pri tem se upošteva razpoložljiv potencial prožnosti na posamezni lokaciji nudenja storitev prožnosti.
Najkasneje do 31. januarja distribucijski operater izdela poročilo o zagotavljanju storitev prožnosti v preteklem letu, ki mora vsebovati:
– količinski obseg s tehničnimi značilnostmi in utemeljitev obsega posameznih storitev prožnosti za preteklo leto, strukturirano v skladu s prvim odstavkom 40. člena;
– odmike od načrtovanega obsega posameznih storitev prožnosti, ki jih je distribucijski operater načrtoval v poročilu iz prvega odstavka 40. člena, in utemeljitev razlogov za nastale odmike;
– navedbe o izvedenih postopkih zakupa posameznih storitev prožnosti (načini nabave storitev prožnosti in sklenjene pogodbe).
(določitev načrtovanih stroškov storitev prožnosti)
Pri določitvi načrtovanih stroškov posameznih storitev prožnosti v posameznem letu regulativnega obdobja agencija izhaja iz razpoložljivih podatkov o doseženih tržnih cenah primerljivih sistemskih storitev v EU do vključno 31. avgusta leta pred začetkom regulativnega obdobja ter količin, opredeljenih v prvem odstavku 40. člena tega akta. Če podatki o doseženih tržnih cenah niso razpoložljivi, agencija upošteva cene določene na podlagi doseženih povprečnih cen primerljivih sistemskih storitev sistemskega operaterja do vključno 31. avgusta leta pred začetkom regulativnega obdobja. Za določitev načrtovanih stroškov posameznih storitev prožnosti za posamezno leto regulativnega obdobja se upošteva faktor načrtovane inflacije iz 14. člena tega akta.
(pravila za določitev priznanih stroškov storitev prožnosti)
Priznani stroški storitev prožnosti se za posamezno leto regulativnega obdobja izračunajo na podlagi količinskega obsega posameznih realiziranih storitev prožnosti in doseženih cen ob upoštevanju določb 3.2.5. odseka II. poglavja tega akta.
3.2.6. Strošek amortizacije
(določitev stroška amortizacije)
(1) Strošek amortizacije (AMt) se za posamezno leto regulativnega obdobja izračuna na naslednji način:
AMt = (∑(NVt ∙ ast)) + PPOsredt [EUR],
kjer oznake pomenijo:
AMt | strošek amortizacije; |
NVt | nabavna vrednost posameznega sredstva; |
ast | amortizacijska stopnja za posamezno sredstvo, ki upošteva določeno dobo koristnosti; |
PPOsredt | prevrednotovalni poslovni odhodki neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev ter naložbenih nepremičnin, razen prevrednotovalni poslovni odhodki teh sredstev, ki so nastali kot posledica odprave škod; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(2) Strošek amortizacije posameznega leta regulativnega obdobja se za distribucijska podjetja dodatno izračuna kot vsota stroška amortizacije starih sredstev in stroška amortizacije novih sredstev.
(kriteriji za ugotavljanje stroška amortizacije)
(1) Strošek amortizacije se izračuna ob upoštevanju nabavne vrednosti sredstev, ki se določi v skladu s 46. členom tega akta, amortizacijske stopnje, določene ob upoštevanju dobe koristnosti posameznega sredstva, in metode enakomernega časovnega amortiziranja.
(2) Pri določitvi stroška amortizacije se upoštevajo amortizacijske stopnje, ki odražajo dobo koristnosti posameznega sredstva in niso višje od davčno priznanih. Če elektrooperater za poslovne potrebe obračunava strošek amortizacije po amortizacijskih stopnjah, ki so višje od davčno priznanih, mora za obračunan strošek amortizacije, ki presega davčno priznano amortizacijsko stopnjo, voditi posebne računovodske evidence.
(3) Strošek amortizacije sredstev, ki so uporabljena pri izdelavi usredstvenih lastnih proizvodov in storitev ter je vkalkuliran v usredstvene lastne proizvode in storitve, se ne upošteva v višini izkazanih prihodkov za te namene.
(4) Pri določitvi stroška amortizacije se amortizacija od posameznega sredstva ali dela sredstva obračuna in priznava le enkrat, dokler sredstvo ni v celoti amortizirano.
(5) V primeru prevrednotenja sredstva na višjo vrednost ali preprodaje po višji vrednosti med življenjsko dobo sredstva se pri izračunu stroška amortizacije upošteva nabavna vrednost tega sredstva ob prvi usposobitvi za uporabo pri prvem elektrooperaterju ali prvem lastniku omrežja in naknadna vlaganja v sredstvo.
(6) Strošek amortizacije sredstev iz naslova vlaganj v služnostne pravice se obračunava v dobi koristnosti te pravice. Strošek amortizacije sredstev iz naslova pridobitve časovno neomejenih služnostnih pravic na trasah vodov se upošteva glede na amortizacijsko osnovo s 100-letno dobo koristnosti teh sredstev. Za vlaganja v služnostne pravice, ki niso v uporabi, strošek amortizacije ni upravičen strošek. Od 1. januarja 2013 se služnostne pravice na trasah vodov vodijo po pravilih, ki veljajo za dele opredmetenih sredstev večjih vrednosti.
(7) Če elektrooperater pripiše stroške obresti posameznemu sredstvu, ki ga je predal v uporabo po 1. januarju 2013, se strošek amortizacije iz tega naslova ne priznava. Elektrooperater mora v tem primeru voditi evidenco tistega dela posameznega sredstva, ki se nanaša na obresti in pripadajoči del stroška amortizacije.
(8) Pri naknadnih vlaganjih v sredstva se doba koristnosti teh sredstev zaradi novih vlaganj ustrezno podaljša, amortizacijska stopnja pa ustrezno preračuna, ali pa se nova vlaganja obravnavajo kot samostojni del sredstev, za katerega se ločeno določi doba koristnosti in amortizacijska stopnja.
(9) Strošek amortizacije sredstev, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti elektrooperaterja iz drugega odstavka 50. člena tega akta, se ne priznava.
(osnove za izračun načrtovanega stroška amortizacije)
(1) Načrtovan strošek amortizacije se izračuna ob upoštevanju nabavne vrednosti sredstev na podlagi stanja sredstev in amortizacijskih stopenj v poslovnih knjigah na dan 31. december leta t-3 pred začetkom regulativnega obdobja, načrtovanih naložb v sredstva za leti t-2 in t-1, pred začetkom regulativnega obdobja, kot je določeno v odločbi o regulativnem okviru za ti dve leti, in načrtovanih naložb v sredstva, ki so določena v skladu s 53. členom tega akta za posamezno leto regulativnega obdobja.
(2) Za načrtovane naložbe v elektroenergetsko infrastrukturo se načrtovani strošek amortizacije izračuna na podlagi predvidene 30-letne dobe koristnosti sredstev.
(3) Za načrtovane naložbe v ostala sredstva se načrtovani strošek amortizacije izračuna na podlagi predvidene 12-letne dobe koristnosti sredstev.
(4) Za načrtovane naložbe iz drugega in prejšnjega odstavka tega člena se v prvem letu amortiziranja upošteva 100 odstotkov vrednosti izračunanega stroška amortizacije.
(5) Načrtovani strošek amortizacije vključuje tudi načrtovane stroške amortizacije brezplačno prevzetih sredstev, sredstev, zgrajenih s sofinanciranjem, drugih nepovratnih sredstev in sredstev, zgrajenih iz sredstev od prezasedenosti.
(6) Načrtovani prevrednotovalni poslovni odhodki neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev ter naložbenih nepremičnin, razen prevrednotovalni poslovni odhodki teh sredstev, ki so nastali kot posledica odprave škod (PPOsredt), se ne načrtujejo vnaprej.
(pravila za določitev priznanega stroška amortizacije)
Priznani stroški amortizacije se za posamezno leto regulativnega obdobja izračunajo tako, da se upoštevajo določbe 3.2.6. odseka II. poglavja tega akta in se izračunajo na podlagi realiziranih stroškov amortizacije in prevrednotovalnih poslovnih odhodkov neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev ter naložbenih nepremičnin, razen prevrednotovalnih poslovnih odhodkov teh sredstev, ki so nastali kot posledica odprave škod (PPOsredt).
3.2.7. Reguliran donos na sredstva
(določitev reguliranega donosa na sredstva)
(1) Reguliran donos na sredstva (RDSt) se za posamezno leto regulativnega obdobja izračuna kot vsota reguliranega donosa na nova sredstva in reguliranega donosa na stara sredstva na naslednji način
RDSt = (PVRBNt ∙ TPSK) + (PVRBSt ∙ TPSKi) [EUR],
kjer oznake pomenijo:
RDSt | reguliran donos na sredstva; |
PVRBNt | povprečna vrednost regulativne baze novih sredstev; |
TPSK | tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (WACC – Weighted Average Cost of Capital), v odstotku; |
PVRBSt | povprečna vrednost regulativne baze starih sredstev; |
TPSKi | individualni tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (WACC – Weighted Average Cost of Capital), v odstotku; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(2) Pri določitvi reguliranega donosa na stara sredstva se pri elektrooperaterju upošteva individualni tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo, ki je izračunan v skladu z določbami 52. člena tega akta.
(3) Reguliran donos na sredstva se ne priznava na sredstva, ki niso ostala sredstva, potrebna za izvajanje gospodarske javne službe elektrooperaterja, za del vrednosti sredstev v višini brezplačno prevzetih sredstev, sredstev, pridobljenih s plačili nesorazmernih stroškov za priključitev na sistem, na sredstva v gradnji in izdelavi, sredstva, zgrajena iz sredstev od prezasedenosti, sredstva, zgrajena s sofinanciranjem, brezplačno prevzeta sredstva in druga nepovratna sredstva, ter sredstva, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti elektrooperaterja iz drugega odstavka 50. člena tega akta.
(povprečna vrednost regulativne baze sredstev)
(1) Povprečna vrednost regulativne baze sredstev (PVRBt) za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način:
PVRBt | = | OVSt + ZVSt | [EUR], |
2 |
kjer oznake pomenijo:
PVRBt | povprečna vrednost regulativne baze sredstev; |
OVSt | otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev; |
ZVSt | zaključna vrednost regulativne baze sredstev; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(2) Povprečna vrednost regulativne baze sredstev za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna ločeno za:
– stara sredstva in
– nova sredstva.
(določitev otvoritvene in zaključne vrednosti regulativne baze sredstev)
(1) V regulativno bazo sredstev so vključena samo tista sredstva, ki predstavljajo neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti elektrooperaterja.
(2) Kot sredstva, ki niso neposreden pogoj za opravljanje dejavnosti elektrooperaterja, se v skladu s tem aktom štejejo stanovanjski, počitniški in muzejski objekti s pripadajočo opremo in zemljišči, polnilnice za električna vozila (razen javne infrastrukture hitrih polnilnic na avtocestnem križu), umetniška dela, javna razsvetljava in elektrarne za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov in v soproizvodnji z visokim izkoristkom, ki niso namenjene lastni rabi ter podobna sredstva.
(3) V otvoritveni vrednosti regulativne baze sredstev so upoštevane neodpisane vrednosti sredstev, razen vrednosti sredstev, na katera se ne priznava reguliran donos na sredstva v skladu s tretjim odstavkom 48. člena tega akta na prvi dan posameznega leta regulativnega obdobja.
(4) Zaključna vrednost regulativne baze sredstev za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način:
ZVSt = OVSt + NNt – AMt – ISt – BPSt [EUR],
kjer oznake pomenijo:
ZVSt | zaključna vrednost regulativne baze sredstev za leto t regulativnega obdobja, ki je enaka neodpisani vrednosti sredstev na zadnji dan leta t; |
OVSt | otvoritvena vrednost regulativne baze sredstev za leto t regulativnega obdobja, ki je enaka neodpisani vrednosti sredstev na prvi dan leta t, zmanjšani za vrednost sredstev, na katere se ne priznava donos; |
NNt | vrednost novih naložb v sredstva v letu t, potrebnih za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja; |
AMt | strošek amortizacije za leto t regulativnega obdobja, zmanjšana za strošek amortizacije BPSt; |
ISt | neodpisana vrednost izločenih sredstev v letu t regulativnega obdobja; |
BPSt | vrednost novih naložb v sredstva v letu t regulativnega obdobja, na katera se ne priznava donos v skladu s tretjim odstavkom 48. člena tega akta; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(5) Zaključna vrednost regulativne baze sredstev za leto t regulativnega obdobja je enaka otvoritveni vrednosti regulativne baze sredstev leta t+1.
(6) V izračunu regulativne baze sredstev se upošteva neodpisana vrednost sredstva, ki izhaja iz nabavne vrednosti ob prvi usposobitvi za uporabo, ter naknadna vlaganja v sredstvo pri prvem elektrooperaterju ali prvem lastniku omrežja.
(določitev tehtanega povprečnega stroška kapitala)
(1) Tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (TPSK) določi agencija na naslednji način:
TPSK | = | DLK ∙ SLK | + | DDK ∙ SDK [%], |
1 – EDS |
kjer oznake pomenijo:
TPSK | tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (WACC – Weighted Average Cost of Capital), v odstotku; |
DLK | delež lastniškega kapitala, ki je enak razmerju: (vrednost lastniškega kapitala) / (vrednost lastniškega kapitala + vrednost dolžniškega kapitala), v odstotku; |
SLK | strošek lastniškega kapitala, v odstotku; |
EDS | efektivna davčna stopnja v višini, ki izhaja iz ekonomsko upravičenega oziroma davčno optimalnega poslovanja podjetja, v deležu; |
DDK | delež dolžniškega kapitala, ki je enak razmerju: (vrednost dolžniškega kapitala) / (vrednost lastniškega kapitala + vrednost dolžniškega kapitala), v odstotku; |
SDK | strošek dolžniškega kapitala, v odstotku. |
(2) Višino tehtanega povprečnega stroška kapitala pred obdavčitvijo (TPSK), ki se uporablja za potrebe izračuna reguliranega donosa, določa II. poglavje Priloge 1.
(določitev individualnega tehtanega povprečnega stroška kapitala)
(1) Višino individualnega tehtanega povprečnega stroška kapitala pred obdavčitvijo (TPSKi), ki se uporablja za potrebe izračuna reguliranega donosa na stara sredstva, določi agencija na naslednji način:
TPSKi = TPSK ∙ ISU [%],
kjer oznake pomenijo:
TPSKi | individualni tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (WACC – Weighted Average Cost of Capital), določen glede na individualno učinkovitost elektrooperaterja oziroma distribucijskega podjetja, v odstotku zaokrožen na dve decimalni mesti; |
TPSK | tehtani povprečni strošek kapitala pred obdavčitvijo (WACC – Weighted Average Cost of Capital), v odstotku; |
ISU | faktor individualne stroškovne učinkovitosti |
(2) Faktor individualne stroškovne učinkovitosti (ISU) elektrooperaterja določa I. poglavje Priloge 1.
(osnove za izračun načrtovanega reguliranega donosa na sredstva)
(1) Načrtovana povprečna vrednost regulativne baze sredstev, ki je podlaga za določitev načrtovanega reguliranega donosa na sredstva, se izračuna ob upoštevanju neodpisane vrednosti sredstev na podlagi stanja v poslovnih knjigah na dan 31. december leta t-3 pred začetkom regulativnega obdobja, načrtovanih naložb v sredstva za leti t-2 in t-1 pred začetkom regulativnega obdobja, kot je določeno v odločbi o regulativnem okviru za ti dve leti, in načrtovanih naložb iz naložbenega načrta elektrooperaterja za posamezno leto regulativnega obdobja.
(2) Pri določitvi vrednosti načrtovanih naložb v sredstva, ki so v regulativnem obdobju vključene v izračun načrtovane povprečne vrednosti regulativne baze sredstev, agencija presoja potrebna sredstva za naložbe iz naložbenih načrtov elektrooperaterjev.
(3) Pri oceni vrednosti načrtovanih naložb v sredstva v letu t-2 in t-1 pred začetkom regulativnega obdobja, ki so vključene v izračun načrtovane povprečne vrednosti regulativne baze sredstev leta t-2 in t-1, agencija upošteva vrednosti načrtovanih naložb v sredstva, kot je določeno v odločbi o regulativnem okviru za ti dve leti.
(4) Če agencija ugotovi, da so bile posamezne načrtovane naložbe v letu t-2 in t-1 pred začetkom regulativnega obdobja izvedene le v višini 50 odstotkov oziroma so bile v celoti neizvedene in elektrooperater načrtuje izvedbo le-teh v novem regulativnem obdobju, agencija za vrednost teh naložb ustrezno zniža oceno višine naložb iz prejšnjega odstavka.
(5) Agencija določa načrtovane upravičene stroške elektrooperaterja, ki se nanašajo na načrtovan strošek amortizacije in načrtovan reguliran donos na sredstva na podlagi ocene in presoje naložbenega načrta v skladu z ZOEE in aktom, ki ureja metodologijo za pripravo in ocenitev naložbenega načrta elektrooperaterja. Elektrooperater je dolžan na podlagi akta, ki ureja metodologijo za pripravo in ocenitev naložbenega načrta elektrooperaterja, izdelati naložbeni načrt za naslednje regulativno obdobje in ga do 31. januarja v letu, ko agencija odloča o regulativnem okviru, posredovati agenciji.
(6) Če agencija pri oceni in presoji naložbenega načrta ugotovi, da bi upoštevanje vseh naložb iz naložbenega načrta imelo prevelik vpliv na omrežnino, lahko pri določitvi načrtovanih upravičenih stroškov elektrooperaterja, ki se nanašajo na načrtovan strošek amortizacije in načrtovan reguliran donos na sredstva, za regulativno obdobje upošteva le določene naložbe po prioritetnem vrstnem redu iz naložbenega načrta elektrooperaterja.
(7) Načrtovane naložbe v sredstva se v regulativno bazo sredstev vključujejo v višini 100 odstotkov v letu načrtovane naložbe.
(pravila za določitev priznanega reguliranega donosa na sredstva)
(1) Priznan reguliran donos na sredstva se za posamezno leto regulativnega obdobja izračuna tako, da se upoštevajo določbe 3.2.7. odseka II. poglavja tega akta in pravili iz tega člena.
(2) Pravili za določitev priznanega reguliranega donosa na sredstva sta:
1. priznana povprečna vrednost regulativne baze sredstev se izračuna na podlagi stanja sredstev v poslovnih knjigah na dan 31. december in
2. priznani reguliran donos na sredstva se izračuna na podlagi priznane povprečne vrednosti regulativne baze sredstev iz prejšnje točke in tehtanega povprečnega stroška kapitala, ki je bil upoštevan pri določitvi načrtovanega reguliranega donosa na sredstva za posamezno leto regulativnega obdobja in je določen v II. poglavju Priloge 1.
(spremljanje dimenzij kakovosti oskrbe)
Agencija spremlja za izvajanje reguliranja s kakovostjo oskrbe naslednje dimenzije:
– neprekinjenost napajanja;
– komercialno kakovost in
– kakovost napetosti.
(namen reguliranja s kakovostjo oskrbe)
Nameni reguliranja s kakovostjo oskrbe so:
1. doseči tako neprekinjenost napajanja, da bodo prekinitve napajanja čim manj pogoste in čim krajše oziroma da bodo doseženi minimalni standardi kakovosti oskrbe;
2. pri udeležencih na trgu z električno energijo vzpostaviti takšne razmere, ki bodo spodbujale izboljšanje neprekinjenosti napajanja uporabnikov;
3. uvesti ukrepe in postopke v skladu s stanjem tehnike za optimalno raven neprekinjenosti napajanja glede na trenutna in načrtovana obratovalna stanja;
4. zajamčiti ustrezno raven netehnične oziroma komercialne kakovosti, ki se odraža pri izvajanju posameznih storitev;
5. zagotavljati raven kakovosti napetosti, kot jo opredeljuje standard SIST EN 50160, in
6. spodbuditi vlaganje v infrastrukturo ter ustrezno podpreti procese delovanja in vzdrževanja, da bodo trajno doseženi cilji, opisani v prejšnjih točkah.
(načini reguliranja s kakovostjo oskrbe)
(1) Načini reguliranja s kakovostjo oskrbe, ki jih agencija uporablja za posamezno dimenzijo kakovosti oskrbe, so:
– javna objava podatkov o vrednostih posameznih parametrov kakovosti oskrbe;
– funkcijska povezava med neprekinjenostjo napajanja in upravičenimi stroški distribucijskega operaterja in
– določitev minimalnih standardov kakovosti oskrbe.
(2) Pri javni objavi rezultatov analiz stanja kakovosti napetosti iz prve alineje prejšnjega odstavka agencija upošteva minimalno raven kakovosti napetosti, ki je določena z veljavnimi tehničnimi standardi iz 5. točke 56. člena tega akta.
(3) Reguliranje s kakovostjo oskrbe na območju sistemskega operaterja se izvaja le na način iz prve alineje prvega odstavka tega člena.
(neprekinjenost napajanja)
(1) Neprekinjenost napajanja se spremlja s parametri na podlagi števila in trajanja prekinitev ter s količinami nedobavljene energije zaradi prekinitev napajanja. Elektrooperater in distribucijska podjetja vodijo register podatkov o prekinitvah napajanja za celoten sistem in za vsa prevzemno-predajna mesta.
(2) Za neprekinjenost napajanja se uporabljajo parametri, določeni v aktu, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo.
(1) Komercialna kakovost označuje vidike kakovosti storitev, ki izhajajo iz odnosov med distribucijskim operaterjem ali distribucijskimi podjetji in uporabniki.
(2) Za komercialno kakovost se uporabljajo parametri, določeni v aktu, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo.
(1) Kakovost napetosti zajema tehnične karakteristike napetosti na prevzemno-predajnem mestu uporabnika, ki so predpisane v tehničnih standardih. Elektrooperater in distribucijska podjetja so dolžni uporabnikom zagotavljati kakovost napetosti na prevzemno-predajnem mestu v skladu z veljavno zakonodajo in stanjem tehnike.
(2) Elektrooperater in distribucijska podjetja so dolžni zagotavljati stalno spremljanje in periodično preverjanje stanja kakovosti napetosti, in sicer na zbiralkah VN/VN in VN/SN RTP, na meji med prenosnim in distribucijskim sistemom in na točkah povezav prenosnega sistema s sosednjimi sistemi. Na zahtevo uporabnika oziroma po potrebi elektrooperater in distribucijska podjetja preverjajo kakovost napetosti na prevzemno-predajnem mestu uporabnika.
(3) Za preverjanje kakovosti napetosti iz prejšnjega odstavka elektrooperater in distribucijska podjetja spremljajo vse parametre po standardu SIST EN 50160 (odkloni napajalne napetosti, harmonske in medharmonske napetosti, hitre spremembe napetosti, neravnotežje napajalne napetosti, signalne napetosti, odstopanje omrežne frekvence, upadi in porasti napetosti, kratkotrajne in dolgotrajne prekinitve napetosti). Za ocenjevanje ustreznosti kakovosti napetosti uporabljajo elektrooperater in distribucijska podjetja standard SIST EN 50160.
(javna objava podatkov o kakovosti oskrbe)
Agencija javno objavi podatke o vrednostih parametrov kakovosti oskrbe glede na koristnost in učinke objave podatkov ter upoštevaje pravila poslovne etike. Za javno objavo se šteje objava na spletnih straneh agencije, v letnih poročilih agencije ali v okviru elektronskih in tiskanih publikacij.
(reguliranje s kakovostjo oskrbe)
(1) V regulativnem obdobju se reguliranje s kakovostjo oskrbe izvaja po posameznih distribucijskih podjetjih glede na vrednost parametra povprečnega trajanja prekinitev napajanja v sistemu (v nadaljnjem besedilu: SAIDI) in parametra povprečne frekvence prekinitev napajanja v sistemu (v nadaljnjem besedilu: SAIFI), ki odražata nenačrtovane dolgotrajne prekinitve in so posledica lastnih vzrokov.
(2) Vrednosti parametrov se izračunajo za posamezno distribucijsko podjetje, in sicer posebej za njegovo urbano območje, ki vključuje mestne in mešane srednjenapetostne (SN) izvode in ruralno območje, kot so podeželski srednjenapetostni (SN) izvodi.
(3) Agencija z reguliranjem s kakovostjo oskrbe spodbuja vlaganja v razvoj sistema, ki prinašajo največje koristi, in zagotavlja racionalno vodenje, obratovanje in vzdrževanje sistema. Reguliranje s kakovostjo oskrbe je povratnozančno vodenje procesa, pri katerem agencija vpliva na proces tako, da se raven kakovosti oskrbe, ki jo regulira, čim bolj ujema z želenimi (referenčnimi) veličinami, ne glede na motnje, ki jim je sistem izpostavljen.
(4) Temelj ekonomskega reguliranja s kakovostjo oskrbe so informacije, ki jih agencija pridobiva iz procesa nadzora kakovosti oskrbe pri elektrooperaterju in distribucijskih podjetjih in obsega merjenje in spremljanje veličin za izračun parametrov kakovosti oskrbe, zajem in obdelavo podatkov ter poročanje.
(spremljanje kakovosti oskrbe)
(1) Spremljanje kakovosti oskrbe pri elektrooperaterju in distribucijskih podjetjih obsega:
– zajem in obdelavo podatkov o kakovosti oskrbe, ki obsega zajem in shranjevanje podatkov ter izračun parametrov neprekinjenosti napajanja, komercialne kakovosti in kakovosti napetosti;
– merjenje in spremljanje veličin, potrebnih za izračun parametrov kakovosti napetosti, ki obsegajo stalni in občasni monitoring kakovosti napetosti ter beleženje časa nastanka dogodkov v omrežju in beleženje stanj poslovnih procesov pri izvajanju storitev;
– poročanje o kakovosti oskrbe in izdajanje potrdil, ki obsegata pripravo poročil in posredovanje le-teh upravi, ministrstvu, pristojnemu za energijo, agenciji in uporabnikom ter pripravo izjav o skladnosti oziroma neskladnosti kakovosti napetosti.
(2) Elektrooperater in distribucijska podjetja lahko prenesejo izvajanje nalog, povezanih s spremljanjem kakovosti oskrbe, na tretjo osebo. V tem primeru morajo v pogodbi, s katero prenesejo izvajanje teh nalog, zagotoviti, da bo ta oseba na distribucijskem podjetju, na katerem izvaja te naloge, izvajala spremljanje in omogočila presoje kakovosti oskrbe v skladu z določbami akta, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo.
Elektrooperater in distribucijska podjetja so dolžni agenciji posredovati vse podatke, ki so potrebni za izvajanje reguliranja s kakovostjo oskrbe. Nabor podatkov, ki jih potrebuje agencija, način zbiranja in obdelave podatkov (spremljanja parametrov) o kakovosti oskrbe ter način in dinamika poročanja so določeni v aktu, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo.
(presoja podatkov o kakovosti oskrbe)
(1) Agencija pred določitvijo načrtovanih upravičenih stroškov novega regulativnega obdobja ali med trajanjem regulativnega obdobja presodi podatke o kakovosti oskrbe let t-4,t-3, t-2 ali t-1, ki so jih posredovali elektrooperater ali distribucijska podjetja. Presoja se izvede za izbrano preteklo leto za enega ali več distribucijskih podjetij.
(2) Presoja podatkov o kakovosti oskrbe se izvede po postopku, ki je določen v aktu, ki ureja pravila monitoringa s kakovostjo oskrbe z električno energijo.
3.2.8.2. Minimalni standardi kakovosti oskrbe
(minimalni standardi kakovosti oskrbe)
(1) Minimalni standardi kakovosti oskrbe se izražajo z zajamčenimi standardi ali s sistemskimi standardi kakovosti oskrbe.
(2) Minimalne standarde kakovosti oskrbe za izbrane dimenzije kakovosti oskrbe in raven opazovanja posameznih parametrov kakovosti oskrbe določajo 2. in 6. oddelek I. poglavja ter 1. in 2. oddelek II. poglavja Priloge 2, ki je sestavni del tega akta.
(zajamčeni standardi neprekinjenosti napajanja)
(1) Zajamčeni standardi neprekinjenosti napajanja, ki jih morata zagotavljati elektrooperater ali distribucijsko podjetje, so določeni z:
– maksimalnim dopustnim skupnim trajanjem in številom dolgotrajnih prekinitev (prekinitve napajanja, ki so daljše od treh minut) in so posledica lastnih vzrokov elektrooperaterja ali distribucijskega podjetja za vsako prevzemno-predajno mesto;
– maksimalnim trajanjem posamezne nenačrtovane dolgotrajne prekinitve zaradi lastnih vzrokov;
– maksimalnim trajanjem posamezne načrtovane dolgotrajne prekinitve.
(2) Ob dokazanem kršenju zajamčenih standardov neprekinjenosti napajanja so uporabniki upravičeni do izplačila nadomestila.
(3) Zajamčene standarde neprekinjenosti napajanja določa 6. oddelek I. poglavja Priloge 2.
(nadomestilo ob kršitvah zajamčenih standardov neprekinjenosti napajanja)
(1) Uporabnik je zaradi kršitve zajamčenih standardov neprekinjenosti napajanja s strani distribucijskega operaterja upravičen do izplačila nadomestila na podlagi utemeljene zahteve, ki jo uporabnik lahko poda do konca tekočega leta za preteklo koledarsko leto. Pogoj za zahtevo je, da uporabnik z vzdrževanjem svojega notranjega omrežja in napeljav ter s svojim delovanjem zagotavlja skladnost napetosti s tehničnimi standardi na svojem prevzemno-predajnem mestu v obdobju opazovanja (koledarsko leto) in da ima vgrajeno merilno napravo, ki zagotavlja registracijo in prenos podatkov o prekinitvah v informacijski sistem distribucijskega operaterja. Prizadeti uporabnik prejme nadomestilo od distribucijskega operaterja na pisno zahtevo.
(2) Distribucijski operater je dolžan utemeljenost zahteve uporabnika o kršenju zajamčenih standardov neprekinjenosti napajanja presoditi v 30 dneh od prejema zahtevka, v nasprotnem primeru je uporabnik upravičen do nadomestila.
(3) Če distribucijski operater ugotovi, da je zahteva uporabnika utemeljena, mu je nadomestilo dolžan plačati najkasneje v naslednjem mesecu po potrditvi zahteve uporabnika oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka.
(4) Nadomestila iz prejšnjega odstavka niso upravičeni stroški distribucijskega operaterja. Distribucijski operater je dolžan voditi podrobno (vrednostno in količinsko) evidenco potrjenih zahtev zaradi kršitve zajamčenih standardov, ki jih je potrdil, in podrobno (vrednostno in količinsko) evidenco izplačanih nadomestil. Višino nadomestila določa 7. oddelek I. poglavja Priloge 2.
(5) Uporabnik ni upravičen do izplačila nadomestila, če je leto t regulativnega obdobja, v katerem se je zgodila kršitev zajamčenega standarda neprekinjenosti napajanja, predmet izvzetja iz 79. člena tega akta.
(posamezne dolgotrajne prekinitve)
(1) Najdaljše dopustno trajanje posamezne dolgotrajne prekinitve napajanja je časovno omejeno, kot sledi:
– normalna situacija (brez izrednih dogodkov): devet ur za nenačrtovane prekinitve zaradi lastnih vzrokov in za načrtovane prekinitve;
– izredni dogodki: 18 ur za nenačrtovane prekinitve zaradi lastnih vzrokov.
(2) Izredni dogodek iz druge alineje prejšnjega odstavka je dogodek, ki je posledica lastnega vzroka ali pri katerem je za vzpostavitev napajanja potrebno daljše časovno obdobje iz drugih upravičenih razlogov, pri čemer se izvzamejo dogodki, ki so posledica prekinitev napajanja zaradi delovanja višje sile in tujih vzrokov, kot jih opredeljuje akt, ki ureja pravila monitoringa kakovosti oskrbe z električno energijo.
(3) Uporabnik ima pravico do nadomestila, če trajanje posamezne prekinitve preseže mejne vrednosti osnovne omejitve trajanja dolgotrajne prekinitve napajanja. Pogoj za zahtevo je vgrajena merilna naprava pri uporabniku, ki zagotavlja registracijo in hranjenje podatkov o prekinitvah.
(4) Nadomestila iz prejšnjega odstavka niso upravičeni stroški distribucijskega operaterja. Distribucijski operater je dolžan voditi podrobno (vrednostno in količinsko) evidenco potrjenih zahtev zaradi kršitve zajamčenih standardov, ki jih je potrdil, in podrobno (vrednostno in količinsko) evidenco izplačanih nadomestil.
(5) Višina nadomestila se poveča za 100 odstotkov vrednosti osnovne višine nadomestila za vsako dodatno 100-odstotno prekoračitev osnovne omejitve trajanja dolgotrajne prekinitve napajanja. Nadomestilo je navzgor omejeno s trikratnikom njegove osnovne višine. Višino nadomestila določa 8. oddelek I. poglavja Priloge 2.
(6) Uporabnik ni upravičen do izplačila nadomestila, če je leto t regulativnega obdobja, v katerem se je zgodila kršitev zajamčenega standarda komercialne kakovosti, predmet izvzetja iz 79. člena tega akta.
(sistemski standardi neprekinjenosti napajanja)
(1) Parametra neprekinjenosti napajanja, ki se uporabljata za sistemske standarde neprekinjenosti napajanja, sta:
– SAIDI in
– SAIFI.
(2) Obdobje, v katerem se zahteva zagotavljanje sistemskih standardov, ne more biti krajše od enega koledarskega leta, obenem pa ne sme biti daljše od regulativnega obdobja.
(3) Sistemski standardi neprekinjenosti napajanja določajo:
– referenčno raven kakovosti oskrbe, ki jo mora elektrooperater ali distribucijsko podjetje zagotoviti v vnaprej določenem obdobju v distribucijskem sistemu, posameznih distribucijskih podjetjih ali v prenosnem sistemu s ciljem postopnega približevanja dosežene ravni neprekinjenosti napajanja k ciljni vrednosti, ali
– referenčno območje ravni kakovosti oskrbe, v okviru katere mora elektrooperater ali distribucijsko podjetje v vnaprej določenem obdobju zagotavljati raven kakovosti oskrbe v distribucijskem sistemu, posameznih distribucijskih podjetjih ali v prenosnem sistemu za ohranitev ravni neprekinjenosti napajanja v okviru referenčnega območja.
(4) Sistemski standardi neprekinjenosti napajanja se kot referenčna vrednost oziroma območje določijo:
– z zahtevanim relativnim izboljšanjem ravni neprekinjenosti napajanja glede na izhodiščno vrednost kazalnikov neprekinjenosti napajanja ali
– z zahtevano absolutno ravnijo neprekinjenosti napajanja, določeno glede na izhodiščno vrednost kazalnikov neprekinjenosti napajanja, ali
– z zahtevo po ohranitvi ravni neprekinjenosti napajanja znotraj referenčnega območja, določenega z vrednostmi parametrov neprekinjenosti napajanja.
(5) Sistemski standardi neprekinjenosti napajanja so določeni s stopnjami izboljšanja kakovosti oskrbe glede na izhodiščno raven neprekinjenosti napajanja za posamezno distribucijsko podjetje za vsako posamezno leto regulativnega obdobja.
(6) Izhodiščna raven kakovosti oskrbe je enaka doseženi ravni neprekinjenosti napajanja v preteklem obdobju. Če podatki o doseženi ravni neprekinjenosti napajanja za preteklo obdobje niso na voljo, agencija kot izhodiščno raven kakovosti oskrbe upošteva podatke o doseženi ravni neprekinjenosti napajanja za zadnje obdobje, ki je na voljo.
(7) Zahtevano izboljšanje ravni neprekinjenosti napajanja v obliki sistemskih standardov neprekinjenosti napajanja določa referenčno gibanje ravni kakovosti oskrbe proti ciljni ravni. Ko elektrooperater ali distribucijsko podjetje z ukrepi doseže predpisane ciljne ravni kakovosti oskrbe, se zahteva le še ohranitev ravni kakovosti oskrbe. Obdobje, v katerem agencija od elektrooperaterja ali distribucijskega podjetja pričakuje dosego ciljnih ravni kakovosti oskrbe, je posredno odvisno od sheme zahtevanega izboljšanja posameznih parametrov neprekinjenosti napajanja. Če sistemski standardi kakovosti oskrbe določajo referenčno območje ravni kakovosti oskrbe, je to konstantno za čas trajanja regulativnega obdobja.
(8) Pri oblikovanju sheme zahtevanega izboljšanja agencija upošteva tudi značilnosti omrežja in okoljske, geografske ter demografske značilnosti posameznega distribucijskega podjetja.
(9) Sistemske standarde neprekinjenosti napajanja v distribucijskem sistemu, posameznih distribucijskih podjetjih in v prenosnem sistemu določa 2. oddelek I. poglavja Priloge 2.
(zajamčeni standardi komercialne kakovosti)
(1) Zajamčeni standardi komercialne kakovosti se nanašajo na minimalne ravni kakovosti storitev, ki sta jih distribucijski operater ali distribucijsko podjetje dolžna zagotavljati vsem uporabnikom.
(2) Uporabnik ima pravico do izplačila nadomestila, če distribucijski operater ali distribucijsko podjetje ob izvajanju storitve dokazano kršita določeni zajamčeni standard komercialne kakovosti.
(3) Distribucijski operater je dolžan utemeljenost zahteve uporabnika o kršenju zajamčenih standardov komercialne kakovosti presoditi v osmih delovnih dneh od prejema pisnega zahtevka, v nasprotnem primeru je uporabnik upravičen do izplačila nadomestila.
(4) Distribucijski operater je dolžan uporabniku plačati nadomestilo v naslednjem mesecu po potrditvi zahtevka uporabnika oziroma po preteku roka iz prejšnjega odstavka.
(5) Nadomestila iz prejšnjega odstavka niso upravičeni stroški distribucijskega operaterja. Distribucijski operater je dolžan voditi evidenco potrjenih zahtev zaradi kršitve zajamčenih standardov komercialne kakovosti, ki jih je potrdil, in evidenco izplačanih nadomestil.
(6) Višina nadomestila se poveča za 100 odstotkov vrednosti osnovne višine nadomestila za vsako dodatno 100 odstotno prekoračitev osnovne omejitve zajamčenega standarda. Distribucijski operater je dolžan uporabniku plačati nadomestilo v naslednjem mesecu po potrditvi zahtevka uporabnika. Če distribucijski operater tega ne stori, se višina nadomestila poveča za 100 odstotkov. Nadomestilo je navzgor omejeno s trikratnikom osnovne višine. Višino nadomestila določa 3. oddelek II. poglavja Priloge 2.
(nadomestilo ob kršitvah zajamčenega standarda pri odpravi neskladja odklonov napajalne napetosti)
(1) Uporabnik je zaradi kršitve zajamčenega standarda komercialne kakovosti, ki opredeljuje maksimalni čas trajanja do odprave neskladja odklonov napajalne napetosti s strani distribucijskega operaterja ali distribucijskega podjetja, upravičen do izplačila nadomestila na podlagi upravičene zahteve.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega člena je distribucijski operater dolžan utemeljenost zahteve uporabnika o kršenju zajamčenega standarda komercialne kakovosti, ki opredeljuje maksimalni čas trajanja do odprave neskladja odklonov napajalne napetosti, presoditi v roku 30 dni od prejema pisne zahteve uporabnika. V ta čas se štejejo aktivnosti distribucijskega operaterja iz tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena. V nasprotnem primeru je uporabnik upravičen do nadomestila v naslednjem mesecu po preteku tega roka.
(3) Distribucijski operater na podlagi prejete pisne zahteve glede neustrezne kakovosti napetosti izvede meritve kakovosti napetosti v skladu s stanjem tehnike, ki morajo biti izvedene v času normalnega obratovalnega stanja.
(4) Če rezultati meritev ne pokažejo odstopanj odklonov napajalne napetosti s standardom SIST EN 50160, distribucijski operater pisno zahtevo zavrne. V primeru skladnosti vseh parametrov kakovosti napetosti s standardom SIST EN 50160 krije stroške opravljenih meritev uporabnik, ki je vložil pisno prijavo.
(5) Če rezultati meritev potrdijo odstopanja odklonov napajalne napetosti s standardom SIST EN 50160, distribucijski operater te ugotovitve opredeli v pisni izjavi o skladnosti kakovosti napetosti. Hkrati distribucijski operater v pisni zavezi, ki jo poda uporabniku, opredeli vrsto posega glede na zahtevnost izvedbe ukrepa in določi rok za odpravo tega neskladja, ki pa ne sme presegati zajamčenega standarda iz zaporedne številke 11 v tabeli iz 2. oddelka II. poglavja Priloge 2.
(6) Distribucijski operater je dolžan uporabniku plačati nadomestilo v naslednjem mesecu po preteku roka za odpravo neskladja iz zajamčenega standarda pod zaporedno številko 11 v tabeli iz 2. oddelka II. poglavja Priloge 2 glede na zahtevnost ukrepa iz prejšnjega odstavka.
(7) Višina nadomestila je navzgor omejena s 50 odstotki uporabnikove mesečne omrežnine za distribucijski sistem. Višino nadomestila določa 3. oddelek II. poglavja Priloge 2.
(8) Pravica do nadomestila preneha, ko distribucijski operater s ponovnimi meritvami dokaže, da je neskladje odklonov napajalne napetosti odpravil.
(9) Uporabnik ni upravičen do izplačila nadomestila, če je leto t regulativnega obdobja, v katerem se je zgodila kršitev zajamčenega standarda pri odpravi neskladja odklonov napajalne napetosti, predmet izvzetja iz 79. člena tega akta.
(sistemski standardi komercialne kakovosti)
(1) Sistemski standardi komercialne kakovosti se nanašajo na vnaprej določeno minimalno raven kakovosti izvajanja storitev, ki jo uporabniki lahko pričakujejo od distribucijskega operaterja ali distribucijskega podjetja z določenim deležem odstopanja.
(2) Sistemske standarde določa 1. oddelek II. poglavja Priloge 2.
3.2.8.3 Funkcijska povezava med doseženo ravnijo neprekinjenosti napajanja in priznanimi upravičenimi stroški distribucijskega operaterja
(ciljna raven neprekinjenosti napajanja)
(1) Ciljna raven neprekinjenosti napajanja določa optimalno raven neprekinjenosti napajanja za vrsto oziroma obseg sistema, na katerega se nanaša. Ciljna raven neprekinjenosti napajanja je sistemska raven kakovosti oskrbe distribucijskega sistema, posameznega distribucijskega podjetja ali prenosnega sistema, ki ga elektrooperater ali distribucijsko podjetje z ustreznimi ukrepi postopoma doseže v predvidenem obdobju, ki lahko presega časovni okvir regulativnega obdobja.
(2) Ciljna raven neprekinjenosti napajanja se izraža s parametri neprekinjenosti napajanja SAIDI in SAIFI, ki odražata nenačrtovane dolgotrajne prekinitve in so posledica lastnih vzrokov ter za določeno vrsto ali območje sistema (mestno, mešano, podeželsko, urbano ali ruralno območje ali distribucijsko podjetje oziroma celotni sistem).
(3) Agencija za posamezno regulativno obdobje postavi ciljne ravni neprekinjenosti napajanja na podlagi izsledkov analiz dosežene ravni neprekinjenosti napajanja, načrtov razvoja sistema, učinkov realiziranih investicij ter drugih ukrepov. Ciljna raven neprekinjenosti napajanja je opredeljena v 1. oddelku I. poglavja Priloge 2.
(vpliv kakovosti oskrbe na načrtovane upravičene stroške distribucijskega operaterja)
Vpliv kakovosti oskrbe se za posamezno leto regulativnega obdobja ne načrtuje vnaprej.
(pravila za določitev vpliva kakovosti oskrbe na priznane upravičene stroške distribucijskega operaterja)
(1) Vpliv kakovosti oskrbe na priznane upravičene stroške distribucijskega operaterja se izračuna tako, da se upoštevajo določbe 3.2.8. odseka II. poglavja tega akta in pravila iz tega člena.
(2) Kakovost oskrbe (ΔS(Q)t) se za posamezno leto regulativnega obdobja t izračuna na podlagi sistemskih parametrov neprekinjenosti napajanja, priznanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja (NSDVt) ter vrednosti v tem letu predane opreme in nadomestnih delov elektroenergetske infrastrukture v uporabo (NSt).
(3) Vpliv ΔS(Q)t se v obliki spodbude za boljšo kakovost oziroma sankcije za slabšo kakovost za posamezno leto regulativnega obdobja t ugotavlja na podlagi faktorjev upravičenosti qt, NSDV(Q)t in NS(Q)t za distribucijskega operaterja za distribucijski sistem oziroma za distribucijsko podjetje i ter se določi na naslednji način:
ΔS(Q)t = ∑i(qt ∙ (NSDVt + NSt)) [EUR],
kjer oznake pomenijo:
ΔS(Q)t | kakovost oskrbe; |
qt | faktor upravičenosti; |
Qt | faktor upravičenosti NSDV(Q)t in NS(Q)t distribucijskega operaterja za distribucijski sistem oziroma za distribucijsko podjetje i za posamezno leto regulativnega obdobja t; |
NSDVt | priznani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja distribucijskega operaterja v posameznem letu regulativnega obdobja t za distribucijski sistem oziroma za distribucijsko podjetje i; |
NSt | vrednost v tem letu predane opreme in nadomestnih delov infrastrukture v uporabo; |
i | distribucijski sistem oziroma distribucijsko podjetje; |
t | posamezno leto regulativnega obdobja, za katerega se ugotavlja vpliv neprekinjenosti napajanja na NSDVt in NSt. |
(4) Distribucijski operater določi faktorje upravičenosti qt za distribucijski sistem oziroma distribucijsko podjetje i na podlagi določb 5. oddelka I. poglavja Priloge 2.
(5) Nabor sistemskih parametrov neprekinjenosti napajanja iz prvega odstavka tega člena je določen v 58. členu tega akta.
(1) Faktor upravičenosti qt je odvisen od faktorja qK, ki je določen kot funkcija odstopanj izbranega parametra neprekinjenosti napajanja K od referenčne vrednosti. Faktor upravičenosti qt je lahko pozitiven ali negativen. Na podlagi sheme upravičenosti se za distribucijski sistem oziroma distribucijsko podjetje i in za posamezno leto regulativnega obdobja t faktor upravičenosti qt določi na naslednji način:
qt = ∑VO∑K(pK ∙ qK),
kjer oznake pomenijo:
qt | faktor upravičenosti; |
K | posamezni parameter neprekinjenosti napajanja; |
pK | ponder vpliva parametra neprekinjenosti napajanja K; |
qK | faktor qK, izračunan za posamezni parameter neprekinjenosti napajanja K; |
VO | vrsta območja, po katerem potekajo SN izvodi distribucijskega sistema in za katerega je opredeljena shema upravičenosti. |
(2) Ponderja pK za posamezni parameter K in vrsto območja VO sta določena v 5. oddelku I. poglavja Priloge 2.
(3) Faktor qK se izračuna glede na odstopanje dosežene ravni kakovosti oskrbe ΔK, ki je izraženo z odstopanjem dosežene vrednosti posameznega parametra neprekinjenosti napajanja Kdos od referenčne vrednosti posameznega parametra neprekinjenosti napajanja Kref in se izračunava za vsak reguliran parameter neprekinjenosti napajanja posebej. Določi se na naslednji način:
qK=f(ΔK)
ΔK = | Kref – Kdos | ∙ 100 (%), |
Kref |
kjer oznake pomenijo:
qK | faktor qK; |
f(ΔK) | funkcijska odvisnost faktorja qK od odstopanja dosežene ravni kakovosti oskrbe; |
ΔK | odstopanje dosežene ravni kakovosti oskrbe; |
Kref | referenčna vrednost posameznega parametra neprekinjenosti napajanja, določena na podlagi sistemskih standardov neprekinjenosti napajanja; |
Kdos | dosežena vrednost posameznega parametra neprekinjenosti napajanja v obdobju opazovanja. |
(4) Faktor qK se izračunava za distribucijski sistem oziroma distribucijsko podjetje i za posamezni parameter neprekinjenosti napajanja K na koncu vsakega leta t regulativnega obdobja za nazaj s pomočjo sheme upravičenosti iz naslednjega člena.
(1) Shema upravičenosti (qK(ΔK)) je matematično določena s kosoma linearno funkcijo, ki je izražena z matematičnim modelom »metode razredov kakovosti z interpolacijo na robu« in je navzgor in navzdol omejena ter se določi na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
qs | parametri, ki določajo stopnje upravičenosti oziroma neupravičenosti NSDVt in NSt in so izraženi z njihovim deležem; |
ks | parametri, ki določajo meje posameznih razredov neprekinjenosti napajanja. Izražajo se z relativnim odstopanjem od zahtevane referenčne ravni neprekinjenosti napajanja; |
d | parametri, ki določajo odzivnost sheme upravičenosti na spremembe ravni neprekinjenosti napajanja v območju med dvema razredoma oziroma širino robov kakovostnega razreda. Na robu predvidene debeline se vrednost funkcije linearno interpolira. |
(2) Parametri qs in ks za s= {1, 2, 3, 4} ter parameter d so določeni v 5. oddelku I. poglavja Priloge 2.
(izvzetje obdobja iz reguliranja s kakovostjo oskrbe)
(1) Če agencija v postopku presoje podatkov o kakovosti oskrbe ugotovi, da bi zaradi izjemnega dogodka, ki je v presojanem letu zajel vsa distribucijska podjetja in pomembno vplival na njihov proces nadzora kakovosti oskrbe, upoštevanje posredovanih podatkov pomenilo preveliko tveganje z vidika vpliva na upravičene stroške distribucijskega operaterja, agencija zadevno leto izvzame iz reguliranja s kakovostjo za vsa distribucijska podjetja.
(2) Pomemben vpliv na proces nadzora kakovosti oskrbe iz prejšnjega odstavka je takšen vpliv, ko podjetja upravičeno dalj časa niso bila v stanju zagotavljati ustrezne ravni učinkovitosti procesov nadzora kakovosti oskrbe in posledično zahtevane kakovosti ter celovitosti posredovanih podatkov o kakovosti oskrbe, zaradi česar agencija ne more z gotovostjo ugotavljati pravilnosti razvrščanja dogodkov po vzroku.
Če izjemni dogodek iz prvega odstavka prejšnjega člena ne zajame vseh distribucijskih podjetij, agencija izvede validacijo poročanih podatkov za prizadeta območja z uporabo statistične metode za razvrščanje po vzrokih prekinitev ob upoštevanju razpoložljivih podatkov. Če postopek izkaže bistvena odstopanja, agencija pri določitvi upravičenih stroškov distribucijskega operaterja upošteva rezultate statistične metode.
3.2.9. Učinkovitost naložb v pametna omrežja
(1) Za dosego cilja iz 2. in 3. točke 6. člena tega akta agencija spodbuja naložbe elektrooperaterja in distribucijskih podjetij v pametna omrežja s ciljem:
– zagotovitve optimalnega načrtovanja razvoja omrežij;
– maksimiranja pozitivnih učinkov naložb v pametna omrežja;
– omogočanja učinkovitejše integracije obnovljivih virov energije, hranilnikov, polnilne infrastrukture za električna vozila, sistemov za pretvorbo energije itd;
– omogočanja razvoja trga, novih poslovnih modelov, inoviranja tretje strani in
– izboljšanje energetske učinkovitosti.
(2) Agencija spremlja in ocenjuje uspešnost sistemskega operaterja in distribucijskega operaterja oziroma distribucijskih podjetij v zvezi z razvojem pametnega omrežja na podlagi omejenega nabora kazalnikov uspešnosti.
Agencija vsaki dve leti objavi nacionalno poročilo o uspešnosti naložb v pametna omrežja, vključno s priporočili za izboljšave.
(definiranje obsega monitoringa)
(1) S ciljem spodbujanja učinkovitosti naložb v pametna omrežja agencija spremlja ključne kazalnike učinkovitosti najmanj na naslednjih področjih:
1. izkoriščanje prožnosti;
2. izkoriščenost zmogljivosti omrežja;
3. povečanje prenosne zmogljivosti;
4. zmogljivost gostovanja in raven integracije razpršenih elementov;
5. kakovost napetosti;
6. izgube;
7. življenjska doba sredstev;
8. natančnost napovedi;
9. zagotavljanje informacij zainteresiranim deležnikom v realnem času;
10. odprtost do inovacij tretje strani in
11. okoljski vplivi.
(2) Spremljanje agencija implementira postopno, glede na razpoložljivost podatkov, učinkovitost izmenjave podatkov, povzročeno administrativno breme, stanje tehnike in upoštevaje nacionalne strategije za zeleni prehod.
(1) Za spremljanje uspešnosti naložb v pametna omrežja se uporabljata dve vrsti ključnih kazalnikov uspešnosti, in sicer:
– ključni kazalniki pripravljenosti in
– ključni kazalniki učinkovitosti.
(2) Posamezni ključni kazalnik uspešnosti se določi kot tehtan kompozit kazalnikov, pri čemer ga opredeljuje najmanj en tak kazalnik.
(3) Ocenjevanje uspešnosti naložb na podlagi ključnih kazalnikov učinkovitosti je lahko pogojeno z doseganjem ustrezne ravni posameznega ključnega kazalnika pripravljenosti oziroma posameznega kazalnika pripravljenosti.
(4) Na podlagi ključnih kazalnikov uspešnosti posamezne vrste se izračunata krovni ključni kazalnik pripravljenosti in krovni ključni kazalnik učinkovitosti, ki sta tehtana kompozita vseh posameznih ključnih kazalnikov uspešnosti zadevne vrste.
(5) Vsi kazalniki so določeni v Prilogi 5, ki je sestavni del tega akta. Agencija določa vrednosti posameznih uteži (w), ki pripadajo posameznemu kazalniku ali vsakemu ključnemu kazalniku na podlagi analize razvojnih načrtov, izvedenih nadzornih postopkov ter nacionalnimi razvojnimi prioritetami, da aktivno usmerja investiranje k doseganju ciljev iz 81. člena tega akta. Spremembe uteži morajo biti zagotovljene vsaj 30 delovnih dni pred poročanjem podatkov skladno s prvim odstavkom 86. člena tega akta.
(6) Uteži se za vsak posamezni kazalnik določijo tako, da je njihova vsota enaka 1. Izhodiščna vrednost posamezne uteži wi na ravni podrejenega kazalnika je določena kot sledi:
kjer oznake pomenijo:
i | indeks uteži posameznega i-tega podrejenega kazalnika; |
n | skupno število podrejenih kazalnikov, ki nastopajo v izračunu določenega krovnega kazalnika uspešnosti ali ključnega kazalnika uspešnosti. |
(zagotavljanje podatkov za izračun kazalnikov uspešnosti)
Zagotavljanje podatkov pri elektrooperaterju oziroma distribucijskih podjetjih obsega:
– obdelavo podatkov, ki vključuje merjenje oziroma zajem, izračunavanje, validacijo, shranjevanje in učinkovito izmenjavo vseh zahtevanih podatkov z agencijo;
– učinkovito upravljanje življenjskega cikla zadevnih podatkov ter ustrezno hrambo;
– vključevanje potrebnih informacij v procese poročanja na podlagi normativnih zahtev.
(posredovanje podatkov, zagotavljanje kakovosti in hramba)
(1) Elektrooperater in distribucijska podjetja so dolžni agenciji posredovati vse podatke, ki so potrebni za izvajanje spremljanja učinkovitosti naložb v pametna omrežja in reguliranja na podlagi uspešnosti naložb v pametna omrežja najkasneje do 28. februarja za preteklo koledarsko leto.
(2) Če so podatki pred posredovanjem obdelani pri elektrooperaterju ali distribucijskem podjetju, mora biti omogočena sledljivost obdelave podatkov »od konca do konca«.
(3) Vsi posredovani podatki morajo biti validirani s strani elektrooperaterja in distribucijskih podjetij. Morebitne posodobitve izvornih podatkov na podlagi validacije morajo biti sledljive. Če ni določeno drugače, elektrooperater ali distribucijsko podjetje izvaja uveljavljene validacijske postopke, ki so v uporabi za druge namene uporabe zadevnih podatkov.
(4) Elektrooperater in distribucijska podjetja morajo hraniti izvorne podatke, ki so podlaga za morebitno nadaljnjo obdelavo podatkov vsaj dve leti od začetka življenjske dobe validiranega izvornega podatka oziroma do 5 let glede na zahteve zasnove posameznega kazalnika.
3.2.9.2. Reguliranje na podlagi uspešnosti naložb v pametna omrežja
(1) Načini reguliranja na podlagi uspešnosti naložb v pametna omrežja so:
– javna objava kazalnikov uspešnosti, ki vključuje tudi objavo kazalnikov v okviru razvojnih načrtov distribucijskega operaterja in sistemskega operaterja;
– funkcijska povezava med učinkovitostjo naložb v pametna omrežja in upravičenimi stroški distribucijskega operaterja oziroma sistemskega operaterja;
– določitev minimalnih standardov pripravljenosti distribucijskega in prenosnega omrežja.
(2) Reguliranje na podlagi javne objave kazalnikov uspešnosti iz prve alineje prejšnjega odstavka agencija izvaja s ciljem spodbujanja elektrooperaterja in distribucijskih podjetij k povečanju učinkovitosti na podlagi preglednosti njegovih rezultatov.
(3) Reguliranje na podlagi kazalnikov uspešnosti naložb v pametna omrežja iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena je povratnozančno vodenje procesa, pri katerem agencija vpliva na proces s prilagajanjem upravičenih stroškov tako, da skuša maksimirati raven učinkovitosti.
(4) V regulativnem obdobju se reguliranje na podlagi uspešnosti naložb v pametna omrežja izvaja za distribucijskega operaterja oziroma po posameznih distribucijskih podjetjih in za sistemskega operaterja z uporabo kazalnikov pripravljenosti in kazalnikov učinkovitosti, opredeljenih v Prilogi 5, ki se izračunajo za sistemskega operaterja oziroma za distribucijskega operaterja oziroma distribucijsko podjetje.
(5) Reguliranje na podlagi uspešnosti naložb v pametna omrežja temelji na informacijah, ki jih agencija pridobiva od elektrooperaterja in distribucijskih podjetjih, ter obsega merjenje in spremljanje veličin za izračun kazalnikov, zajem in obdelavo podatkov ter poročanje.
(6) Reguliranje s kakovostjo oskrbe na območju sistemskega operaterja se izvaja le na način iz prve in druge alineje prvega odstavka tega člena.
(javna objava kazalnikov uspešnosti)
(1) Pri javni objavi rezultatov analiz učinkovitosti naložb v pametna omrežja iz prve alineje prvega odstavka 87. člena tega akta agencija izbere nabor kazalnikov, ki zagotavlja primerljivost med posameznimi distribucijskimi podjetji, distribucijskimi operaterji oziroma sistemskim operaterjem ali med sistemskimi operaterji na ravni Evropske unije. Če to zaradi neusklajenosti definicij kazalnikov ni mogoče, agencija izbere nabor najbolj reprezentativnih kazalnikov po lastni presoji.
(2) Agencija javno objavi rezultate vrednotenja kazalnikov uspešnosti na svojih spletnih portalih, v poročilih agencije ali v okviru drugih elektronskih oziroma tiskanih publikacij.
(minimalni standardi pripravljenosti)
(1) Minimalni standardi pripravljenosti se določajo z referenčnimi vrednostmi sistemskih kazalnikov pripravljenosti in opredeljujejo minimalno zahtevano pripravljenost.
(2) Minimalna raven posameznega kazalnika pripravljenosti se uporablja:
– kot predpogoj za ocenjevanje uspešnosti naložb na podlagi kazalnikov učinkovitosti oziroma,
– za funkcijsko povezavo med uspešnostjo naložb in upravičenimi stroški preko odstopanja ΔKPIP–MSP iz 91. člena tega akta.
(3) Minimalna raven posameznega kazalnika pripravljenosti je odvisna od strukture tega kazalnika, normativnih zahtev, stopnje razvoja ter stanja tehnike in je določena v Prilogi 5.
(vpliv uspešnosti naložb na načrtovane upravičene stroške)
Vpliv uspešnosti naložb se za posamezno leto regulativnega obdobja ne načrtuje vnaprej.
(vpliv uspešnosti naložb na priznane upravičene stroške)
(1) Uspešnost naložb (ΔS(E)t) se za posamezno leto regulativnega obdobja t izračuna na podlagi krovnih kazalnikov pripravljenosti, ki odražajo minimalne standarde pripravljenosti in ključnih kazalnikov učinkovitost naložb (KPIp – MSP in KPIE) oziroma njunih odstopanj (ΔKPIp – MSP in ΔKPIE) ter priznanih stroškov TOTEXE.
(2) Priznani stroški TOTEXE za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način:
TOTEXE,t = NSDVt + AMt + SSt + SSPt [EUR],
kjer oznake pomenijo:
TOTEXE,t | priznani stroški; |
NSDVt | priznani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja elektrooperaterja oziroma distribucijskega podjetja i; |
AMt | priznani stroški amortizacije elektrooperaterja oziroma distribucijskega podjetja i; |
SSt | priznani stroški sistemskih storitev sistemskega operaterja; |
SSPt | priznani stroški storitev prožnosti distribucijskega operaterja oziroma distribucijskega podjetja i; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(3) Vpliv ΔS(E)t se v obliki spodbude za uspešnost (pozitivne ali negativne) za posamezno leto regulativnega obdobja t ugotavlja na podlagi faktorjev upravičenosti et, TOTEXE,t posebej za sistemskega operaterja, distribucijskega operaterja oziroma distribucijsko podjetje i ter se določi na naslednji način:
ΔS(E)t,i = ∑iqe,t,i ∙ TOTEXE,t,i ∙ (ΔKPIE,t,i + ΔKPIp – MSP,i) [EUR],
kjer oznake pomenijo:
ΔS(E)t,i | uspešnost naložb v pametna omrežja za sistemskega operaterja, distribucijskega operaterja oziroma distribucijsko podjetje i, ki je lahko pozitivna ali negativna; |
qe,t,i | faktor upravičenosti za sistemskega operaterja, distribucijskega operaterja oziroma distribucijsko podjetje i; |
TOTEXE,t,i | priznani stroški za sistemskega operaterja, distribucijskega operaterja oziroma distribucijsko podjetje i; |
ΔKPIE,t,i | odstopanje krovnega KPI učinkovitosti naložb od osnovnice za sistemskega operaterja, distribucijskega operaterja oziroma distribucijsko podjetje i; |
ΔKPIp – MSP,i | odstopanje krovnega KPI pripravljenosti od minimalnih standardov (ΔKPIp – MSP,i ≤ 0 za distribucijskega operaterja in distribucijsko podjetje i oziroma ΔKPIp – MSP,i = 0 za sistemskega operaterja); |
i | distribucijski operater oziroma distribucijsko podjetje ali sistemski operater. |
(odstopanje ključnih kazalnikov uspešnosti od osnovnice)
(1) Osnovnica za izračun odstopanja ključnega kazalnika uspešnosti ΔKPIE,t se določi kot vrednost ključnega kazalnika uspešnosti naložb KPIE,t v prvem letu regulativnega okvira (t = 1).
(2) Če agencija na podlagi kazalnikov uspešnosti ugotovi, da so vzročno posledične korelacije med ključnimi kazalniki učinkovitosti in kazalniki pripravljenosti šibke, kar pomeni, da naložbe v pametna omrežja niso vzrok za izmerjeno raven učinkovitosti, upošteva pri izračunu ΔS(E)t vrednost ΔKPIE,t = 0.
(3) Izračun ΔKPIE,t določa Priloga 5.
(1) Agencija določi faktor upravičenosti qe,t za posamezno leto regulativnega obdobja t za sistemskega operaterja, distribucijskega operaterja oziroma distribucijsko podjetje i.
(2) Faktor upravičenosti določa Priloga 5.
3.2.10. Raziskave in inovacije
Stroški raziskav in inovacij so upravičeni stroški projektov, če se z njimi:
– zagotavlja financiranje raziskovalnih in demonstracijskih projektov elektrooperaterjev, ki izpolnjujejo kriterije tega akta in omogočajo potencialne neto širše družbene koristi;
– spodbuja raziskave oziroma demonstracije inovativnih prijemov pametnih omrežij, medsektorskega povezovanja in ekosistema za globoko elektrifikacijo s ciljem boljšega izkoriščanja obstoječe elektroenergetske infrastrukture in obnovljivih virov energije kot tudi nizkoogljičnih in energijsko učinkovitih rešitev z uporabo koncepta odprtih inovacij;
– preskusi lokalne dinamične omrežninske tarife za energijo za distribucijsko omrežje na podlagi prostovoljnega sodelovanja odjemalcev in
– razširjajo znanja, pridobljena z izvajanjem projektov za zagotavljanje koristi in prihrankov pri uporabi omrežja končnega odjemalca, ter zagotavljajo učinkovitejše naložbe v omrežje na podlagi rezultatov projektov.
(kvalifikacija projektov)
(1) Postopek in pogoje kvalificiranja projektov na področju raziskav in inovacij določa Priloga 3, ki je sestavni del tega akta.
(2) Elektrooperater mora agenciji prijaviti vsak projekt iz prejšnjega člena pred začetkom izvajanja projekta. Prijavitelja projekta, postopek prijave in vsebino vloge za kvalifikacijo projekta podrobneje določa Priloga 3.
(2) Če agencija ugotovi vsebinsko podvajanje projekta z že kvalificiranimi projekti v smislu uporabe iste ali zelo podobne metode ali rešitve, se lahko odloči, da projekta ne kvalificira.
(4) Vloga za kvalifikacijo projekta je sestavljena iz dveh delov. Agencija najkasneje v 30 dneh po prejemu popolnega prvega dela vloge (osnovna prijava) pisno povabi elektrooperaterja k oddaji drugega dela vloge (razširjena prijava). Če agencija na podlagi osnovne prijave ugotovi, da projekt ni v skladu z namenom in cilji sheme raziskav in inovacij iz 94. člena tega akta, elektrooperaterja ne povabi k oddaji razširjene vloge. Agencija najkasneje v 45 dneh po prejemu popolnega drugega dela vloge pisno obvesti elektrooperaterja o kvalifikaciji projekta.
(opredelitev upravičenih stroškov)
(1) Stroški raziskav in inovacij so stroški, ki so posledica kvalificiranih inovativnih projektov na področju raziskav, eksperimentalnega razvoja in demonstracij in lahko vključujejo vse vrste inovacij, vključno s poslovnimi, tehnološkimi in operativnimi, ter so nastali v času od začetka zasnove projekta pred prijavo do zaključka projekta.
(2) Stroški raziskav in inovacij so stroški materiala, stroški storitev, stroški dela, drugi poslovni odhodki in drugi odhodki in niso upoštevani v okviru nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja.
(3) Upravičenost teh stroškov iz prejšnjega odstavka ni osredotočena izključno na inovativne projekte z morebitnimi direktnimi nizkoogljičnimi in okoljskimi koristmi, tovrstne koristi projektov so lahko tudi posredne.
(4) Stroški razvijanja niso upravičeni stroški raziskav in inovacij.
(določitev načrtovanih stroškov raziskav in inovacij)
(1) Načrtovani stroški raziskav in inovacij za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način:
RIt = 0,0025 ∙ NVzl [EUR],
kjer oznake pomenijo:
RIt | stroški raziskav in inovacij; |
NVzl | načrtovani viri za pokrivanje upravičenih stroškov zadnjega leta regulativnega obdobja pred začetkom novega regulativnega obdobja; |
zl | zadnje leto regulativnega obdobja pred začetkom novega regulativnega obdobja; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(2) Če je regulativni okvir za distribucijskega operaterja razdeljen na distribucijska podjetja, se načrtovani stroški raziskav in inovacij določijo ločeno za distribucijska podjetja in distribucijskega operaterja v skladu s prejšnjim odstavkom.
(pravila za določitev priznanih stroškov raziskav in inovacij)
(1) Priznani stroški raziskav in inovacij se za posamezno leto regulativnega obdobja izračunajo tako, da se upoštevajo določbe 3.2.10. odseka II. poglavja tega akta in pravila iz tega člena.
(2) Pravila za določitev priznanih stroškov raziskav in inovacij so:
1. posamezen projekt mora biti kvalificiran v skladu s 3.2.10. odsekom II. poglavja tega akta;
2. priznani stroški raziskav in inovacij v letu t se ugotovijo na podlagi realiziranih stroškov in odhodkov iz poslovnih knjig elektrooperaterja tistega leta, za katero se ugotavlja odstopanje od regulativnega okvira;
3. priznani stroški raziskav in inovacij iz 94. člena tega akta se za kvalificirane projekte priznajo največ do višine, ki se izračuna na naslednji način:
in
kjer oznake pomenijo:
RIt | stroški raziskav in inovacij; |
Vpt | priznani viri za pokrivanje upravičenih stroškov predhodnega leta; |
BPSRI | drugi prihodki iz naslova brezplačno prevzetih sredstev za projekte iz 94. člena tega akta; |
t | leto, za katero se ugotavlja odstopanje od regulativnega okvira; |
pt | predhodno leto; |
i | 1 do N; |
N | število projektov od 1 do i; |
Tro | trajanje regulativnega obdobja, izraženo s številom let; |
n | 1 do Tro; |
pri čemer se v letu t tekočega regulativnega obdobja stroški raziskav in inovacij priznajo do višine zamejitve, določene z enačbama iz te točke, hkrati pa neizkoriščeni stroški raziskav in inovacij predhodnih let tekočega regulativnega obdobja povečujejo zamejeno višino stroškov raziskav in inovacij leta t. Če pa se projekt zaključi v letu t tekočega regulativnega obdobja in stroški raziskav in inovacij presegajo zamejeno višino stroškov inovacij in raziskav tega leta, se nepriznani stroški leta t pokrivajo v naslednjem letu tekočega regulativnega obdobja do zamejitve;
4. če je projekt sofinanciran z brezplačno prevzetimi sredstvi, se na podlagi deleža sofinanciranja preračuna 100-odstotna vrednost projekta, ko je projekt finančno zaključen s strani sofinancerja. Za projekte, sofinancirane z brezplačno prevzetimi sredstvi, se med trajanjem izvajanja teh projektov za posamezno leto regulativnega obdobja priznajo stroški v višini realizacije teh stroškov iz poslovnih knjig. Ti priznani stroški so akontacija teh stroškov posameznega leta, kar pomeni, da ko je projekt finančno zaključen, se za posamezen projekt upoštevajo stroški največ v višini preračunane 100-odstotne vrednosti projekta.
(nadzor nad izvajanjem projektov)
(1) Elektrooperater mora agenciji poročati o izvajanju projektov na način, ki ga določa Priloga 3.
(2) Če agencija ugotovi kakršno koli neskladnost pri izvajanju projekta z zahtevami tega akta, naloži elektrooperaterju korektivne ukrepe ter rok za njihovo izvedbo. Če elektrooperater neskladnosti pravočasno in v celoti ne odpravi, stroški, nastali z izvajanjem tega projekta, niso upravičeni stroški elektrooperaterja.
(3) Elektrooperater mora za projekte iz 94. člena tega akta voditi posebne evidence stroškov teh projektov.
3.2.11.1. Učinkovitost poslovanja elektrooperaterja in brezplačno prevzeta sredstva
(učinkovitost poslovanja elektrooperaterja)
(1) Če elektrooperater realizira nižje stroške, kot so priznani upravičeni stroški, razliko stroškov zadrži.
(2) Če elektrooperater realizira višje stroške, kot so priznani upravičeni stroški, razliko pokriva iz reguliranega donosa na sredstva.
(3) Če sistemski operater s svojimi aktivnostmi znižuje obseg potrebnih sistemskih storitev tako, da je še vedno v skladu z zahtevami zanesljivega delovanja elektroenergetskega sistema, se mu prizna spodbuda v višini 10 odstotkov vrednosti prihranka, ki je enak vrednosti, ki bi jo sistemski operater plačal za nakup te sistemske storitve.
(brezplačno prevzeta sredstva)
(1) Če elektrooperater pridobi brezplačno prevzeta sredstva vključno z denarnimi sredstvi za naložbe, se mu v upravičenih stroških prizna stimulacija v enkratni višini 6 odstotkov od pridobljenih brezplačno prevzetih sredstev v letu, ko je bilo sredstvo predano v uporabo.
(2) Če elektrooperater pridobi brezplačno prevzeta denarna sredstva za pokrivanje stroškov raziskav in inovacij, se mu v upravičenih stroških prizna stimulacija v enkratni višini 6 odstotkov od prihodkov, izkazanih v poslovnih knjigah posameznega leta.
(3) Če mora elektrooperater iz kakršnega koli razloga vrniti brezplačno prevzeta sredstva, prejeta stimulacija zmanjšuje upravičene stroške pri ugotavljanju odstopanj od regulativnega okvira za tisto leto regulativnega obdobja, ko je izvedeno vračilo teh sredstev. Stroški delovanja in vzdrževanja nastali iz naslova vračila brezplačno prevzetih sredstev, ter že pridobljene spodbude na podlagi metodologij, ki urejajo določitev regulativnega okvira, niso upravičeni stroški elektrooperaterja.
3.2.11.2. Spodbujanje naložbenih projektov v pametna omrežja
(namen in kontekst sheme spodbud)
(1) Za dosego cilja iz 2. in 3. točke 6. člena tega akta agencija spodbuja naložbe elektrooperaterja v pametna omrežja s ciljem omogočiti uvajanje uveljavljenih novih tehnologij za učinkovitejše izkoriščanje obstoječega elektroenergetskega sistema, za učinkovito združevanje ravnanja in ukrepov vseh uporabnikov, priključenih na elektroenergetski sistem, zlasti proizvajanja električne energije iz obnovljivih ali distribuiranih virov energije, hrambe energije ter prilagajanja odjema odjemalcev.
(2) Shema spodbud obsega finančne spodbude za naložbe v pametna omrežja, in sicer:
– časovno omejene finančne spodbude in
– enkratne spodbude za uspešnost projekta.
(3) Vsota spodbud je navzgor zamejena z vrednostjo 20 odstotkov izkazanih neto koristi celotnega projekta.
(4) V shemo spodbud agencija uvršča naložbe v pametna omrežja, ki spodbujajo najbolj učinkovit razvoj omrežij, katerih skupna vrednost v okviru posameznega projekta presega 100.000,00 eurov.
(5) Agencija nadzira izvajanje projektov, uvrščenih v shemo spodbud.
(6) Za uvrstitev posamezne naložbe v pametna omrežja v shemo spodbud morajo biti izpolnjeni kriteriji, ki so določeni v 103. členu tega akta.
(osnovni kriteriji sheme spodbud)
(1) Projekti rešitev pametnih omrežij morajo biti v skladu z definicijo pametnega omrežja oziroma pametne energetske infrastrukture iz 2. člena tega akta in skupaj s povezanimi podpornimi projekti zagotavljajo celovito izrabo funkcionalnosti pametnih omrežij. Podporni projekti vključujejo potrebno, v zasnovi kibernetsko varno IT podporo in IKT infrastrukturo, v obsegu, nujno potrebnem za uvajanje prej omenjenih projektov rešitev pametnih omrežij.
(2) Naložbe iz prejšnjega člena morajo biti usmerjene v reševanje problematike na vsaj enem izmed naslednjih področij:
1. izboljšanje izkoriščenosti obstoječega elektroenergetskega sistema;
2. zagotavljanje prenosne zmogljivosti v smislu obvladovanja lokalnih preobremenitev;
3. povečanje prenosne zmogljivosti sistema;
4. učinkovita integracija razpršenih virov v omrežje;
5. postavitev obratovalnih zahtev proizvodnim enotam, koordinirano omejevanje delovanja proizvodnih enot in drugo;
6. zagotavljanje otočnega obratovanja (mikro omrežja) ob uporabi proizvodnje iz obnovljivih virov;
7. izrabljanje naprednih tržnih in drugih ustreznih mehanizmov v smislu zagotavljanja aktivnega sodelovanja uporabnikov v ukrepih elektrooperaterja kot na primer v programih prilagajanja odjema na področju uporabe prožnosti;
8. spodbujanje energetske učinkovitosti v smislu zmanjšanja porabe električne energije, priključne moči, konične moči, izgub v omrežju in drugo;
9. učinkovita integracija polnilne infrastrukture za polnjenje električnih vozil v omrežje z vključevanjem pametne polnilne infrastrukture v programe prilagajanja odjema s ciljem spodbujanja povečevanja rabe električne energije v prometu;
10. optimizacija in koordinacija meddomenskega povezovanja (daljinsko ogrevanje, plin) s ciljem boljšega izkoriščanja obstoječe elektroenergetske infrastrukture in obnovljivih virov energije kot tudi nizkoogljičnih in energijsko učinkovitih rešitev ali
11. izboljševanje oziroma ohranjanje ravni neprekinjenost napajanja in kakovosti napetosti.
(3) Komponente za izvajanje tržnih mehanizmov, ki se uvajajo v okviru projektov iz prejšnjega člena in ne služijo omrežju, niso predmet upravičenih stroškov in te sheme spodbud.
(časovno omejena finančna spodbuda)
(1) Naložbam v pametna omrežja, ki izpolnjujejo osnovne kriterije iz prejšnjega člena, agencija v primeru izpolnjevanja zahtevanih pogojev iz tega člena prizna spodbudo iz prve alineje drugega odstavka 102. člena tega akta v višini 4 odstotkov od neodpisane vrednosti sredstva na dan 31. decembra za čas trajanja šestih let od dneva aktiviranja.
(2) Če elektrooperater za projekte iz 102. člena tega akta delno ali v celoti pridobi brezplačno prevzeta sredstva ali druga nepovratna sredstva, se spodbuda iz prejšnjega odstavka za tako pridobljena sredstva ne prizna.
(3) Elektrooperater mora za kvalifikacijo projekta za spodbudo iz prvega odstavka tega člena z dokumentacijo dokazati, da bodo s projektom povezane naložbe v razvoj pametnih omrežij namenjene reševanju problematike omrežja na področjih iz drugega odstavka prejšnjega člena. Elektrooperater v vlogi za odobritev spodbud iz prvega odstavka tega člena agenciji predloži:
1. opis projekta in uporabljenih ukrepov uvajanja pametnih omrežij z navedbo reference na posamezen ukrep iz študije agencije o reguliranju na področju pametnih omrežij, ki je objavljena na spletni strani agencije, oziroma rešitve v študiji »Posodobitev nacionalnega programa pametnih omrežij« (EIMV in drugi, št. 2444);
2. za projekt, katerega skupna vrednost je:
– do vključno 300.000 eurov: podrobno utemeljitev upravičenosti posamezne naložbe glede na zgoraj naštete kriterije (vključno z opredelitvijo koristi v primerjavi s konvencionalno naložbo, če je ta izvedljiva);
– nad 300.000 eurov: analizo stroškov in koristi projekta po priporočilih Evropske komisije (»Guidelines for conducting a cost-benefit analysis of Smart Grid projects«, Report EUR 25246 EN), s katero dokazuje upravičenost posamezne naložbe glede na zgoraj naštete kriterije. Učinke oziroma uspešnost uvajanja projekta mora prikazati na podlagi koristi oziroma z njimi povezanimi ključnimi kazalniki uspešnosti v povezavi s storitvami in funkcionalnostmi skladno s prej navedenimi priporočili. Izbiro koristi in ključnih kazalnikov uspešnosti iz Priloge IV priporočil mora elektrooperater v vlogi utemeljiti;
3. projektni načrt;
4. dokumentacijo, iz katere je razvidna dejanska tehnična in časovna izvedba projekta;
5. evidenco aktiviranih sredstev.
(4) Če elektrooperater dokaže, da je pri načrtovanju in implementaciji rešitve uporabil pristop upoštevanja celotnega elektroenergetskega sistema (prenosnega in distribucijskega), se mu dodatno k spodbudi iz prvega odstavka tega člena prizna še spodbuda v višini 3 odstotkov od neodpisane vrednosti sredstva na dan 31. decembra za čas trajanja šestih let od dneva aktiviranja. Kot dokazilo morata distribucijski operater in sistemski operater v vlogi iz prejšnjega odstavka predložiti skupno izjavo o sodelovanju pri načrtovanju in implementaciji naložbe s podrobno utemeljitvijo, iz katere izhaja, da je v okviru naložbe uporabljena najbolj učinkovita zasnova rešitve za celotni elektroenergetski sistem. Naložba mora zagotavljati učinkovit mehanizem koordinacije med distribucijskim operaterjem in sistemskim operaterjem, ki vključuje učinkovito izmenjavo pomembnih podatkov o stanju v distribucijskem sistemu v realnem času (na manj kot 30 sekund). Utemeljitev mora biti podkrepljena z ovrednotenjem enega ali več kazalnikov uspešnosti, ki naslavljajo pristop upoštevanja celotnega elektroenergetskega sistema in ki po potrebi smiselno dopolnjujejo nabor kazalnikov iz tretje alineje sedmega odstavka tega člena.
(5) Elektrooperater mora zagotoviti korelacijo identifikatorja vsakega posameznega sredstva iz projektne dokumentacije z identifikatorjem istega sredstva v registru sredstev, ki ga elektrooperater uporablja za namene računovodenja. Če agencija iz predložene dokumentacije ne more učinkovito preveriti vrste sredstva ter povezanosti sredstva z naložbo, za katero elektrooperater uveljavlja spodbudo, se spodbuda ne prizna.
(6) Elektrooperaterju, ki prijavlja določeno naložbo v shemo spodbud v vlogi sodelujočega partnerja v projektu, mora elektrooperater, ki je nosilec oziroma prijavitelj projekta, formalno potrditi aktivirana sredstva.
(7) Agencija v okviru ugotavljanja odstopanj na podlagi posredovanih podatkov in dokumentacije pri odločitvi, ali je posamezen projekt upravičen do spodbude, presoja:
– izpolnjevanje osnovnih kriterijev;
– podrobno utemeljitev upravičenosti naložbe oziroma analizo stroškov in koristi (skladnost izvedbe analize s priporočili Evropske komisije iz tretjega odstavka tega člena in rezultat) glede na skupno vrednost projekta;
– odstopanja dejanske izvedbe projekta od načrta.
(8) Projekti skupnega interesa na področju pametnih omrežij (PCI Smart Grids), ki jih je dokončno potrdila Evropska komisija, so do spodbude iz prvega odstavka tega člena upravičeni brez presoje iz prejšnjega odstavka.
(9) Agencija po opravljenem ugotavljanju odstopanj od regulativnega okvira na spletnih straneh objavi na standardiziran način osnovne informacije o naložbenih projektih, za katere so elektrooperaterji pridobili spodbudo iz tega člena.
(finančna spodbuda na podlagi uspešnosti projekta)
(1) Za naložbe v pametna sredstva, ki so pridobila časovno omejeno spodbudo iz prejšnjega člena, se pod pogoji iz naslednjega odstavka elektrooperaterju prizna tudi enkratna spodbuda za uspešnost projekta iz druge alineje drugega odstavka 102. člena tega akta v višini 5 odstotkov od nabavne vrednosti sredstev, izključno potrebnih za doseganje ključnih kazalnikov uspešnosti (v nadaljnjem besedilu: KPI), ki jih opredeljuje Priloga 4, ki je sestavni del tega akta.
(2) Elektrooperater mora dokazati dejansko uspešnost projekta na podlagi kazalnikov uspešnosti, na vsaj enem izmed štirih prioritetnih področjih:
– učinkovitost integracije razpršene proizvodnje iz OVE;
– zmanjšanje lokalne konične obremenitve;
– povečanje prenosnih zmogljivosti in
– povečanje spoznavnosti distribucijskega omrežja.
(3) Elektrooperater mora zagotoviti korelacijo identifikatorja vsakega posameznega sredstva s KPI z identifikatorjem istega sredstva v registru sredstev, ki ga elektrooperater uporablja za namene računovodenja. Če agencija iz predložene dokumentacije ne more učinkovito preveriti vrste sredstva ter povezanosti sredstva s KPI, za katero elektrooperater uveljavlja spodbudo, se spodbuda ne prizna.
(kvalifikacija projekta za finančno spodbudo na podlagi uspešnosti projekta)
(1) Elektrooperater mora agenciji posredovati skupaj z vlogo iz tretjega odstavka 104. člena tega akta dokumentacijo, s katero dokazuje upravičenost izvajanja posameznega ukrepa, in sicer:
1. analizo začetnega stanja;
2. podroben opis predvidenega ukrepa za izboljšanje KPI z uporabo novih tehnologij (pametna omrežja);
3. podroben opis primerljivega ukrepa za izboljšanje KPI na podlagi klasičnega razvoja omrežja;
4. rezultate simulacij stanja po izvedbi klasičnega ukrepa in ukrepa pametnih omrežij;
5. izračun KPI v skladu z metodologijo, ki jo opredeljuje Priloga 4, ki vključuje:
a) izračun KPI za začetno stanje (KPIzačetno stanje);
b) predviden KPI za obe vrsti ukrepov, klasičnega (KPIklasičen ukrep) in pametnih omrežij (KPIukrep pametnih omrežij), če alternativni ukrep obstaja;
c) izračun faktorja razmerja KPI (fKPIpredviden).
(2) Agencija na podlagi validacije informacij, pridobljenih na podlagi tretjega odstavka 104. člena tega akta ter prejšnjega odstavka, kvalificira projekt za odobritev spodbude, pri čemer je naložba v ukrep pametnih omrežij upravičena, če je vrednost fKPIpredviden > 1. O kvalifikaciji projekta za odobritev spodbude, agencija obvesti elektrooperaterja.
(3) Če agencija v postopku iz tega člena ugotovi, da izračuni temeljijo na metodologiji, ki ni skladna s predpisano, ali na nepreverljivih podatkih, podatkih slabe kakovosti oziroma izkrivljenih informacijah, projekta ne kvalificira, o čemer obvesti elektrooperaterja.
(priznanje finančne spodbude na podlagi uspešnosti projekta)
(1) Elektrooperater mora agenciji najkasneje v enem letu po zaključku kvalificiranega projekta predložiti dokumentacijo, iz katere je razviden dejanski učinek projekta na podlagi KPI, ki jih opredeljuje Priloga 4. Dokumentacija mora vsebovati:
– primerjalno analizo začetnega in doseženega stanja;
– izračun KPI za stanje po aktivaciji ukrepa (KPIkončno stanje);
– izračun dejanskega doseženega izboljšanja KPI (ΔKPIdejanski).
(2) V odvisnosti od vrednosti ΔKPIdejanskiagencija elektrooperaterju prizna dodatno finančno spodbudo iz 105. člena tega akta, kot je določeno v Prilogi 4.
(3) Če agencija v postopku iz tega člena ugotovi, da izračuni temeljijo na metodologiji, ki ni skladna s predpisano, ali na nepreverljivih podatkih, podatkih slabe kakovosti oziroma izkrivljenih informacijah, spodbude elektrooperaterju ne prizna.
(poročanje o izvajanju naložb v pametna omrežja)
(1) Elektrooperater poroča letno o izvajanju projekta po uspešni kvalifikaciji projekta, in sicer najkasneje do 31. januarja za preteklo leto.
(2) Strukturo in obliko poročila ter navodila za izdelavo poročila iz prejšnjega odstavka objavi agencija na svoji spletni strani.
(nadzor nad izvajanjem naložb v pametna omrežja)
(1) Agencija nadzira izvajanje kvalificiranih naložb v pametna omrežja v okviru sheme spodbud iz drugega odstavka 102. člena tega akta z uporabo naslednjih instrumentov:
– analizo poročil o izvajanju projekta in
– s pridobivanjem informacij o projektu na zahtevo.
(2) Če agencija na podlagi dejstev, ugotovljenih v postopku spremljanja izvajanja naložb v pametna omrežja, ugotovi, da naložba ne izpolnjuje več pogojev, na podlagi katerih je tej naložbi odobrila spodbudo iz prvega odstavka 104. člena tega akta, naloži elektrooperaterju korektivne ukrepe ter rok za njihovo izvedbo. Če elektrooperater v roku ne odpravi nepravilnosti, agencija za vrednost že priznanih spodbud zmanjša upravičene stroške v okviru postopka ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira tistega leta, ko je agencija ugotovila, da elektrooperater nepravilnosti ni odpravil.
(omejevanje učinkovanja kazalnikov uspešnosti)
(1) Zaradi spodbujanja naložb v pametna omrežja na podlagi uspešnosti na projektni in sistemski ravni hkrati se za preprečevanje večkratne finančne spodbude za zagotavljanje istih koristi pri vrednotenju vpliva uspešnosti naložb na priznane upravičene stroške elektrooperaterja oziroma distribucijskega podjetja iz 91. člena tega akta upoštevajo ustrezne omejitve pri upoštevanju kazalnikov uspešnosti.
(2) Če je elektrooperater ali distribucijsko podjetje v letu t upravičeno do spodbude na podlagi 105. člena tega akta, potem se vpliv uspešnosti naložb na priznane upravičene stroške elektrooperaterja ΔS(E)t iz 91. člena tega akta izračuna tako, da se odstopanji krovnih KPI pripravljenosti oziroma učinkovitosti (ΔKPIE,t, ΔKPIp – MSP) izračunata brez upoštevanja kazalnikov uspešnosti, ki so neposredno povezljivi s ključnimi kazalniki uspešnosti, opredeljenimi v 105. členu tega akta oziroma natančneje določenimi v Prilogi 4.
(3) Korelacijska tabela med kazalniki uspešnosti iz prejšnjega odstavka tega člena in pravila za izračun krovnih KPI pripravljenosti oziroma učinkovitosti so podani v Prilogi 5.
(4) Elektrooperater oziroma distribucijsko podjetje je upravičeno do časovno omejene finančne spodbude iz 104. člena tega akta na podlagi opravljene kvalifikacije projekta ne glede na odobreno spodbudo iz 91. člena tega akta.
3.2.11.3. Pravila za določitev načrtovanih in priznanih spodbud
(določitev načrtovanih spodbud)
V regulativnem okviru se načrtuje samo spodbuda za sistemske storitve v skladu s tretjim odstavkom 100. člena tega akta. Osnova za izračun spodbude pa sta količina in cena posamezne sistemske storitve, določeni v skladu s 36. členom tega akta.
(pravila za določitev priznanih spodbud)
Priznane spodbude se za posamezno leto regulativnega obdobja in za posamezno vrsto spodbud izračunajo tako, da se upoštevajo določbe 3.2.11. odseka II. poglavja tega akta.
3.3. Viri za pokrivanje upravičenih stroškov
(viri za pokrivanje upravičenih stroškov)
(1) Viri za pokrivanje upravičenih stroškov regulativnega obdobja se izračunajo kot vsota virov za pokrivanje upravičenih stroškov posameznih let regulativnega obdobja.
(2) Dodatno se za distribucijskega operaterja viri za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja izračunajo kot vsota virov za pokrivanje upravičenih stroškov distribucijskega operaterja in distribucijskih podjetij.
(3) Vir za pokrivanje upravičenih stroškov za posamezno leto regulativnega obdobja je reguliran letni prihodek.
(določitev reguliranega letnega prihodka)
Reguliran letni prihodek za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način:
RPt = OMRt + DPt [EUR],
kjer oznake pomenijo:
RPt | reguliran prihodek, ki se izračuna kot seštevek zneska zaračunanih omrežnin in drugih prihodkov; |
OMRt | zaračunani zneski omrežnine za prenosni sistem, omrežnine za distribucijski sistem, omrežnine za priključno moč in omrežnine za čezmerno prevzeto jalovo energijo, ki so zmanjšani za primanjkljaj omrežnin iz preteklih let ali povečani za presežek omrežnin iz preteklih let; |
DPt | drugi prihodki posameznega leta regulativnega obdobja; |
t | letoregulativnega obdobja. |
(omrežnina in način določitve omrežnine)
(1) Omrežnina je znesek, ki ga je za uporabo elektroenergetskega sistema dolžan plačati uporabnik in je vir za pokrivanje upravičenih stroškov. Skupni znesek omrežnine se izračuna na naslednji način:
OMRt = OMRpt + OMRdt + OPMt + OČPJEt – ΔROt [EUR],
kjer oznake pomenijo:
OMRt | znesek omrežnine; |
OMRpt | znesek omrežnine za prenosni sistem; |
OMRdt | znesek omrežnine za distribucijski sistem; |
OPMt | znesek omrežnine za priključno moč; |
OČPJEt | znesek omrežnine za čezmerno prevzeto jalovo energijo; |
ΔROt | odstopanje od regulativnega okvira preteklih let, ugotovljeno v skladu s 116. členom tega akta, ki se upošteva v posameznem letu regulativnega obdobja; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(2) Znesek posamezne omrežnine iz prejšnjega odstavka se izračuna v skladu s sedmim odstavkom 7. člena tega akta.
(3) Načrtovana omrežnina za prenosni sistem in načrtovana omrežnina za distribucijski sistem se izračunata na način, kot je določeno v 9. členu tega akta. Načrtovana omrežnina za priključno moč se izračuna kot produkt načrtovanih priključnih moči, ki jih posreduje elektrooperater in tarifne postavke za omrežnino za priključno moč. Načrtovana omrežnina za čezmerno prevzeto jalovo energijo se ne načrtuje vnaprej.
(4) Priznana omrežnina posameznega leta regulativnega obdobja se izračuna v skladu s prvim odstavkom tega člena ob upoštevanju sedmega odstavka 7. člena tega akta za posamezno vrsto omrežnine in odstopanja od regulativnega okvira preteklih let, ki je ugotovljeno v skladu s 116. členom tega akta.
(odstopanje od regulativnega okvira preteklih let)
(1) Pri določitvi načrtovane omrežnine za prenosni sistem in omrežnine za distribucijski sistem se kumulativno odstopanje od regulativnega okvira preteklih let izračuna na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
ΔRO | kumulativno odstopanje od regulativnega okvira preteklih let, ki se upošteva v regulativnem okviru; |
Δrot | odstopanje od regulativnega okvira posameznega leta regulativnega obdobja, ki je bilo do izdaje odločbe o regulativnem okviru ugotovljeno v skladu s 3.4. pododdelkom II. poglavja tega akta z odločbo agencije; |
OBRt | obresti posameznega leta regulativnega obdobja; |
TΔ | časovno obdobje, ki je odvisno od zaključenih postopkov ugotavljanja odstopanj do izdaje odločbe o regulativnem okviru; |
n | 1 do TΔ. |
(2) Odstopanje od regulativnega okvira preteklih let, ki je določeno v skladu s prejšnjim odstavkom, se za posamezno leto regulativnega obdobja izračuna na naslednji način:
kjer oznake pomenijo:
ΔRO | kumulativno odstopanje od regulativnega okvira preteklih let, ki se upošteva v regulativnem okviru; |
ΔROt | odstopanje od regulativnega okvira preteklih let, ki se upošteva v posameznem letu regulativnega obdobja; |
Tro | trajanje regulativnega obdobja, izraženo s številom let. |
(3) Odstopanje od regulativnega okvira preteklih let je v izračunu odstopanja od regulativnega okvira enako odstopanju, ki je bilo upoštevano pri določitvi načrtovane omrežnine za prenosni sistem in omrežnine za distribucijski sistem.
Drugi prihodki (DP) so prihodki, ki izvirajo iz opravljanja dejavnosti elektrooperaterja in so bili stroški, povezani s temi prihodki, predhodno priznani v okviru upravičenih stroškov. Ti prihodki so namenjeni pokrivanju upravičenih stroškov elektrooperaterja in so:
1. usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve;
2. prihodki od prodaje električne energije v okviru dejavnosti elektrooperaterja (zasilna oskrba, neupravičen odjem električne energije, napačne meritve in drugo);
3. prihodki od prodaje drugih storitev, ki so določene v skladu z aktom za obračunavanje omrežnine;
4. prihodki od prezasedenosti v skladu s predpisi, ki urejajo zadevno področje;
5. prihodki iz naslova medsebojnih nadomestil med sistemskimi operaterji (mehanizem ITC);
6. prihodki, povezani z električno energijo za izravnavo sistema, in prihodki odstopanj iz tega naslova;
7. prihodki, povezani s povprečnimi stroški priključevanja in omrežnino za priključno moč, ki je bila končnim odjemalcem zaračunana do 31. decembra 2015;
8. prihodki, povezani z brezplačno prevzetimi sredstvi, sredstvi, pridobljenimi s plačili nesorazmernih stroškov za priključitev na sistem in drugimi nepovratnimi sredstvi, sredstvi, ki so zgrajena s sofinanciranjem, ter sredstvi, ki so zgrajena s sredstvi iz prezasedenosti;
9. prihodki, povezani z brezplačno prevzetimi sredstvi, pridobljeni za sofinanciranje projektov raziskav in inovacij;
10. prevrednotovalni poslovni prihodki, povezani s sredstvi;
11. odškodnine od zavarovalnic ali tretjih oseb ter druga nepovratna sredstva za pokrivanje stroškov škod;
12. prihodki, ki so posledica prenosa znanja ali sredstev na druge družbe ali dejavnosti z namenom trženja le-teh;
13. prihodki od prejete državne pomoči;
14. refundacija nadomestil stroškov dela;
15. ostali prihodki od prodaje, ki niso upoštevani v 1. do 14. točki tega odstavka;
16. ostali poslovni prihodki, ki niso upoštevani v 1. do 14. točki tega odstavka;
17. ostali drugi prihodki, ki niso upoštevani v 1. do 14. točki tega odstavka in
18. finančni prihodki.
(2) Med prevrednotovalnimi poslovnimi prihodki iz naslova terjatev do kupcev za omrežnino mora distribucijski operater izkazati tudi prevrednotovalne poslovne prihodke izterjanih terjatev do kupcev iz naslova omrežnine, ki jo za račun distribucijskega operaterja zaračunavajo dobavitelji. Distribucijski operater mora od dobaviteljev pridobiti vso dokumentacijo o izterjanih terjatvah, na podlagi katere bo preveril pravilnost prevrednotovalnih poslovnih prihodkov.
(3) Kot drugi prihodki se ne upoštevajo finančni prihodki, razen prihodki v zvezi z obrestovanjem odstopanj od regulativnega okvira v skladu s 123. členom tega akta, in prihodki od usredstvenih lastnih proizvodov in storitev ter prihodki, ki so posledica predhodno nepriznanih upravičenih stroškov, vendar največ do višine teh predhodno nepriznanih stroškov.
(4) Če sistemskemu operaterju na podlagi ugotovljenih količin pripada višja omrežnina za čezmerno prevzeto jalovo energijo, kot je skupna omrežnina za čezmerno prevzeto jalovo energijo, zaračunana končnim odjemalcem na distribucijskem sistemu, razlika ne sme bremeniti omrežnin distribucijskega operaterja, prav tako pa ta razlika ni upravičen strošek distribucijskega operaterja.
(5) Elektrooperater je dolžan voditi podrobne evidence o realiziranih drugih prihodkih, ki izvirajo iz dejavnosti elektrooperaterja. Med drugimi prihodki mora v okviru poslovnih knjig in pomožnih evidenc za potrebe regulacije izkazati vse prihodke, ki nastanejo ali so posledica izvajanja dejavnosti elektrooperaterja. Med druge prihodke, ki so namenjeni pokrivanju upravičenih stroškov elektrooperaterja, se štejejo tudi prihodki od prodaje sredstev ali delov sredstev, ki se prodajo kot odpadni material, in so bili za ta sredstva predhodno priznani upravičeni stroški.
(določitev načrtovanih drugih prihodkov)
Načrtovani drugi prihodki za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način:
DPt = DPpt ∙ (1 + NIt) [EUR],
kjer oznake pomenijo:
DPt | drugi prihodki posameznega leta regulativnega obdobja; |
DPpt | drugi prihodki predhodnega leta; |
NIt | faktor načrtovane letne inflacije; |
pt | predhodno leto; |
t | letoregulativnega obdobja. |
(osnova za določitev načrtovanih drugih prihodkov)
(1) Ne glede na določbe 118. člena tega akta in ob upoštevanju kriterijev iz 3.3.3. odseka II. poglavja tega akta se pri določitvi načrtovanih drugih prihodkov za prvo leto regulativnega obdobja namesto DPt upošteva povprečje realiziranih drugih prihodkov let t-5, t-4 in t-3 pred začetkom regulativnega obdobja.
(2) Ne glede na določbe 118. člena tega akta se prihodki od prezasedenosti in njihova poraba za posamezna leta regulativnega obdobja načrtujejo na podlagi s strani agencije opravljene presoje ocene, ki jo predloži sistemski operater.
(3) Ne glede na določbe 118. člena tega akta se odškodnine od zavarovalnic ali tretjih oseb ter druga nepovratna sredstva za pokrivanje stroškov škod (11. točka prvega odstavka 117. člena tega akta), prihodki od prejetih državnih pomoči (13. točka prvega odstavka 117. člena tega akta) ter prihodki, povezani z brezplačno prevzetimi sredstvi, pridobljeni za sofinanciranje projektov raziskav in inovacij (9. točka prvega odstavka 117. člena tega akta), ne načrtujejo vnaprej. Prav tako se ne načrtujejo vnaprej prihodki, ki so posledica prenosa znanja ali sredstev na druge družbe ali dejavnosti z namenom trženja le-teh (12. točka prvega odstavka 117. člena tega akta).
(4) Ne glede na določbe 118. člena tega akta se prihodki, povezani z brezplačno prevzetimi sredstvi, sredstvi, pridobljenimi s plačili nesorazmernih stroškov za priključitev na sistem in drugimi nepovratnimi sredstvi, ter sredstvi, ki so zgrajena s sofinanciranjem za financiranje naložb za posamezno leto regulativnega obdobja načrtujejo v višini načrtovane amortizacije za ta sredstva.
(pravila za določitev priznanih drugih prihodkov)
(1) Priznani drugi prihodki se za posamezno leto regulativnega obdobja izračunajo tako, da se upoštevajo določbe 3.3.3. odseka II. poglavja tega akta in pravila iz tega člena.
(2) Pravila za določitev priznanih drugih prihodkov so:
1. priznani prihodki od prezasedenosti v skladu z 19. členom Uredbe 2019/943/EU;
2. priznani prihodki, povezani s povprečnimi stroški priključevanja in omrežnino za priključno moč, ki je bila končnim odjemalcem zaračunana do 31. decembra 2015, ki se izračunajo na podlagi obračunane amortizacije teh sredstev;
3. priznani prihodki, povezani z brezplačno prevzetimi sredstvi, sredstvi, pridobljenimi s plačili nesorazmernih stroškov za priključitev na sistem, brezplačno prevzetimi evropskimi sredstvi in drugimi nepovratnimi sredstvi ter sredstvi, ki so zgrajena s sofinanciranjem, ter sredstvi, ki so zgrajena s sredstvi iz prezasedenosti, se izračunajo na podlagi obračunane amortizacije teh sredstev;
4. priznani prihodki iz naslova odškodnin od zavarovalnic in tretjih oseb ter druga nepovratna sredstva za pokrivanje škod, ki se izračunajo na podlagi realiziranih prihodkov ob upoštevanju 25. člena tega akta;
5. priznani prihodki, ki so posledica prenosa znanja ali sredstev na druge družbe ali dejavnosti z namenom trženja le-teh najmanj v višini predhodno priznanih upravičenih stroškov;
6. priznani ostali prihodki od prodaje (15. točka prvega odstavka 117. člena tega akta), ostali poslovni prihodki (16. točka prvega odstavka 117. člena tega akta) in ostali drugi prihodki (17. točka prvega odstavka 117. člena tega akta) so enaki načrtovanim drugim prihodkom iz odločbe za regulativni okvir, če so stroški priznani v okviru nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja;
7. preostali priznani drugi prihodki iz prvega odstavka 117. člena tega akta se izračunajo na podlagi realiziranih prihodkov iz poslovnih knjig elektrooperaterja.
3.4. Odstopanje od regulativnega okvira posameznega leta (leto t) regulativnega obdobja
(odstopanje od regulativnega okvira leta t)
(1) Odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto (leto t) regulativnega obdobja se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnine (Δro).
(2) Presežek omrežnine je presežek priznanega reguliranega letnega prihodka nad priznanimi letnimi upravičenimi stroški elektrooperaterja in se ugotovi kot razlika med priznanimi upravičenimi stroški in zaračunanimi omrežninami (zmanjšanimi za primanjkljaj omrežnin iz preteklih let ali povečanimi za presežek omrežnin iz preteklih let) in drugih letnih prihodkov iz dejavnosti elektrooperaterja. Presežek omrežnine agencija upošteva pri določitvi omrežnin v naslednjem regulativnem obdobju ali naslednjih regulativnih obdobjih kot že zaračunano omrežnino preteklih obdobij in se tako namensko uporabi za izvajanje dejavnosti elektrooperaterja.
(3) Primanjkljaj omrežnin je primanjkljaj priznanega reguliranega letnega prihodka za pokrivanje priznanih upravičenih stroškov elektrooperaterja in se ugotovi kot razlika med priznanimi upravičenimi stroški in zaračunanimi omrežninami (zmanjšanimi za primanjkljaj omrežnin iz preteklih let ali povečanimi za presežek omrežnin iz preteklih let) in drugimi letnimi prihodki iz dejavnosti elektrooperaterja. Agencija znesek primanjkljaja omrežnin upošteva pri določitvi omrežnin v naslednjem regulativnem obdobju ali naslednjih regulativnih obdobjih.
(4) Odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja, ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnine, je dolžan ugotavljati elektrooperater.
(izračun odstopanja od regulativnega okvira)
(1) Odstopanje od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna na naslednji način:
Δrot = PUSt – PRPt [EUR],
kjer oznake pomenijo:
Δrot | odstopanje od regulativnega okvira, pri čemer negativna vrednost pomeni presežek omrežnine, pozitivna vrednost pa primanjkljaj omrežnine; |
PUSt | priznani upravičeni stroški; |
PRPt | priznani reguliran prihodek; |
t | posamezno leto regulativnega obdobja, za katero se ugotavljajo odstopanja od regulativnega okvira. |
(2) Priznani upravičeni stroški in priznani regulirani prihodki se določijo na podlagi pravil za določitev priznanih upravičenih stroškov in priznanih reguliranih prihodkov, ki so določeni pri posameznem upravičenem strošku ali reguliranem prihodku.
(3) Agencija za pregleden in enoten pristop ugotavljanja odstopanj od regulativnega okvira elektrooperaterju posreduje računalniški model za izračun odstopanj od regulativnega okvira.
(4) Elektrooperater je dolžan zagotoviti, da z oddajo odstopanj od regulativnega okvira agencija prejme pravilne, popolne in nezavajajoče podatke o poslovanju za posamezno leto regulativnega obdobja, če agencija z njimi že ne razpolaga.
(obrestovanje odstopanja od regulativnega okvira)
(1) Odstopanje od regulativnega okvira, ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja, in sredstva na ločenem internem računu iz tretjega odstavka 19. člena Uredbe 2019/943/EU se letno obrestujejo.
(2) Odstopanje od regulativnega okvira, ki se odraža v presežku ali primanjkljaju omrežnine za posamezno leto regulativnega obdobja, se letno obrestuje z upoštevanjem povprečne letne vrednosti odstopanj in letne obrestne mere, ki je za posamezno regulativno obdobje določena v III. poglavju Priloge 1.
(3) Povprečna letna vrednost odstopanj od regulativnega okvira za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna kot povprečna vrednost stanja odstopanja na začetku posameznega leta in stanja odstopanja na koncu posameznega leta regulativnega obdobja.
(4) Sredstva na ločenem internem računu iz tretjega odstavka 19. člena Uredbe 2019/943/EU se obravnavajo kot presežek omrežnine in se letno obrestujejo z upoštevanjem povprečne letne vrednosti sredstev na ločenem internem računu in letne obrestne mere, ki je za posamezno regulativno obdobje določena v III. poglavju Priloge 1.
(5) Povprečna letna vrednost sredstev na ločenem internem računu za posamezno leto regulativnega obdobja se izračuna kot povprečna vrednost stanja na začetku posameznega leta in stanja sredstev na ločenem internem računu na koncu posameznega leta regulativnega obdobja.
(6) Obresti za posamezno leto regulativnega obdobja se izračunajo na naslednji način:
OBRt = obrΔrot + obrirt,
kjer oznake pomenijo:
OBRt | obresti; |
obrΔrot | obresti od presežka ali primanjkljaja omrežnine; |
obrirt | obresti od sredstev na internem računu iz tretjega odstavka 19. člena Uredbe 2019/943/EU; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(7) Vrednost izračunanih obresti v skladu z določbami tega člena letno povečuje oziroma zmanjšuje ugotovljena odstopanja od regulativnega okvira, ki se pri določitvi načrtovanega zneska omrežnine za naslednje regulativno obdobje upošteva v skladu s 116. členom tega akta.
4. Regulativni okvir, če distribucijski operater ni lastnik pomembnega dela distribucijskega sistema ali če bistvene naloge distribucijskega operaterja izvaja druga oseba
(pravila za določitev najemnine in plačila za izvajanje nalog)
(1) Če distribucijski operater najame distribucijski sistem, se za posamezno leto regulativnega obdobja najemnina za posameznega najemodajalca izračuna na naslednji način:
NAJEMt = AMdst + RDSdst [EUR],
kjer oznake pomenijo:
NAJEMt | najemnina za najeti distribucijski sistem; |
AMdst | strošek amortizacije elektroenergetske infrastrukture najetega distribucijskega sistema; |
RDSdst | reguliran donos na sredstva od elektroenergetske infrastrukture najetega distribucijskega sistema; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(2) Če distribucijski operater prenese izvajanje svojih nalog na distribucijsko podjetje, se za posamezno leto regulativnega obdobja plačilo za izvajanje nalog za posamezno distribucijsko podjetje izračuna na naslednji način:
PINt = SDVt + AMost + RDSost + SSPt + ΔS(Q)t + ΔS(E)t + RIt + St – PNstrt [EUR],
kjer oznake pomenijo:
PINt | plačilo za izvajanje nalog distribucijskega podjetja; |
SDVt | stroški delovanja in vzdrževanja distribucijskega podjetja; |
AMost | strošek amortizacije ostalih sredstev distribucijskega podjetja; |
RDSost | reguliran donos na ostala sredstva distribucijskega podjetja; |
SSPt | stroški storitev prožnosti distribucijskega operaterja; |
ΔS(Q)t | kakovost oskrbe za distribucijsko podjetje; |
ΔS(E)t | uspešnost naložb v pametna omrežja; |
RIt | raziskave in inovacije distribucijskega podjetja; |
St | spodbude distribucijskega podjetja; |
PNstrt | stroški delovanja in vzdrževanja, strošek amortizacije sredstev, ki niso distribucijski sistem, reguliran donos na sredstva, ki niso distribucijski sistem, kakovost oskrbe, raziskave in inovacije ter spodbude za prenesene naloge iz distribucijskega podjetja na distribucijskega operaterja; |
t | leto regulativnega obdobja. |
(3) Distribucijsko podjetje in distribucijski operater morata voditi ločene evidence o elektroenergetski infrastrukturi najetega distribucijskega sistema in ostalih sredstvih.
(4) Distribucijski operater mora najkasneje do začetka postopka za določitev regulativnega okvira v pogodbi z distribucijskim podjetjem določiti vrste in obseg posameznih nalog, ki jih bo v posameznem letu regulativnega obdobja izvajal sam, in vrste in obseg posameznih nalog, ki jih bo prenesel v izvajanje distribucijskemu podjetju.
(5) Distribucijski operater in distribucijsko podjetje v pogodbi iz prejšnjega odstavka določita višino PNstr po posamezni vrsti upravičenih stroškov, če so bili stroški predhodno priznani distribucijskemu podjetju.
(6) Distribucijski operater in distribucijsko podjetje pogodbeno uredita vire financiranja najemnine in plačila za izvajanje nalog, način financiranja, medletno zaračunavanje najemnine in plačila za izvajanje nalog ter roke plačil. Distribucijski operater v plačilu za izvajanje nalog upošteva tudi obresti od presežka ali primanjkljaja omrežnine, ki so izračunane v skladu s 123. členom tega akta.
5. Nepomemben del distribucijskega sistema
(določanje upravičenih stroškov)
(1) Če ima distribucijski operater v najemu del distribucijskega sistema, ki ni v lasti distribucijskih podjetij, se pri določitvi upravičenih stroškov za ta del sistema namesto najemnine določi strošek amortizacije in reguliran donos na sredstva v skladu z določbami tega akta. Pri določitvi stroškov delovanja in vzdrževanja za distribucijskega operaterja se stroški najemnine ne upoštevajo, ker so vključeni v strošek amortizacije in reguliran donos na sredstva. Distribucijski operater določi najemnino za nepomembne dele distribucijskega sistema na podlagi sklenjenih pogodbenih razmerij in priznanih upravičenih stroškov, določenih v skladu z določbami tega akta.
(2) Za določitev načrtovanih stroškov amortizacije in reguliranega donosa na sredstva je distribucijski operater dolžan posredovati podatke, ki jih agencija potrebuje za določitev navedenih stroškov v skladu z določbami tega akta. Distribucijski operater je dolžan zagotoviti te podatke v okviru pogodbenega razmerja z najemodajalcem.
(3) Če distribucijski operater najema sredstvo od fizične osebe, ki ne opravlja dejavnosti, ali pravne osebe in ta oseba ne razpolaga s knjigovodsko vrednostjo tega sredstva, mora za določitev stroška amortizacije in reguliranega donosa na sredstva ne glede na prejšnji odstavek posredovati podatke za primerljivo sredstvo, ki ga ima v lasti ali najemu od distribucijskega podjetja zadevnega območja distribucijskega sistema.
(4) Priznan strošek amortizacije in priznan reguliran donos na sredstva se izračunata na podlagi določb tega akta in podatkov, potrebnih za izračun stroška amortizacije in donosa na sredstva. Če je vsota priznanih stroškov amortizacije in priznanega reguliranega donosa na sredstva višja, kot znaša višina najemnine iz pogodbe z najemodajalcem, se v izračunu odstopanj od regulativnega okvira upošteva najemnina.
6. Zaprti distribucijski sistemi
(način določanja omrežnine)
(1) Če je operater zaprtega distribucijskega sistema pridobil izjemo v skladu s 93. členom EZ-1 oziroma 90. členom ZOEE, omrežnino določi operater zaprtega distribucijskega sistema v skladu z določbami tega akta.
(2) Če operater zaprtega distribucijskega sistema ni pridobil izjeme v skladu s 93. členom EZ-1 oziroma 90. členom ZOEE ali če uporabnik zaprtega distribucijskega sistema zahteva, da omrežnino določi agencija, omrežnino določi agencija v skladu z določbami tega akta.
III. PREHODNE IN KONČNI DOLOČBI
(trajanje regulativnega obdobja)
Ne glede na 3. člen tega akta traja prvo regulativno obdobje eno leto in traja od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023.
(regulativno obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023)
(1) Ne glede na prvi odstavek 20. člena tega akta se za regulativno obdobje, ki traja od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023, za distribucijska podjetja in sistemskega operaterja kot osnova za izračun načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja namesto načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja predhodnega leta (NSDVpt) upošteva povprečje realiziranih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja let t-5, t-4 in t-3, ki so izračunani v skladu s kriteriji upravičenosti iz tega akta.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek so v povprečje realiziranih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja iz prejšnjega odstavka vključeni tudi povprečni priznani nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova novih nalog, ki so bili priznani v regulativnih obdobjih od leta 2016 do 2020. Povprečna vrednost priznanih nenadzorovanih stroškov delovanja iz naslova novih nalog se izračuna kot povprečna vrednost pri odstopanju od regulativnega okvira priznanih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za posamezno novo nalogo v obdobju od 2016 do 2020, in sicer glede na število let, v katerih so bili ti stroški priznani pri odstopanju od regulativnega okvira.
(3) Če so v nadzorovane stroške delovanja in vzdrževanja iz prvega odstavka tega člena vključeni priznani stroški novih nalog na podlagi določb drugega odstavka, je treba pri izračunu načrtovanega deleža (dvzd, dstr in dmd) ustrezno upoštevati stroške iz drugega odstavka tega člena.
(4) Ne glede na peti odstavek 18. člena tega akta in deveti odstavek 19. člena tega akta se za regulativno obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023 izračuna odstotek spremembe dolžine vodov (ivodi), odstotek spremembe števila postaj (ipostaje) in odstotek spremembe števila uporabnikov (iuporabnik) s primerjavo stanja na dan 31. december 2023 glede na realizirano stanje na dan 31. december 2020.
(5) Ne glede na 1. točko drugega odstavka 22. člena tega akta se za regulativno obdobje, ki traja od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023, kot osnova za izračun priznanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja upošteva osnova teh stroškov, ki je izračunana v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek so v osnovo za izračun priznanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja iz prejšnjega odstavka vključeni tudi povprečni priznani nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja iz naslova novih nalog, ki so bili priznani v regulativnih obdobjih od leta 2016 do 2022. Povprečna vrednost priznanih nenadzorovanih stroškov delovanja iz naslova novih nalog se izračuna kot povprečna vrednost pri odstopanju od regulativnega okvira priznanih nenadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za posamezno novo nalogo v obdobju od 2016 do 2022, in sicer glede na število let, v katerih so bili ti stroški priznani pri odstopanju od regulativnega okvira.
(7) Za regulativno obdobje, ki traja od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023, se pri določitvi faktorja individualne stroškovne učinkovitosti (ISU) za sistemskega operaterja iz 2. oddelka I. poglavja Priloge 1 upoštevajo naslednje vrednosti za uteži:
w1 = 0,5; w2 = 0,5; w3 = 0,0
Faktor individualne stroškovne učinkovitosti (ISU) za sistemskega operaterja za regulativno obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023 znaša 0,997.
(8) Za regulativno obdobje, ki traja od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023, se načrtovana cena za preostale količine električne energije za izgube iz 31. člena tega akta določi na podlagi povprečja cen električne energije za produkta pasovne in vršne energije vseh dnevnih trgovanj za leto regulativnega obdobja od vključno 1. junija do vključno 31. avgusta leta pred začetkom regulativnega obdobja leta 2023, doseženih na madžarski energetski borzi.
(regulativno obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023 in regulativno obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2028)
(1) Ne glede na osmo in sedemnajsto alinejo 2. člena tega akta so za drugo regulativno obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2028 stara sredstva tista, ki jih je prvi lastnik ali elektrooperater predal v uporabo pred vključno 31. decembrom 2020, in nova sredstva tista, ki jih je prvi lastnik ali elektrooperater predal v uporabo po vključno 1. januarju 2021.
(2) Ne glede na drugi odstavek 21. člena tega akta je trajanje regulativnega obdobja, ki je izraženo s številom let (Tro), za regulativni obdobji od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2028 enako šestim letom.
(3) Ne glede na 23. člen tega akta so v regulativnih obdobjih, ki trajata od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2028, nenadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja tudi:
– prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s terjatvami do kupcev iz naslova omrežnine;
– članarine, kjer je obvezno članstvo predpisano z uredbami Evropske unije, in
– stroški in odhodki pametnih omrežij, ki nastanejo zaradi vzdrževanja in obratovanja sredstev iz 103. člena tega akta.
(4) Za regulativna obdobja, ki sledijo regulativnima obdobjema od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2028, se stroški in odhodki iz prejšnjega odstavka obravnavajo kot nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja ob upoštevanju kriterijev za določitev stroškov delovanja in vzdrževanja, razen če so izpolnjeni kriteriji za priznavanje drugih upravičenih stroškov iz šestega odstavka 15. člena tega akta.
(5) Načrtovani prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s terjatvami do kupcev iz naslova omrežnine in članarine, kjer je obvezno članstvo predpisano z uredbami Evropske unije, se načrtujejo v skladu s prvim odstavkom 26. člena tega akta.
(6) Načrtovani stroški in odhodki pametnih omrežij, ki nastanejo zaradi vzdrževanja in obratovanja sredstev iz 103. člena tega akta, se za posamezno leto regulativnega obdobja načrtujejo na podlagi načrta, ki ga v postopku določitve regulativnega okvira elektrooperater predloži agenciji.
(7) Če elektrooperaterja ali distribucijska podjetja v regulativnih obdobjih od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2028 predajo v uporabo elektrarno za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov ali v soproizvodnji z visokim izkoristkom, ki jo uporabljajo za lastno rabo, in so v osnovo za izračun načrtovanih nadzorovanih stroškov delovanja in vzdrževanja za regulativno obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2023 vključeni stroški povezani z nabavo električne energije (za ogrevanje, hlajenje, razsvetljavo, e-polnilnice …), se v letu, ko je ta elektrarna predana v uporabo, priznani nadzorovani stroški delovanja in vzdrževanja zmanjšajo za priznano amortizacijo in reguliran donos na sredstva te elektrarne.
(8) Priznani prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s terjatvami do kupcev iz naslova omrežnin iz prve alineje tretjega odstavka tega člena se za distribucijskega operaterja ugotovijo na podlagi realiziranih odhodkov iz poslovnih knjig distribucijskega operaterja, vendar največ do višine 0,5 odstotka od zaračunanih omrežnin za distribucijski in prenosni sistem, ki jih zaračunajo distribucijski operater ali distribucijsko podjetje ali dobavitelj končnim odjemalcem za račun sistemskega in distribucijskega operaterja.
(9) Priznani prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi s terjatvami do kupcev iz naslova omrežnin iz prve alineje tretjega odstavka tega člena se za sistemskega operaterja ugotovijo na podlagi realiziranih odhodkov iz poslovnih knjig sistemskega operaterja, vendar največ do višine 0,5 odstotka zaračunanih omrežnin za prenosni sistem, ki jih zaračuna končnim odjemalcem sistemski operater.
(10) Zamejitev prevrednotovalnih poslovnih odhodkov v zvezi s terjatvami do kupcev iz naslova omrežnin v višini 0,5 odstotka od zaračunanih omrežnin iz osmega in devetega odstavka tega člena se izračuna ločeno po osebah, ki zaračunavajo omrežnino, in sicer od vrednosti zaračunane omrežnine, ki jo ta oseba zaračuna končnim odjemalcem.
(11) Če omrežnino za distribucijski in prenosni sistem zaračunava dobavitelj za račun sistemskega in distribucijskega operaterja, mora distribucijski operater za priznavanje teh stroškov ali znižanje zaračunane omrežnine pridobiti vso dokumentacijo, na podlagi katere bo preveril pravilnost zaračunane omrežnine in oblikovanih prevrednotovalnih poslovnih odhodkov v zvezi s terjatvami do kupcev iz naslova omrežnine.
(12) Priznani stroški za članarine, kjer je obvezno članstvo predpisano z uredbami Evropske unije iz druge alineje tretjega odstavka tega člena, se ugotovijo na podlagi realiziranih stroškov iz poslovnih knjig.
(13) Priznani stroški in odhodki pametnih omrežij iz tretje alineje tretjega odstavka tega člena se presojajo na podlagi poročila elektrooperaterja o realizaciji teh stroškov.
(14) Ne glede na 6. točko drugega odstavka 120. člena tega akta se priznani prevrednotovalni poslovni prihodki za terjatve do kupcev iz naslova omrežnine za regulativni obdobji od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2028 izračunajo na podlagi realiziranih prihodkov iz poslovnih knjig elektrooperaterja.
(15) Ne glede na 116. člen tega akta se za distribucijskega operaterja razlika med odstopanjem od regulativnega okvira za leto 2021, ugotovljena z odločbo, in oceno odstopanja leta 2021, ki je bila upoštevana pri določitvi regulativnega okvira za obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022, upošteva v letih 2023, 2024 in 2025, in sicer vsako leto ena tretjina te razlike.
(16) Uteži posameznih kazalnikov iz šestega odstavka 84. člena tega akta veljajo za regulativno obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023. Uteži posameznih kazalnikov iz šestega odstavka 84. člena tega akta za naslednje regulativno obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2028 agencija določi na podlagi kriterijev iz petega odstavka 84. člena tega akta najkasneje do 30. novembra 2023.
(17) Vpliv ΔS(E)t za regulativno obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023 je 0 EUR (ΔS(E)t = 0). Izračunana vrednost uspešnosti naložb v prvem letu (t = 1) regulativnega obdobja od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2028 je navzdol zamejena z 0 EUR (ΔS(E)t ≥ 0, t = 1). Ne glede na administrativno določene ali zamejene vrednosti ΔS(E)t se spremljanje uspešnosti naložb na podlagi kazalnikov uspešnosti v regulativnem obdobju od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023 ter v prvem letu (t = 1) regulativnega obdobja od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2028 izvaja v skladu s tem aktom, vključno z reguliranjem na podlagi javne objave kazalnikov iz 88. člena tega akta.
(rok za določitev nabora podatkov s strani agencije)
Nabor podatkov, ki jih potrebuje agencija in njihov format ter način izmenjave podatkov iz prvega odstavka 86. člena tega akta določi agencija najkasneje do 30. junija 2023.
(znižana priznana stopnja donosnosti za leto 2022)
(1) V postopku ugotavljanja odstopanja za obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022 se ob upoštevanju 4. člena Zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (Uradni list RS, št. 29/22, v nadaljnjem besedilu: ZUOPVCE) določi znižana priznana stopnja donosnosti elektrooperaterjev, ki se izračuna na naslednji način:
znižana priznana stopnja donosnosti | = | priznan RDS – manko omrežnine | , |
priznana PVRB |
kjer oznake pomenijo:
priznan RDS | priznan reguliran donos na sredstva se izračuna v skladu z 19. točko drugega odstavka 94. člena Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje |
| omrežnine za elektrooperaterje (Uradni list RS, št. 46/18, 47/18 - popr., 86/18, 76/19, 78/19 – popr., 85/20, 145/21 in 172/21 – ZOEE, v nadaljnjem besedilu: akt 2022); |
manko omrežnine | manko omrežnine, ki je nastal zaradi ukrepa oprostitve dela omrežnine za distribucijski in prenosni sistem za končne odjemalce iz vseh odjemnih skupin (4. člen ZUOPVCE), se izračuna tako, da se porabljene količine obračunske moči in prevzete delovne energije za vse odjemne skupine ovrednotijo po tarifnih postavkah za omrežnino za prenosni in distribucijski sistem, ki veljajo za regulativno obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022 (Uradni list RS, št. 202/21); |
priznana PVRB | priznana povprečna vrednost regulativne baze sredstev se izračuna v skladu z 18. točko drugega odstavka 94. člena akta 2022. |
(2) Za leto 2022 se znižan priznan reguliran donos na sredstva izračuna na podlagi znižane priznane stopnje donosnosti iz prejšnjega odstavka in priznane povprečne vrednosti regulativne baze sredstev. Tako znižan priznan reguliran donos na sredstva pokrije ugotovljen manko omrežnine za leto 2022 zaradi ukrepa oprostitve plačila dela omrežnine iz 4. člena ZUOPVCE.
Zaradi nepričakovanih razmer na veleprodajnih trgih in izjemno visokih cen električne energije se za ugotavljanje odstopanj od regulativnega okvira za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 ne prizna spodbuda iz četrtega in petega odstavka 75. člena Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje (Uradni list RS, št. 46/18, 47/18 – popr., 86/18, 76/19, 78/19 – popr. in 85/20).
(prenehanje veljavnosti in podaljšanje uporabe splošnega akta agencije)
Z dnem uveljavitve tega akta prenehajo veljati določbe Akta o metodologiji za določitev regulativnega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje (Uradni list RS, št. 46/18, 47/18 – popr., 86/18, 76/19, 78/19 – popr., 85/20, 145/21 in 172/21 – ZOEE), ki se nanašajo na določitev regulativnega okvira in se uporabljajo za ugotavljanje odstopanj od regulativnega okvira za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021 ter za ugotavljanje odstopanj od regulativnega okvira za obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022.
Ta akt začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 211-8/2022/25
Maribor, dne 21. septembra 2022
EVA 2022-2430-0058
