Na podlagi drugega odstavka 21. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 – uradno prečiščeno besedilo, 56/08, 4/10, 20/11, 111/13, 68/16, 61/17, 21/18 – ZNOrg, 3/22 – ZDeb in 105/22 – ZZNŠPP) ministrica za kulturo izdaja
(vsebina in namen pravilnika)
Ta pravilnik določa število, sestavo, trajanje mandata, naloge, način dela in financiranje strokovnih komisij (v nadaljnjem besedilu: komisije) za posamezna področja dela ministrstva, pristojnega za kulturo (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Za obravnavanje zadev na posameznih področjih dela, ki jih pokriva ministrstvo, se lahko imenuje ena ali več stalnih komisij za:
1. uprizoritvene umetnosti,
2. glasbene umetnosti,
3. vizualne umetnosti, arhitekturo in oblikovanje,
4. intermedijske umetnosti,
5. slovenski jezik,
6. področje knjige,
7. knjižnično dejavnost,
8. premično kulturno dediščino,
9. nepremično kulturno dediščino,
10. nesnovno kulturno dediščino
11. mednarodno sodelovanje in promocijo,
12. arhivsko dejavnost,
13. ljubiteljske kulturne dejavnosti,
14. kulturne dejavnosti manjšinskih in ranljivih družbenih skupin,
15. medije,
16. avdiovizualno področje,
17. podeljevanje štipendij in
18. podporne programe v kulturi.
Komisije so pri svojem strokovnem delu samostojne.
Komisije opravljajo naslednje naloge:
1. na poziv ministra ali pristojnih služb ministrstva dajejo mnenja k podlagam za javne razpise in javne pozive ter k ciljem, pogojem in kriterijem javnih razpisov, javnih pozivov ter vpisov v razvide ministrstva,
2. strokovno presojajo in ocenjujejo vloge, prispele na neposredni poziv,
3. strokovno presojajo in ocenjujejo vloge, prispele na javni razpis oziroma javni poziv za financiranje javnih kulturnih programov in javnih kulturnih projektov,
4. dajejo mnenja o vlogah za vpis v razvid samozaposlenih v kulturi,
5. dajejo mnenja o vlogah za pridobitev pravice do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za obvezno zdravstveno zavarovanje ter za starševsko varstvo in za zaposlovanje od najnižje pokojninske osnove za socialno in zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna,
6. dajejo mnenja o seznamu specializiranih poklicev in seznamu specializiranih deficitarnih poklicev v kulturi,
7. dajejo mnenja o vlogah za dodelitev republiških priznavalnin,
8. dajejo mnenja o vlogah za dodelitev štipendij,
9. dajejo mnenja o vlogah za podelitev statusa organizacije v javnem interesu,
10. sodelujejo pri oblikovanju mnenja za ugotavljanje nacionalnega interesa s področja kulture pri sprejemu v državljanstvo Republike Slovenije,
11. kadar minister meni, da je to potrebno, predstavijo svoje strokovno delo in sklepe deležnikom in javnosti ter
12. opravljajo druge naloge, ki jih zahtevajo postopki javnih razpisov, javnih pozivov ali vpisov v razvide ministrstva.
(postopek imenovanja članov in mandat komisije)
(1) Minister, pristojen za kulturo (v nadaljnjem besedilu: minister) imenuje člane komisij na podlagi javnega poziva za štiri leta. Člani komisij so po preteku svojega mandata lahko ponovno imenovani.
(2) Komisijo sestavlja najmanj pet članov, razen komisij iz pete, sedme, dvanajste, trinajste in osemnajste točke 2. člena tega pravilnika, ki jih sestavljajo najmanj trije člani. Komisijo vedno sestavlja liho število članov.
(3) Pri sestavi komisije se zasleduje nepristranskost in strokovnost, ki naj bo uravnotežena glede na različna področja dela komisije. V skladu z dejanskimi možnostmi se za članstvo v komisiji upoštevajo tudi uravnotežena zastopanost po spolih in starosti, skupen nabor izkušenj iz različnih zvrsti obravnavanega področja ter delovnih in organizacijskih oblik delovanja (javni zavodi, nevladne organizacije, samozaposleni v kulturi idr.) in geografska razpršenost delovanja kandidatov praviloma na območju Republike Slovenije, lahko pa tudi v mednarodnem prostoru.
(4) Sklep o imenovanju komisije podrobneje določi roke za izvedbo posameznih nalog komisij.
(5) Če mandat stalne komisije preneha v času, ko minister opravlja le tekoče posle, lahko minister imenuje stalno komisijo samo za čas do nastopa mandata novega ministra, ki bo opravljal funkcijo ministra s polnimi pooblastili.
(1) Za izvedbo naloge, ki povezuje več področij oziroma vidikov kulture, se zaradi raznovrstnosti ali večjega obsega dela lahko imenuje začasna komisija.
(2) Začasna komisija se lahko imenuje tudi za izvedbo enkratnih nalog.
(3) Komisija iz prvega in drugega odstavka tega člena se imenuje za čas izvedbe nalog, določenih s sklepom o imenovanju komisije.
(4) Začasno komisijo sestavljajo najmanj trije člani, pri čemer je začasna komisija vedno sestavljena iz lihega števila članov.
(izkazovanje strokovnosti članov)
(1) Kandidat za člana komisije mora izkazovati poznavanje stroke na področju dela komisije in sposobnost pisnega izražanja vsebinskih utemeljitev, ocen in mnenj.
(2) Kandidat za člana komisije izkazuje strokovnost s svojim delovanjem v času najmanj petih letih pred objavo poziva ministrstva, na katerega se je odzval, ter s strokovnim znanjem s področja dela komisije. Kandidatova strokovnost in sposobnost pisnega izražanja se presojata na podlagi življenjepisa, ki vsebuje dokazila o delovanju in strokovnem znanju kandidata, bibliografijo in reference.
(3) Reference kandidati za članstvo v komisiji izkazujejo z izpisi iz zbirk podatkov nacionalnih in mednarodnih agregatorjev, medijskimi zapisi, kritiškimi objavami, študijami, monografijami, dokazili o delovanju oziroma sodelovanju, delovnimi izkušnjami, izobrazbo ali drugimi relevantnimi dokazili za posamezno področje.
(1) S sklepom o imenovanju komisije minister določi uslužbenca, pristojnega za posamezno področje delovanja komisije (v nadaljnjem besedilu: uslužbenec).
(2) Uslužbenec komisiji omogoča delovanje s strokovno administrativno-organizacijsko podporo ter zagotavljanjem in posredovanjem informacij s področja pravnih in finančnih vprašanj.
(3) Če je uslužbenec odsoten ali se ugotovi interesna povezanost uslužbenca s predmetom odločanja komisije, minister imenuje njegovega namestnika.
(4) Za komisijo, ki pokriva več področij, lahko minister imenuje uslužbenca za vsako področje posebej.
(1) Pred prvo sejo komisije se člani komisije udeležijo obveznega izobraževanja, ki ga organizira ministrstvo in obsega predstavitev nalog komisije, zakonskih podlag za delovanje komisije in predpisanih rokov ter obrazcev, strateških kulturnopolitičnih dokumentov, informacijskih orodij in drugih vidikov delovanja komisije.
(2) Prvo sejo komisije skliče uslužbenec in jo vodi do izvolitve predsednika komisije (v nadaljnjem besedilu: predsednik). Komisija na prvi seji izmed članov izvoli predsednika in namestnika predsednika komisije (v nadaljnjem besedilu: namestnik predsednika).
(3) Komisija dela in odloča na sejah, ki jih sklicuje uslužbenec v dogovoru s predsednikom oziroma v njegovi odsotnosti v dogovoru z namestnikom predsednika.
(4) Seje komisije potekajo v prostorih ministrstva oziroma na videokonferenčni platformi, ki jo zagotavlja ministrstvo. Izjemoma je lahko seja sklicana tudi izven prostorov ministrstva.
(5) Komisija delo časovno načrtuje tako, da lahko ministrstvo vse prispele vloge in zadeve reši in nanje odgovori v zakonsko določenih rokih, s katerimi se komisija seznani na uvodnem izobraževanju, oziroma jo o njih obvesti uslužbenec. Uslužbenec je komisijo pravočasno obvešča o prispelih vlogah in najpozneje sedem dni pred sejo posreduje vse gradivo, ki ga komisija potrebuje za obravnavo zadeve.
(6) Stalne komisije se sestajajo po potrebi oziroma v skladu s sklepom o imenovanju komisije in prejšnjim odstavkom.
(7) Člani komisij svoje delo izkažejo s strokovnimi mnenji, predlogi aktov, ocenami vlog, predlogi za financiranje oziroma sofinanciranje, priporočili in obrazložitvami v pisni obliki.
(8) Pristojni zaposleni ministrstva za posamezno zadevo presodi, na katero vsebinsko področje posamezna zadeva spada, in jo dodeli uslužbencu, ta pa komisiji v obravnavo. Pri presoji ali obravnavi zadeve, ki se dotika več področij kulture, lahko komisija pridobi mnenje ene ali več drugih stalnih strokovnih komisij.
(1) Sejo skliče uslužbenec v dogovoru s predsednikom in člani komisije najpozneje sedem dni pred načrtovano sejo komisije.
(2) Udeležba na sejah je za člane komisije obvezna, razen v objektivno opravičljivih okoliščinah. Če uslužbenec ali predsednik komisije ugotovi, da zaradi odsotnosti članov komisije seja ne bi bila sklepčna, se seja prestavi na najbližji možni termin.
(3) Vabilo na sejo članom komisije pošlje uslužbenec po elektronski pošti ali izjemoma navadni pošti. Uslužbenec komisiji posreduje gradivo za sejo prek elektronskih aplikacij javne uprave oziroma na drug način, ki zagotavlja varovanje osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti. Komisiji so posredovani zgolj tisti podatki in gradivo, ki jih člani nujno potrebujejo za presojanje oziroma ocenjevanje (t. i. načelo “potreba vedeti”). Izjemoma se gradivo pošlje po navadni pošti, če zaradi obsega ali narave gradiva elektronsko pošiljanje ni mogoče.
(4) Sejo komisije vodi predsednik, v njegovi odsotnosti pa namestnik predsednika.
(5) Komisija je sklepčna, če je na seji prisotnih več kot polovica njenih članov. Komisija sprejema sklepe z večino glasov vseh članov.
(1) Kadar seje ni mogoče izpeljati z osebno ali videokonferenčno prisotnostjo članov, uslužbenec v dogovoru s predsednikom skliče in izpelje dopisno sejo, ki poteka v elektronski obliki.
(2) Pri dopisni seji se smiselno uporabljajo določila 10. člena tega pravilnika.
(3) V sklicu dopisne seje se navede, kako in do kdaj lahko člani komisije med dopisno sejo pošljejo svoja mnenja, stališča in pripombe. Sporočila, prejeta med dopisno sejo, se pošljejo vsem članom komisije. Predsednik določi način in rok za glasovanje, ki ne sme biti krajši od enega dneva in ne daljši od treh dni.
(4) Gradivo s predlaganimi sklepi, mnenji ali stališči je sprejeto, če je zanj v roku, določenem v skladu s prejšnjim odstavkom, glasovala več kot polovica vseh članov komisije.
Seje komisije (razen dopisne) se lahko udeleži minister ali na predlog ministra drug pristojni zaposleni na ministrstvu, ki se smiselno drži omejitev iz prvega in tretjega odstavka 15. člena tega pravilnika.
(1) O delu komisije se vodi zapisnik, ki obsega najmanj:
– datum in kraj seje,
– ime in priimek zapisnikarja,
– imena in priimke navzočih in odsotnih članov komisije ter imena in priimke drugih navzočih,
– sprejeti dnevni red,
– podatke o na seji obravnavanih zadevah in sprejete sklepe k posameznim točkam dnevnega reda.
(2) Vsak član komisije ima pravico podati pisno ločeno mnenje, ki se priloži k zapisniku seje.
(3) Zapisnik sestavi uslužbenec, izjemoma ga lahko sestavi drug udeleženec seje. Zapisnik se sestavi in pošlje v podpis članom komisije v treh delovnih dneh po seji komisije.
(4) Zapisnik lastnoročno ali z elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom podpišejo vsi prisotni člani komisije in uslužbenec v sedmih dneh po prejemu zapisnika v podpis.
(1) Člani komisije imajo pravico do plačila za svoje pisne prispevke oziroma pisna mnenja, ki se ovrednotijo kot avtorsko delo.
(2) Minister vsako leto s sklepom določi višino honorarjev za predsednike in člane komisij.
(3) Podlaga za izplačilo honorarjev članom komisij so sklenjene avtorske pogodbe in opravljeno delo, ki se izkazuje z zapisanimi mnenji strokovne komisije in zapisniki sej.
(4) Člani komisij, ki so zaposleni v javni upravi in katerih delo v komisijah je del njihovih rednih delovnih nalog, niso upravičeni do honorarja.
(preprečevanje konflikta interesov)
(1) Član komisije ne sme dovoliti, da bi njegov zasebni interes vplival ali ustvarjal videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje njegovih nalog v okviru komisije, in svojega položaja v komisiji ne sme uporabiti za to, da bi sebi ali komu drugemu uresničil kakšen nedovoljen zasebni interes. Zasebni interes pomeni premoženjsko ali nepremoženjsko korist za člana komisije, njegove družinske člane in druge fizične ali pravne osebe, s katerimi ima ali je imel osebne, poslovne ali politične stike. Družinski člani v smislu tega pravilnika so osebe, ki v skladu z zakonom, ki ureja integriteto in preprečevanje korupcije, štejejo kot družinski člani.
(2) Član komisije ne sme sodelovati pri obravnavi in odločanju o zadevah, na katere je kakorkoli poslovno ali osebno vezan, in sicer kot avtor, izvajalec, odgovorna oseba izvajalca, načrtovalec, organizator, soorganizator ali kot povezana oseba, pa tudi zaradi drugih okoliščin, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti.
(3) Povezane osebe v skladu s tem pravilnikom so osebe, ki so med seboj upravljavsko, kapitalsko ali drugače povezane tako, da zaradi teh povezav skupaj oblikujejo poslovno politiko oziroma poslujejo usklajeno z namenom doseganja skupnih ciljev oziroma tako, da ima ena oseba možnost usmerjati drugo ali bistveno vplivati nanjo pri odločanju o financiranju in poslovanju. Za povezane osebe štejejo tudi pravne osebe, ki jih zastopa ista oseba.
(4) Član komisije pred imenovanjem podpiše izjavo o preprečevanju nasprotja interesov ter o varstvu podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo podatkov in varstvo integritete in preprečevanje korupcije.
(5) V primeru dejanskega ali možnega obstoja nasprotja interesov v določeni zadevi član komisije o tem takoj z izjavo obvesti predsednika komisije in uslužbenca ter se izločiti iz postopka odločanja oziroma priprave strokovnega mnenja.
(6) Če obstaja nasprotje interesov pri predsedniku, mora o tem takoj z izjavo obvestiti pristojnega uslužbenca in se izločiti iz postopka odločanja oziroma priprave strokovnega mnenja. Delo predsednika v tem primeru prevzame njegov namestnik.
(varstvo osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti)
(1) Člani komisije morajo v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, varovati vse osebne podatke, s katerimi se seznanijo ali ki jih obravnavajo pri svojem delu.
(2) Člani komisije so dolžni varovati poslovne skrivnosti, s katerimi se seznanijo pri svojem delu. Člani komisije morajo varovati tudi podatke, za katere je očitno, da bi nastala občutna škoda, če bi zanje izvedela nepooblaščena oseba (npr. varstvo avtorske in sorodnih pravic).
(3) Podatke iz prvega in drugega odstavka tega člena lahko člani komisije uporabljajo le v povezavi s pripravo strokovnih mnenj in pripravami na sejo komisije ter jih morajo varovati tudi po prenehanju mandata.
(4) Člani komisije gradiv, ki jih obravnavajo pri svojem delu, oziroma informacij o zadevah, ki jih obravnavajo v okviru priprave strokovnega mnenja, ne smejo posredovati tretjim osebam ali jih kako drugače razširjati v delih ali celoti.
(5) Po končani obravnavi zadeve komisije člani komisije vse izvirnike in kopije dokumentov, ki so sestavni deli vlog, ki jih je komisija obravnavala, in ki jih morebiti imajo na voljo, predajo uslužbencu ter jih ne smejo hraniti ne v fizični ne v elektronski obliki.
(6) Člani komisije ne smejo dajati informacij o zadevah, za katere izvedo pri svojem delu, dokler vlagatelji o odločitvah v posameznih postopkih niso uradno obveščeni s sklepom ali odločbo. Po izdaji sklepa ali odločbe so člani komisije še vedno dolžni spoštovati vse zakonske omejitve.
(razrešitev člana komisije)
(1) Član komisije je razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
1. sam zahteva razrešitev,
2. se trikrat zaporedoma ne udeleži sklicane redne seje,
3. ne opravlja svojih nalog, jih ne opravlja strokovno oziroma jih ne opravlja v dogovorjenih rokih,
4. pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi, ki se nanašajo na vsebino dela ali področje delovanja strokovnih komisij, ter sklepom o imenovanju,
5. se ugotovi, da je kršil določbe prvega odstavka 15. člena ali določbe šestega odstavka 16. člena tega pravilnika,
6. se ugotovi, da je kakorkoli poslovno ali osebno zainteresiran za pridobitev javnih sredstev, ki so predmet obravnave komisije, in sicer kot prosilec, odgovorna oseba prosilca, načrtovalec, izvajalec, organizator, soorganizator ali kot povezana oseba, pa se ni izločil iz postopka v posamezni zadevi,
7. minister presodi, da bi bilo za zagotovitev strokovnosti ali učinkovitosti delovanja posamezne komisije smiselno imenovati drugega člana komisije.
(2) V primeru predčasne razrešitve člana komisije se za čas do izteka mandata komisije imenuje nov član. Če zahtevo za razrešitev poda član komisije, mora opravljati naloge člana komisije še vsaj mesec dni po podani pisni zahtevi za razrešitev, da lahko v tem času minister imenuje nadomestnega člana.
PREHODNA IN KONČNI DOLOČBI
Stalne komisije po tem pravilniku se imenujejo najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi tega pravilnika.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha mandat stalnim komisijam, imenovanim na podlagi Pravilnika o strokovnih komisijah (Uradni list RS, št. 173/20 in 90/22), ki nadaljujejo svoje delo do imenovanja komisij v skladu s tem pravilnikom.
Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o strokovnih komisijah (Uradni list RS, št. 173/20 in 90/22).
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 0070-18/2022
Ljubljana, dne 23. septembra 2022
EVA 2022-3340-0045
