Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2)
Razglašam Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 28. septembra 2022.
Št. 003-02-1/2022-217
Ljubljana, dne 6. oktobra 2022
O ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJAH (ZEKom-2)
Ta zakon ureja pogoje za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev, ureja zagotavljanje univerzalne storitve, zagotavljanje konkurence, upravljanje radiofrekvenčnega spektra in elementov oštevilčenja, ureja učinkovitejšo gradnjo in postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij ter souporabo obstoječe fizične infrastrukture, določa pogoje za omejitev lastninske pravice, določa pravice uporabnikov, ureja varnost omrežij in storitev, vključno v luči tveganj, ki jih prinašajo nove tehnologije in delovanje v stanjih ogroženosti, zagotavlja uresničevanje in ureja varovanje pravice do komunikacijske zasebnosti uporabnikov javnih komunikacijskih storitev, ureja reševanje sporov na področju tega zakona, ureja pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) kot neodvisnega regulativnega organa ter pristojnosti drugih organov, ki opravljajo naloge po tem zakonu, ter druga vprašanja, povezana z elektronskimi komunikacijami.
(1) Namen tega zakona je pospeševanje razvoja elektronskih komunikacijskih omrežij, vključno s spodbujanjem investicij z znižanjem stroškov gradnje oziroma postavitve teh omrežij ter razvoja storitev v Republiki Sloveniji in s tem gospodarskega in družbenega razvoja v državi, vključno z razvojem informacijske družbe, dostop do zelo visokozmogljivih omrežij in njihova uporaba za vse državljane in podjetja v Evropski uniji, kakor tudi razvijanje notranjega trga Evropske unije in uveljavljanje legitimnih interesov vseh njenih državljanov. Namen tega zakona je tudi zagotavljanje učinkovite konkurence na trgu elektronskih komunikacij, učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra in elementov oštevilčenja, univerzalne storitve in varstva pravic uporabnikov, vključno z uporabniki invalidi in uporabniki s posebnimi socialnimi potrebami, ter pravice do komunikacijske zasebnosti uporabnikov javnih komunikacijskih storitev, kot tudi okrepljenih pravil glede zagotavljanja varnosti omrežij in storitev, vključno v luči obvladovanja tveganj, ki jih prinašajo nove tehnologije.
(2) S tem zakonom se v pravni red Republike Slovenije prenašajo:
1. Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (UL L št. 321 z dne 17. 12. 2018, str. 36) (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2018/1972/EU),
2. Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L št. 201 z dne 31. 7. 2002, str. 37), zadnjič spremenjena z Direktivo 2009/136/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o spremembah Direktive 2002/22/ES o univerzalnih storitvah in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami, Direktive 2002/58/ES o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij in Uredbe (ES) št. 2006/2004 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov (UL L št. 337 z dne 18. 12. 2009, str. 11),
3. Direktiva Komisije 2002/77/ES z dne 16. septembra 2002 o konkurenci na trgih za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL L št. 249 z dne 17. 9. 2002, str. 21) in
4. Direktiva 2014/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o ukrepih za znižanje stroškov za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij visokih hitrosti (UL L št. 155 z dne 23. 5. 2014, str. 1).
3. člen
Izrazi, uporabljeni v tem zakonu, pomenijo:
1. Antenski sistem je del elektronskega komunikacijskega omrežja, ki je namenjen oddajanju ali sprejemanju radijskih valov in je sestavljen iz antene, kablov in priključenih naprav, ki so lahko posamezni deli ali integrirani v celoto.
2. Aplikacijski programski vmesnik (API) pomeni programske vmesnike med aplikacijami, ki jih zagotavljajo radiodifuzijske hiše ali izvajalci storitev, in viri v zmogljivejši digitalni televizijski opremi za digitalne televizijske in radijske storitve.
3. Center za sprejem komunikacije v sili pomeni center za obveščanje ali operativno-komunikacijski center policije, ki sprejema komunikacije v sili.
4. Digitalna radiodifuzija je radiokomunikacijska storitev, namenjena za prizemno digitalno oddajanje in razširjanje radijskih ali televizijskih programov z neposrednim javnim sprejemom v odprtem prostoru.
5. Dostopovno omrežje je del elektronskega komunikacijskega omrežja, ki povezuje omrežno priključno točko z njej najbližjo aktivno opremo, s katero si omrežna priključna točka neposredno izmenjuje signale.
6. Elektronska komunikacijska storitev je storitev, ki se navadno izvaja za plačilo prek elektronskih komunikacijskih omrežij in vključuje storitev dostopa do interneta iz 2. točke drugega odstavka 2. člena Uredbe (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o določitvi ukrepov v zvezi z dostopom do odprtega interneta in spremembi Direktive 2002/22/ES o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitvami ter Uredbe (EU) št. 531/2012 o gostovanju v javnih mobilnih komunikacijskih omrežjih v Uniji (UL L št. 310 z dne 26. 11. 2015, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2015/2120/EU), medosebno komunikacijsko storitev in storitve, ki obsegajo v celoti ali pretežno prenos signalov, kot so storitve prenosa, ki se uporabljajo za opravljanje storitev stroj-stroj in za radiodifuzijo. Ne vključuje pa storitev, ki zagotavljajo ali izvajajo uredniško nadzorovanje vsebine, ki se prenaša prek elektronskih komunikacijskih omrežij ali z elektronskimi komunikacijskimi storitvami.
7. Elektronska pošta pomeni vsako besedilno, govorno, zvočno ali slikovno sporočilo, poslano po javnem komunikacijskem omrežju, ki se lahko shrani v omrežju ali prejemnikovi terminalski opremi, dokler ga prejemnik ne prevzame.
8. Elektronsko komunikacijsko omrežje so sistemi prenosa, ne glede na to, ali temeljijo na stalni infrastrukturi ali zmogljivosti s centralnim upravljanjem, in, kjer je primerno, komutacijska ali usmerjevalna oprema ter drugi viri, vključno z neaktivnimi omrežnimi elementi, ki omogočajo prenos signalov po žicah, z radijskimi valovi, optičnimi ali drugimi elektromagnetnimi sredstvi, vključno s satelitskimi omrežji, fiksnimi (vodovno in paketno komutiranimi, vključno z internetom) in mobilnimi omrežji, električnimi kabelskimi sistemi, če se uporabljajo za prenos signalov, z omrežji, ki se uporabljajo za radijsko in televizijsko radiodifuzijo, ter z omrežji kabelske televizije ne glede na vrsto prenesenih informacij.
9. Elementi oštevilčenja so številke in kode, imena in naslovi. Med elemente oštevilčenja ne spadajo internetni naslovi (številčni naslovi po internetnem protokolu), ki so potrebni za vzpostavljanje komunikacij med omrežnimi priključnimi točkami, ter številke in kode, imena in naslovi, ki se uporabljajo izključno v posameznem javnem komunikacijskem omrežju.
10. Fizična infrastruktura pomeni kateri koli element omrežja, namenjen namestitvi drugih elementov omrežja, ne da bi sam postal aktiven element omrežja, na primer cevi, drogovi, kanali, revizijski jaški, vstopni jaški, omarice, stavbe ali dostopi v stavbe, antenski nosilci in stolpi. Kabli, vključno z optičnimi vlakni, in vodovodna omrežja, ki se uporabljajo za prehranske potrebe ljudi, niso fizična infrastruktura v smislu tega zakona.
11. Geografska številka pomeni številko iz načrta oštevilčenja Republike Slovenije iz 98. člena tega zakona, pri kateri ima en del njene števčne zgradbe geografski pomen, ki se uporablja za usmerjanje klicev na fizično lokacijo omrežne priključne točke.
12. Govorna komunikacijska storitev pomeni javno komunikacijsko storitev za neposredno ali posredno opravljanje in sprejemanje nacionalnih ali nacionalnih in mednarodnih klicev z uporabo številke ali številk iz načrta oštevilčenja Republike Slovenije iz 98. člena tega zakona ali mednarodnega načrta oštevilčenja.
13. Gradbena dela pomenijo vsako dejavnost, s katero se gradi nov objekt, rekonstruira ali odstranjuje eden ali več objektov, ki predstavljajo elemente fizične infrastrukture.
14. Harmonizirani radiofrekvenčni spekter je radiofrekvenčni spekter, za katerega so bili s tehničnimi izvedbenimi ukrepi v skladu s 4. členom Odločbe Evropskega parlamenta in Sveta 676/2002/ES z dne 7. marca 2002 o pravnem okviru za politiko radijskega spektra v Evropski skupnosti (UL L št. 108 z dne 24. 4. 2002, str. 1) (v nadaljnjem besedilu: Odločba 676/2002/ES) določeni harmonizirani pogoji v zvezi z njegovo razpoložljivostjo in učinkovito uporabo.
15. ID celice je identiteta celice, iz katere izvira ali se zaključuje klic iz mobilnega omrežja.
16. Informacija o lokaciji kličočega pomeni v javnem mobilnem omrežju obdelane podatke, pridobljene iz omrežja ali mobilnih naprav, ki razkrivajo geografsko lokacijo mobilne terminalske opreme končnega uporabnika, v javnem fiksnem omrežju pa podatke o fizičnem naslovu omrežne priključne točke.
17. Infrastrukturni operater je fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja fizično infrastrukturo, namenjeno zagotavljanju gospodarske javne infrastrukture, vključno z operaterjem omrežja.
18. Interventna storitev je storitev, ki jo nudijo službe za zaščito, reševanje in pomoč, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja varstvo pred naravnimi ali drugimi nesrečami, policija v skladu s predpisi, ki urejajo delovanje policije, ter služba nujne medicinske pomoči v skladu s predpisi s področja zdravstvene dejavnosti.
19. Izvajalec storitve je fizična ali pravna oseba, ki izvaja javno komunikacijsko storitev ali je obvestila pristojni regulativni organ o nameravanem izvajanju javne komunikacijske storitve.
20. Izvajalec univerzalne storitve je fizična ali pravna oseba, ki izvaja univerzalno storitev ali njen del.
21. Javna komunikacijska storitev je javno dostopna elektronska komunikacijska storitev.
22. Javni sektor ima pomen, kot ga določa zakon, ki ureja javne uslužbence, vključuje pa tudi javna podjetja in gospodarske družbe, v katerih ima večinski delež oziroma prevladujoč vpliv država ali lokalna skupnost.
23. Javno komunikacijsko omrežje je elektronsko komunikacijsko omrežje, ki se v celoti ali pretežno uporablja za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev, ki omogočajo prenos informacij med omrežnimi priključnimi točkami.
24. Kabelska kanalizacija je gradbenoinženirski objekt, sestavljen iz kanalov, cevi in podobnega, ki omogoča postavitev in vzdrževanje komunikacijskih vodov.
25. Katastrofalni izpad omrežja so okvare elektronskega komunikacijskega omrežja, ki jih ni mogoče odpraviti v enem dnevu in ki večjemu številu uporabnikov onemogočijo ali bistveno okrnijo dostop do komunikacijskih storitev.
26. Kibernetska varnost ima pomen, kot ga določa zakon, ki ureja informacijsko varnost.
27. Kibernetski napad ima pomen, kot ga določa zakon, ki ureja informacijsko varnost.
28. Klic je zveza, vzpostavljena s pomočjo javno dostopne medosebne komunikacijske storitve, ki omogoča dvosmerno govorno komunikacijo.
29. Ključni deli sistema varnosti države so omrežja in informacijski sistemi, namenjeni področju obrambe, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, policije, obveščevalno-varnostne dejavnosti ter zunanjih zadev.
30. Komunikacija je vsaka informacija, ki se izmenja ali prenese med končnim številom strank s pomočjo javne komunikacijske storitve. Ne vključuje pa informacij, ki so javnosti prenesene kot del radiodifuzijske storitve prek elektronskega komunikacijskega omrežja, razen v obsegu, v katerem se informacija lahko poveže s prepoznavnim naročnikom ali uporabnikom, ki jo prejme.
31. Komunikacija v sili pomeni komunikacijo z uporabo medosebnih komunikacijskih storitev med končnim uporabnikom in centrom za sprejem komunikacije v sili za namen zagotavljanja interventnih storitev. Komunikacija v sili se lahko sproži tudi prek klica v sili iz vozil (eKlic), kot je opredeljen v Uredbi (EU) 2015/758 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2015 o zahtevah za homologacijo za uvedbo sistema e-call, vgrajenega v vozilo, kot storitev številke 112 in spremembi Direktive 2007/46/ES (UL L št. 123 z dne 19. 5. 2015, str. 77).
32. Komunikacijski objekt je stavba ali gradbenoinženirski objekt, ki je del elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, vključno z morebitnimi napravami, lahko pa tudi naprava, oprema in infrastruktura, ki ni objekt po predpisih o graditvi objektov.
33. Komunikacijski vod je celotna podzemna ali nadzemna fizična povezava med dvema ali več točkami, po katerih je možna enosmerna, dvosmerna ali obojesmerna komunikacija.
34. Končni uporabnik ali končna uporabnica (v nadaljnjem besedilu: končni uporabnik) je uporabnik, ki ne zagotavlja javnih komunikacijskih omrežij ali javnih komunikacijskih storitev.
35. Krajevna zanka je fizična pot elektronskih komunikacijskih signalov, ki povezuje omrežno priključno točko z glavnim razdelilnikom ali enakovredno napravo v fiksnem javnem komunikacijskem omrežju.
36. Kršitev varnosti osebnih podatkov pomeni kršitev varnosti, ki povzroči nenamerno ali nezakonito uničenje, izgubo, spremembo, nepooblaščeno razkritje ali dostop do osebnih podatkov, ki so poslani, shranjeni ali kako drugače obdelani v zvezi z zagotavljanjem javnih komunikacijskih storitev v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: EU).
37. Maloobmočna brezžična dostopovna točka pomeni brezžično omrežno dostopovno opremo majhne moči in velikosti, ki deluje v majhnem dosegu in ki uporablja radiofrekvenčni spekter na podlagi odločbe o dodelitvi radiofrekvenčnih pasov ali radiofrekvenčni spekter, za katerega ni treba pridobiti odločbe, ali kombinacijo obeh, ki se lahko uporablja kot del javnega elektronskega komunikacijskega omrežja, ki je lahko opremljena z eno ali več antenami z majhnim vizualnim učinkom in ki uporabnikom omogoča brezžični dostop do elektronskih komunikacijskih omrežij ne glede na osnovno omrežno topologijo, ki je lahko bodisi mobilna bodisi fiksna (npr. bazne postaje nizkih moči, kot so femtocelice, pikocelice, metrocelice ali mikrocelice).
38. Meddržavni trgi so trgi, določeni v skladu s 163. členom tega zakona, ki pokrivajo EU ali njen znatni del v več kot eni državi članici.
39. Medomrežno povezovanje je fizično in logično povezovanje javnih komunikacijskih omrežij, ki jih uporablja isti ali drugi operater, da omogoči uporabnikom enega operaterja komunikacijo z uporabniki istega ali drugega operaterja ali dostop do storitev, ki jih zagotavlja drugi operater. Storitve lahko zagotavljajo udeležene stranke ali druge stranke, ki imajo dostop do omrežja. Medomrežno povezovanje je posebna vrsta operaterskega dostopa, ki je izveden med operaterji javnih omrežij.
40. Medosebna komunikacijska storitev je storitev, ki se navadno izvaja za plačilo in omogoča neposredno medosebno in interaktivno izmenjavo informacij prek elektronskih komunikacijskih omrežij med omejenim številom oseb, pri čemer osebe, ki začnejo komunikacijo ali sodelujejo v njej, določajo prejemnike. Ne vključuje pa storitev, pri katerih je medosebna in interaktivna komunikacija zgolj manjši pomožni del storitve, ki je dejansko povezan z drugo storitvijo.
41. Medosebna komunikacijska storitev na podlagi številke je medosebna komunikacijska storitev, ki se povezuje ali omogoča komunikacijo z elementi oštevilčenja, dodeljenimi na podlagi VII. poglavja tega zakona, in sicer s številko ali številkami iz načrta oštevilčenja Republike Slovenije iz 98. člena tega zakona ali iz mednarodnega načrta oštevilčenja.
42. Medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke, je medosebna komunikacijska storitev, ki za vzpostavitev zveze ne potrebuje elementov oštevilčenja, dodeljenih na podlagi VII. poglavja tega zakona, in sicer številke ali številk iz načrta oštevilčenja Republike Slovenije iz 98. člena tega zakona ali iz mednarodnega načrta oštevilčenja, ali ki ne omogoča komunikacije s številko ali številkami iz načrta oštevilčenja Republike Slovenije iz 98. člena tega zakona ali iz mednarodnega načrta oštevilčenja.
43. Najprimernejši center za sprejem komunikacije v sili je pristojni operativno-komunikacijski center policije ali regijski center za obveščanje, ki pokriva območje, iz katerega izvira komunikacija v sili.
44. Naročnik ali naročnica (v nadaljnjem besedilu: naročnik) je vsaka fizična ali pravna oseba, ki z izvajalcem javnih komunikacijskih storitev sklene pogodbo o zagotavljanju takih storitev.
45. Negeografska številka je številka iz načrta oštevilčenja Republike Slovenije iz 98. člena tega zakona, ki ni geografska številka, kot so fiksne številke, ki niso vezane na fizično lokacijo omrežne priključne točke, mobilne številke ter številke brezplačnih in premijskih storitev.
46. Neprekinjeno poslovanje so aktivnosti, ki so potrebne za ohranjanje poslovanja organizacije v času motenj ali prekinitev normalnega delovanja.
47. Nevtralnost interneta je načelo, po katerem se ves internetni promet po javnem komunikacijskem omrežju obravnava enakovredno, to je neodvisno od vsebine, aplikacij, storitev, naprave, vira in cilja komunikacije.
48. Odprto elektronsko komunikacijsko omrežje je javno komunikacijsko omrežje, do katerega pod enakimi pogoji lahko dostopajo vsi operaterji.
49. Omrežna priključna točka je fizična točka, na kateri ima končni uporabnik dostop do javnega komunikacijskega omrežja in ki se, če omrežja vključujejo komutacijo ali usmerjanje, določi s posebnim omrežnim naslovom, ki je lahko vezan na številko ali ime končnega uporabnika.
50. Operater je operater omrežja oziroma izvajalec storitve. Fizična ali pravna oseba, ki omogoča brezplačen dostop do interneta in pri tem nima pridobitnega namena ter zagotavljanje dostopa do interneta ni del njene pridobitne dejavnosti, ni operater.
51. Operater omrežja je fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja javno komunikacijsko omrežje ali pripadajoče zmogljivosti ali je obvestila pristojni regulativni organ o nameravanem zagotavljanju javnega komunikacijskega omrežja ali pripadajočih zmogljivosti.
52. Operaterski dostop pomeni zagotovitev razpoložljivosti infrastrukture in omrežij z vsemi pripadajočimi elementi ali storitev drugemu operaterju pod določenimi pogoji, bodisi na izključni ali neizključni podlagi, za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev, tudi kadar se uporabljajo za zagotavljanje storitev informacijske družbe ali storitev radiodifuzijskih vsebin. Med drugim zajema: dostop do omrežnih elementov in pripadajočih naprav, ki lahko vključuje tudi priključitev opreme s fiksnimi ali nefiksnimi sredstvi (zlasti dostop do krajevne zanke ter naprav in storitev, ki so potrebne za zagotavljanje storitev prek krajevne zanke), dostop do fizične infrastrukture, dostop do ustreznih sistemov programske opreme, vključno s sistemi za obratovalno podporo, dostop do informacijskih sistemov ali podatkovnih zbirk za prednaročanje, zagotavljanje, naročanje, zahteve za vzdrževanje in popravilo ter zaračunavanje, dostop do pretvorbe številk ali do sistemov, ki zagotavljajo enakovredno delovanje, dostop do fiksnih in mobilnih omrežij, zlasti za gostovanja, dostop do sistemov s pogojnim dostopom za digitalne televizijske storitve in dostop do virtualnih omrežnih storitev.
53. Pasivna komunikacijska infrastruktura pomeni komunikacijske vode v stavbi, ki omogočajo visoke hitrosti, in razdelilno točko povezujejo z omrežnimi priključnimi točkami.
54. Podatki o lokaciji so vsakršni podatki, obdelani v elektronskem komunikacijskem omrežju ali v okviru elektronske komunikacijske storitve, ki kažejo na zemljepisni položaj terminalske opreme uporabnika javne komunikacijske storitve.
55. Podatki o prometu so kateri koli podatki, obdelani za namen prenosa komunikacije po elektronskem komunikacijskem omrežju ali zaradi njegovega zaračunavanja.
56. Ponudniki storitev podpore tretje ravni so ponudniki upravljanih storitev in dobavitelji opreme.
57. Potrošnik ali potrošnica (v nadaljnjem besedilu: potrošnik) je vsaka fizična oseba, ki uporablja ali zaprosi za javno komunikacijsko storitev za namene, ki ne spadajo v njeno trgovsko, poslovno ali poklicno dejavnost.
58. Prikaz identitete kličočega priključka je funkcija, ki omogoča klicanemu, da razpozna omrežno priključno točko, iz katere izvira klic, na podlagi številke ali oznake, ki je dodeljena tej omrežni priključni točki.
59. Prikaz identitete priključka v zvezi je funkcija, ki omogoča kličočemu, da razpozna omrežno priključno točko, v kateri se zaključuje klic, na podlagi številke ali oznake, ki je dodeljena tej omrežni priključni točki.
60. Pripadajoča storitev je storitev, povezana z elektronskim komunikacijskim omrežjem ali elektronsko komunikacijsko storitvijo, ki omogoča ali podpira zagotavljanje, zagotavljanje z lastnimi zmogljivostmi ali avtomatizirano zagotavljanje storitev prek tega omrežja ali s to storitvijo ali pa ima možnost za to in vključuje prevedbo številk ali sisteme, ki ponujajo enakovredno funkcionalnost, sisteme s pogojnim dostopom in elektronske programske vodnike ter druge storitve, kot so storitve za ugotavljanje identitete, lokacije in navzočnosti.
61. Pripadajoče zmogljivosti so pripadajoče storitve, fizična infrastruktura in druge zmogljivosti oziroma elementi, povezani z elektronskim komunikacijskim omrežjem ali elektronsko komunikacijsko storitvijo, ki omogočajo ali podpirajo zagotavljanje storitev po tem omrežju ali s to storitvijo ali pa imajo možnost za to in vključujejo stavbe ali vhode v stavbe, napeljavo v stavbah, antenske nosilce, stolpe in druge podporne konstrukcije, kanale, drogove, cevi, jaške in omarice.
62. Radijska frekvenca v tem zakonu je del radiofrekvenčnega spektra in je določena s centralno frekvenco ter širino radiofrekvenčnega kanala, zgornjo ali spodnjo mejno frekvenco radiofrekvenčnega kanala ali navedbo posameznih nosilnih frekvenc.
63. Radijsko lokalno omrežje (v nadaljnjem besedilu: RLAN) je brezžični dostopovni sistem majhne moči, ki deluje v majhnem dosegu, z majhnim tveganjem motenja za druge take sisteme, ki jih v neposredni bližini uporabljajo drugi uporabniki, in ki uporablja harmonizirani radiofrekvenčni spekter na neizključni podlagi.
64. Radioamaterska satelitska storitev je radiokomunikacijska storitev, ki uporablja vesoljske postaje na satelitih za iste namene kot radioamaterska storitev.
65. Radioamaterska storitev je radiokomunikacijska storitev za samoizobraževanje, medsebojno komuniciranje (vzpostavljanje medsebojnih povezav) in tehnične raziskave, ki jo izvajajo radioamaterji, to so pravilno pooblaščene osebe, ki jih zanima radijska tehnika samo iz osebnih nagibov in brez gmotnih koristi.
66. Radiodifuzija je radiokomunikacijska storitev oddajanja in razširjanja radijskih ali televizijskih programov, ki omogoča neposredni javni sprejem v odprtem prostoru. Program ima pomen, kakor je opredeljen v zakonu, ki ureja medije.
67. Radiofrekvenčno zaščitno razmerje je najmanjša vrednost razmerja želenega in neželenega signala na vhodu v sprejemnik pod določenimi pogoji, tako da je določena kakovost sprejema želenega signala dosežena na izhodu iz sprejemnika.
68. Radiokomunikacijske storitve so elektronske komunikacijske storitve, ki se izvajajo z uporabo radijskih frekvenc.
69. Razdelilna točka (točka koncentracije ali distribucije) je fizična točka v stavbi ali zunaj nje, ki je dostopna operaterjem omrežja in na kateri se je mogoče povezati s stavbno fizično infrastrukturo ali pasivno komunikacijsko infrastrukturo. Če agencija na podlagi drugega odstavka 138. člena tega zakona dostop razširi prek prve razdelilne točke, lahko ta točka vsebuje tudi aktivni ali virtualni dostop.
70. Razporeditev spektra pomeni določitev danega pasu radiofrekvenčnega spektra eni ali več vrstam radiokomunikacijskih storitev, kjer je to primerno, pod določenimi pogoji.
71. Sistem s pogojnim dostopom je sistem, ki uporablja tehnični ukrep, oziroma vsaka ureditev, pri kateri je dostop do zaščitenih radiodifuznih storitev v nekodirani obliki pogojen s sklenitvijo naročniškega razmerja ali drugo obliko predhodne individualne avtorizacije.
72. Sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja je strateški in taktični načrt upravljanja poslovanja, ki ga vzpostavi in izvaja operater, da se hitro in učinkovito odzove na motnje, izpade in varnostne incidente z namenom, da zagotovi neprekinjeno izvajanje javnih komunikacijskih storitev prek svojega javnega komunikacijskega omrežja na sprejemljivi vnaprej določeni ravni (v nadaljnjem besedilu: SUNP).
73. Sistem upravljanja varovanja informacij je sistem upravljanja, ki omogoča celovit in koordiniran pogled na informacijska varnostna tveganja organizacije ter zagotavlja vzpostavitev, vpeljavo, delovanje, spremljanje, pregledovanje, vzdrževanje in izboljševanje varnosti omrežij in informacijskih sistemov (v nadaljnjem besedilu: SUVI).
74. Sistem upravljanja varnosti je sistem, ki vključuje SUVI in SUNP.
75. Soglasje je osebna privolitev uporabnika ali naročnika v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
76. Souporaba radiofrekvenčnega spektra pomeni dostop dveh ali več uporabnikov do uporabe istih radiofrekvenčnih pasov v določeni ureditvi souporabe spektra, ki se dovoli v skladu s splošnim aktom iz 35. člena tega zakona z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc ali brez nje ali kombinacije obojega, vključno z regulativnimi pristopi, kot je sodostop na podlagi dovoljenja zaradi lažje souporabe pasu radiofrekvenčnega spektra, po zavezujočem dogovoru vseh udeleženih strank v skladu s pravili souporabe, vključenimi v njihove pravice uporabe radiofrekvenčnega spektra, da se vsem uporabnikom zagotovi predvidljiva in zanesljiva ureditev souporabe brez poseganje v predpise, ki urejajo varstvo konkurence.
77. Stanja ogroženosti javnih komunikacijskih omrežij (v nadaljnjem besedilu: stanja ogroženosti) so vojno ali izredno stanje in stanje, nastalo zaradi naravnih ali drugih nesreč v skladu z zakonom, ki ureja naravne ali druge nesreče, ter katastrofalni izpad omrežja.
78. Stavbna fizična infrastruktura pomeni fizično infrastrukturo ali inštalacije na lokaciji končnega uporabnika, vključno s tistimi v solastnini (skupne inštalacije), namenjene namestitvi žičnih oziroma brezžičnih dostopovnih omrežij, kadar so ta dostopovna omrežja primerna za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev in povezujejo razdelilno točko z omrežno priključno točko.
79. Storitev celotnega pogovora je multimedijska storitev pogovora v realnem času, ki zagotavlja dvosmerni simetrični prenos videa, besedila in glasu v realnem času med uporabniki na dveh ali več lokacijah.
80. Storitev informacijske družbe je storitev, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu.
81. Storitev podpore tretje ravni pomeni eno ali več storitev, ki so vezane na delovanje, vzdrževanje, nadgrajevanje, konfiguriranje in upravljanje virtualiziranega ali fizičnega omrežja in storitev.
82. Storitev z dodano vrednostjo je vsaka storitev, ki zahteva obdelavo podatkov o prometu ali lokaciji razen podatkov o prometu, ki niso nujno potrebni za prenos komunikacije ali njegovo zaračunavanje.
83. Širokopasovno omrežje je javno komunikacijsko omrežje, ki omogoča širokopasovni dostop.
84. Širokopasovno omrežje visokih hitrosti je javno komunikacijsko omrežje, ki omogoča širokopasovni dostop s hitrostjo najmanj 30 Mb/s.
85. Škodljivo motenje je motenje, ki ogroža delovanje radionavigacijske storitve ali drugih varnostnih storitev ali ki drugače resno poslabšuje, ovira ali neprestano prekinja radiokomunikacijsko storitev, ki deluje v skladu z veljavnimi mednarodnimi ali državnimi predpisi ali predpisi EU.
86. Številka je številka ali predpona, določena s priporočilom E.164 Mednarodne telekomunikacijske zveze (v nadaljnjem besedilu: ITU).
87. Številke za komunikacijo v sili so enotna evropska številka za klice v sili 112, številka policije 113, enotna evropska telefonska številka za prijavo pogrešanih otrok 116 000 in vse druge številke, ki so kot take določene v načrtu oštevilčenja.
88. Terminalska oprema je vsa oprema, ki je posredno ali neposredno priključena na omrežni vmesnik javnega komunikacijskega omrežja za pošiljanje, obdelovanje ali sprejemanje informacij. Šteje se, da je priključitev posredna, če je oprema nameščena med terminalom in javnim omrežnim vmesnikom. Terminalska oprema je tudi oprema satelitskih zemeljskih postaj.
89. Uporabnik ali uporabnica (v nadaljnjem besedilu: uporabnik) je fizična ali pravna oseba, ki uporablja ali zaprosi za uporabo javne komunikacijske storitve.
90. Upravljavci kritične infrastrukture imajo pomen, kot ga določa zakon, ki ureja kritično infrastrukturo.
91. Varnost omrežij in storitev je zmožnost elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev, da na določeni ravni zaupanja preprečijo vse dogodke, ki ogrožajo razpoložljivost, avtentičnost, celovitost ali zaupnost teh omrežij in storitev shranjenih, prenesenih ali obdelanih podatkov ali povezanih storitev, ki jih navedena elektronska komunikacijska omrežja in storitve zagotavljajo ali so prek njih dostopni.
92. Varnostni incident je dogodek, ki ima dejanski negativni vpliv na varnost elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev.
93. Vertikalno integrirani operater je operater, ki deluje na različnih ravneh maloprodajnega in veleprodajnega zagotavljanja omrežij in opravljanja storitev.
94. Vod je del komunikacijskega voda, ki povezuje dve ali več točk in po katerem je mogoča enosmerna, dvosmerna ali obojesmerna komunikacija (npr. bakrena parica, optično vlakno, koaksialni kabel, vse vrste nadzemnih povezav).
95. Zagotavljanje elektronskega komunikacijskega omrežja pomeni vzpostavitev, obratovanje, upravljanje ali zagotavljanje razpoložljivosti takega omrežja.
96. Zakonito prestrezanje komunikacij je postopek, odrejen na podlagi zakona, ki ureja kazenski postopek, ali zakona, ki ureja Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo, in pri katerem se zbirajo vsebina, okoliščine in dejstva, povezani s komunikacijami na določeni točki v javnem komunikacijskem omrežju.
97. Zelo visokozmogljivo omrežje je elektronsko komunikacijsko omrežje, ki je v celoti sestavljeno iz elementov iz optičnih vlaken vsaj do razdelilne točke na končni lokaciji, ali elektronsko komunikacijsko omrežje, ki v običajnih razmerah največje obremenjenosti omogoča podobno zmogljivost omrežja glede razpoložljive navzdolnje in navzgornje pasovne širine, odpornosti, z napakami povezanih parametrov ter zakasnitev in njenih variacij. Zmogljivost omrežja se lahko šteje za podobno ne glede na to, ali se izkušnja končnega uporabnika razlikuje zaradi različnih lastnosti medija, prek katerega je omrežje na koncu povezano z omrežno priključno točko.
98. Zemeljska postaja je oprema, ki se uporablja izključno za komunikacijo s sateliti ali drugimi sistemi v vesolju.
99. Zmogljivejša digitalna televizijska oprema so naprave, ki se priključijo na televizijske sprejemnike, ali integrirani digitalni televizijski sprejemniki, ki lahko sprejemajo digitalne interaktivne televizijske storitve.
100. Zmogljivost omrežne priključne točke je najvišja hitrost prenosa podatkov, ki jo lahko zagotovi operater.
II. POGOJI ZA ZAGOTAVLJANJE ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJSKIH OMREŽIJ IN STORITEV
(zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev)
Vsaka fizična ali pravna oseba lahko zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja oziroma izvaja elektronske komunikacijske storitve pod pogoji, določenimi s tem zakonom in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi, ter v skladu z drugo veljavno zakonodajo, če s tem ne ogroža javnega reda, življenja in zdravja ljudi ter javne varnosti in obrambe države.
(1) Pred začetkom ali spremembo zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev, razen medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, je treba pisno obvestiti agencijo.
(2) Po tem, ko operater agencijo pisno obvesti v skladu s prejšnjim odstavkom, se pod pogoji in v skladu s 130. členom tega zakona pogaja z drugimi operaterji o medomrežnem povezovanju in, kjer je to primerno, od njih pridobi operaterski dostop ali medomrežno povezavo ter možnost, da je določen za izvajalca univerzalne storitve v skladu s 168. in 173. členom tega zakona. Merila in postopki za naložitev posamičnih obveznosti operaterjem izhajajo iz IX. in X. poglavja ter iz 130.,168. in 173. člena tega zakona.
(3) V obvestilu iz prejšnjega odstavka morajo biti navedeni podatki, ki jih agencija in Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: BEREC) potrebujeta za vzdrževanje uradne evidence operaterjev oziroma nadzor, in sicer:
1. ime in naslov za fizične osebe,
2. firma in glavni sedež v EU ter sedež vseh podružnic v državah članicah za pravne osebe,
3. pravnoorganizacijska oblika in matična številka oziroma številka vpisa v javni register v drugi državi članici EU,
4. naslov spletne strani operaterja, če ima spletno stran, na kateri objavlja informacije o ponudbi elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev,
5. kontaktna oseba in kontaktni podatki,
6. kratek opis javnih komunikacijskih omrežij oziroma javnih komunikacijskih storitev, ki jih namerava zagotavljati ali izvajati,
7. države članice EU, v katerih se bo izvajala dejavnost, in
8. predvideni datum začetka ali spremembe zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev.
(4) Spremembo podatkov iz 1. do 7. točke prejšnjega odstavka mora operater sporočiti agenciji najkasneje v 30 dneh po nastanku spremembe. Spremembo podatkov iz 8. točke prejšnjega odstavka mora operater sporočiti pred predvidenim datumom, razen v primeru višje sile, ko spremembo lahko sporoči v osmih dneh po prenehanju razlogov za višjo silo. Za spremembo podatkov iz 8. točke prejšnjega odstavka se šteje, če se zagotavljanje javnih komunikacijskih omrežij oziroma storitev na predvideni datum ne začne dejansko opravljati.
(5) Agencija v sedmih dneh po prejemu obvestila z vsemi potrebnimi podatki iz tretjega odstavka tega člena vpiše operaterja v uradno evidenco in mu hkrati pošlje potrdilo o vpisu v uradno evidenco. Vpis v uradno evidenco ni pogoj za izvajanje pravic in obveznosti, ki jih imajo operaterji po tem zakonu. Potrdilo samo po sebi ne ustvarja pravic in obveznosti po tem zakonu.
(6) Agencija v sedmih dneh po prejemu obvestila, ki ne vsebuje vseh potrebnih podatkov iz tretjega odstavka tega člena, operaterja posebej pozove, da je obvestilo treba dopolniti v roku, ki ne sme biti krajši od osem dni.
(7) Agencija s splošnim aktom podrobneje predpiše vsebino in obliko obvestila iz prvega odstavka tega člena ter vsebino podatkov iz tretjega odstavka tega člena. Pri tem upošteva smernice BEREC. Agencija s splošnim aktom določi tudi obliko in vsebino potrdila iz petega odstavka tega člena.
(8) Agencija o vpisu operaterja v uradno evidenco iz petega odstavka tega člena obvesti BEREC.
(9) Operater mora najmanj 90 dni pred predvidenim prenehanjem zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev o tem pisno obvestiti agencijo. Operater mora v tem obvestilu opisati tudi način zagotavljanja trajne hrambe podatkov o registraciji zakonitega prestrezanja in hranjenih podatkov o prometu elektronskih komunikacij za celotno obdobje, za katero je treba zagotoviti hrambo v skladu s tem zakonom, zlasti pa mora navesti, kje bo tako hranjeno gradivo dostopno. V zvezi z načinom in pogoji hrambe se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, in zakona, ki ureja varstvo dokumentarnega gradiva.
(10) Agencija po uradni dolžnosti iz evidence iz petega odstavka tega člena izbriše operaterja, ki je agencijo v skladu s prejšnjim odstavkom obvestil o prenehanju zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev, in operaterja, za katerega ugotovi, da ni več vpisan v Poslovni register Slovenije.
(plačilo na podlagi obvestila)
(1) Na podlagi obvestila iz prvega odstavka prejšnjega člena so operaterji zavezanci za letno plačilo agenciji. Plačila po tem členu krijejo stroške, ki jih ima agencija z izvrševanjem določb tega zakona, razen določb V., VI. in VII. poglavja tega zakona.
(2) Višina plačila iz prejšnjega odstavka se določi tako, da se število točk pomnoži z vrednostjo točke. Število točk je nominalno enako 0,1 odstotka letnega prihodka, ki ga ima posamezni operater v Republiki Sloveniji iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev. Vrednost točke se določi s tarifo, ki je splošni akt agencije.
(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka agencija na utemeljen predlog operaterja pri prihodku od javnih komunikacijskih storitev mednarodnega prometa, ki v celoti izvira in se zaključi zunaj Republike Slovenije, ob določitvi števila točk upošteva polovico letnega prihodka od teh storitev. Navedeno ne velja, kadar tak promet opravi končni uporabnik zadevnega operaterja. Breme dokazovanja, da prihodek izvira od javnih komunikacijskih storitev mednarodnega prometa, ki v celoti izvira in se zaključi zunaj Republike Slovenije, je na operaterju. Če operater dokaže, da je za določeno višino prihodkov od javnih komunikacijskih storitev mednarodnega prometa, ki v celoti izvira in se zaključi zunaj Republike Slovenije, zavezan za plačilo nacionalnemu regulativnemu organu v drugi državi, agencija ob določitvi števila točk višine teh prihodkov ne upošteva.
(4) Operater mora vsako leto do 31. marca obvestiti agencijo o višini prihodkov iz drugega oziroma tretjega odstavka tega člena iz preteklega leta. Če operater tega ne stori do roka, agencija kot prihodek iz drugega odstavka tega člena upošteva celotni prihodek operaterja iz preteklega leta, pridobljen na podlagi podatkov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
(5) Če agencija utemeljeno sumi o resničnosti podatkov, ki jih je sporočil operater, lahko agencija, ali kadar je to glede na obsežnost in zahtevnost ustrezno in sorazmerno, pooblaščeni revizor ali revizorka (v nadaljnjem besedilu: revizor), ki ga agencija izbere v skladu z določili zakona, ki ureja javno naročanje, pregleda podatke in oceni prihodek. Stroške ocene nosi operater. Če ocenjeni prihodek bistveno odstopa od sporočenega prihodka iz drugega odstavka tega člena, agencija pri izračunu upošteva ocenjeni prihodek.
(6) Agencija pri izdaji tarife iz drugega odstavka tega člena upošteva potrebno pokrivanje stroškov iz prvega odstavka tega člena glede na načrtovane cilje in naloge, določene v njenem programu dela, ter saldo finančnih sredstev iz preteklega leta. Tarifa se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati po njeni objavi.
(7) Predlog tarife iz prejšnjega odstavka vsebuje posebno obrazložitev, v kateri se navedejo razlogi za sprejetje ali spremembo tarife in cilji, ki bi jih tako dosegli, in mora biti predhodno javno objavljen najpozneje do 31. julija tekočega leta skupaj z osnutkom programa dela in finančnega načrta za prihodnje koledarsko leto v skladu z 269. členom tega zakona. Predlog tarife mora agencija najpozneje do 31. oktobra tekočega leta predložiti v soglasje Vladi Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) skupaj s programom dela in finančnim načrtom za prihodnje koledarsko leto ter revidiranimi računovodskimi izkazi za preteklo koledarsko leto. Če vlada do 15. decembra tekočega leta ne izda soglasja, se do uveljavitve nove tarife uporablja veljavna tarifa.
(8) Pred izdajo ali spremembo tarife je treba ugotoviti in predvideti stroške iz prvega odstavka tega člena ter določiti rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni in ne daljši od dveh mesecev in v katerem so zavezanci iz prvega odstavka tega člena pozvani, da dajo svoje mnenje, pripombe in predloge glede načrtovane izdaje ali spremembe tarife. V tem času se lahko opravijo tudi medsebojni razgovori.
(odmera plačil in njihovo plačevanje)
(1) Plačilo iz prejšnjega člena za posameznega zavezanca odmeri agencija z odločbo o odmeri plačila.
(2) Plačila se odmerijo vnaprej za tekoče koledarsko leto.
(3) V prvem koledarskem letu, ko nastopi obveznost plačila, agencija odmeri le toliko dvanajstin letnega plačila, kolikor celih mesecev preostane od nastanka obveznosti do konca leta, vendar ne manj od ene dvanajstine letnega plačila.
(4) Zavezanec za plačilo mora za koledarsko leto, v katerem je prenehal zagotavljati javna komunikacijska omrežja oziroma izvajati javne komunikacijske storitve, plačati toliko dvanajstin letnega plačila, kolikor celih mesecev je zagotavljal javna komunikacijska omrežja oziroma izvajal javne komunikacijske storitve, vendar ne manj od ene dvanajstine letnega plačila. Agencija na zahtevo zavezanca spremeni že izdano odločbo o odmeri plačila in morebitno preplačilo vrne zavezancu v 30 dneh od vročitve spremenjene odločbe o odmeri plačila.
(operaterji s posebnimi ali izključnimi pravicami)
(1) Operaterji, ki imajo posebne ali izključne pravice za izvajanje druge gospodarske dejavnosti in imajo letni prihodek na področju elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev večji od 10 milijonov eurov, morajo ali zagotavljati elektronska komunikacijska omrežja ali storitve v pravno samostojni družbi ali pa voditi ločene računovodske evidence za dejavnosti, povezane z izvajanjem oziroma zagotavljanjem elektronskih komunikacijskih storitev ali omrežij tako, kakor da bi te dejavnosti opravljali v pravno samostojni družbi.
(2) Ločene računovodske evidence iz prejšnjega odstavka se vodijo tako, da se opredelijo vsi elementi odhodkov in prihodkov v zvezi z dejavnostmi, povezanimi z izvajanjem oziroma zagotavljanjem elektronskih komunikacijskih storitev ali omrežij, skupaj z osnovo za njihov izračun in uporabljenimi podrobnimi postopki razporeditve, vključno z razčlenitvijo osnovnih sredstev in strukturnih stroškov po postavkah.
Agencija nadzira izvajanje določb tega poglavja.
III. GRADNJA OMREŽIJ IN PRIPADAJOČE INFRASTRUKTURE TER SPODBUJANJE POVEZLJIVOSTI
(prostorsko načrtovanje, gradnja in vzdrževanje)
(1) Javno komunikacijsko omrežje in pripadajoča infrastruktura se štejeta za gospodarsko javno infrastrukturo. Služba Vlade Republike Slovenije, pristojna za elektronske komunikacije (v nadaljnjem besedilu: služba), je državni nosilec urejanja prostora za področje načrtovanja javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture.
(2) Šteje se, da je v javno korist gradnja javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture, gradnja elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture za potrebe varnosti, policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči ter gradnja drugih elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture na nepremičninah v lasti oseb javnega prava, nad temi nepremičninami ali pod njimi.
(3) Lokalne skupnosti v okviru svojih pristojnosti pospešujejo gradnjo elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture in, kjer je to primerno, sodelujejo z agencijo in službo. Pri tem zlasti določijo pogoje za gradnjo elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture v svojih prostorskih aktih, sklepajo služnostne in druge pogodbe z operaterji na svoji infrastrukturi, obveščajo operaterje in agencijo o nameravanih prihodnjih posegih v svojo obstoječo infrastrukturo ter lahko načrtujejo gradnjo odprtih javnih komunikacijskih omrežij.
(4) Vzdrževanje komunikacijskih objektov, ki so del omrežij in pripadajoče infrastrukture iz prejšnjega odstavka, se šteje za vzdrževalna dela v javno korist v smislu predpisov o gradnji objektov, ne glede na to, da niso namenjena zagotavljanju opravljanja gospodarske javne službe. Za vzdrževalna dela v javno korist na komunikacijskih objektih se štejejo:
1. dograditev in nadgraditev obstoječih komunikacijskih objektov oziroma naprav elektronskih komunikacijskih omrežij (npr. nameščanje ali zamenjava naprav, vključno z zamenjavo oporišč nadzemnih linij, povečanje zmogljivosti, uvlečenje komunikacijskih kablov v obstoječe cevi, rekonstrukcija, prestavitev naprav in inštalacij, zaščita in popravila),
2. statična ojačitev in nadomestitev obstoječih nosilcev antenskih sistemov in njihovo zvišanje ali znižanje,
3. zamenjava obstoječih zabojnikov,
4. izvedba zahtevanih ozemljitev ali razširitev obstoječe ozemljitve zaradi zamenjave zabojnika/stolpa, izvedba strelovodne zaščite, strojnih inštalacij, električne inštalacije in zagotovitev potrebnega povečanja obstoječe električne priključne moči.
(5) Vlada glede na stopnjo zahtevnosti gradnje določi enostavne komunikacijske objekte, za katere v skladu s predpisi o gradnji objektov ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, in predpiše, kaj se poleg del iz prejšnjega odstavka šteje za vzdrževanje komunikacijskih objektov.
(6) Komunikacijska omrežja in pripadajoča infrastruktura iz drugega odstavka tega člena morajo biti, razen tam, kjer dejanske in tehnične možnosti tega ne dopuščajo, grajeni trajnostno vzdržno in tako, da zaradi varstva okolja in omejevanja nepotrebnih posegov v prostor, javnega zdravja in javne varnosti omogočajo njihovo skupno uporabo.
(7) Pri gradnji novih večstanovanjskih in nestanovanjskih stavb mora biti projektirana in zgrajena stavbna fizična infrastruktura do omrežnih priključnih točk in v njej pasivna komunikacijska infrastruktura v skupnih delih stavbe, ki je primerna za doseganje visokih hitrosti. V projektu in gradbeni izvedbi te infrastrukture mora biti predvidena in izdelana razdelilna točka, tako da je posameznemu operaterju omogočena povezava do vsakega dela stavbe (naročnika) posebej. Navedeno se smiselno upošteva tudi pri rekonstrukciji stavbne fizične oziroma pasivne komunikacijske infrastrukture. Projektiranje in izgradnja stavbne fizične ter pasivne komunikacijske infrastrukture iz tega odstavka je strošek investitorja v gradnjo ali rekonstrukcijo večstanovanjske ali nestanovanjske stavbe.
(8) Obveznost iz prejšnjega odstavka ne velja pri gradnji ali rekonstrukciji:
1. stavb s skupno površino do 50 m²,
2. nestanovanjskih kmetijskih stavb,
3. obrednih stavb,
4. stavb, zaščitenih zaradi posebne zgodovinske, kulturne ali arhitekturne vrednosti, in
5. drugih stavb, kjer bi izpolnitev obveznosti iz prejšnjega odstavka pomenila nesorazmerne stroške v primerjavi s stroški projekta.
(9) Agencija s splošnim aktom podrobneje uredi tehnična in druga vprašanja, ki nastanejo pri izvrševanju sedmega in osmega odstavka tega člena.
(10) Agencija s splošnim aktom opredeli lokacije omrežnih priključnih točk. Pri tem v največji možni meri upošteva smernice BEREC.
(11) Operater omrežja lahko ob upoštevanju 136. do 138. člena tega zakona na lastne stroške postavi svoje omrežje do razdelilne točke.
(preglednost v zvezi z načrtovanimi gradbenimi deli)
(1) Infrastrukturni operater mora pri gradbenih delih na fizični infrastrukturi vsaj 60 dni pred izdajo naročila za izdelavo projektne dokumentacije, ki je potrebna za pridobitev gradbenega dovoljenja, če gradbeno dovoljenje ni potrebno, pa vsaj 90 dni pred predvidenim začetkom izvajanja gradbenih del sporočiti agenciji namero o načrtovani gradnji in svoj poziv zainteresiranim investitorjem v elektronska komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo, da izrazijo interes za vključitev elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture v načrtovanje oziroma za skupno gradnjo. Agencija najpozneje v treh dneh po prejemu poziva na svojih spletnih straneh javno objavi sporočilo investitorja o začetku projektiranja ali izvajanja del z ustreznimi pozivi zainteresiranim, da se o pozivu odločijo v roku, ki ga določi investitor, ter o morebitnem interesu obvestijo investitorja in agencijo. Postavljeni rok ne sme biti krajši od 10 delovnih dni od objave.
(2) Obveznost iz prejšnjega odstavka velja tudi za druge investitorje v javna komunikacijska omrežja in investitorje v druge vrste gospodarsko javno infrastrukturo, ki niso hkrati infrastrukturni operaterji.
(3) Obveznost iz prejšnjih odstavkov ne velja za gradbena dela neznatnega pomena z vidika vrednosti, obsega ali trajanja.
(4) Sporočilo o načrtovanih gradbenih delih iz prvega odstavka tega člena vsebuje informacije o:
1. lokaciji in vrsti del,
2. vključenih elementih omrežja,
3. predvidenem datumu začetka del in njihovem trajanju in
4. kontaktni točki.
(5) Operater omrežja lahko zaprosi infrastrukturnega operaterja za informacije iz prejšnjega odstavka za tekoča ali načrtovana dela na fizični infrastrukturi, za katera je bilo gradbeno dovoljenje že izdano ali postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja že teče ali je vložitev vloge za izdajo gradbenega dovoljenja predvidena v naslednjih šestih mesecih. V prošnji mora opredeliti območje, na katero se nanaša postavitev elementov elektronskih komunikacijskih omrežij. Infrastrukturni operater mora informacije predložiti pod sorazmernimi, nediskriminacijskimi in preglednimi pogoji v dveh tednih od prejema pisne prošnje, razen če je infrastrukturni operater te informacije že javno objavil v elektronski obliki oziroma so informacije dostopne na spletnih straneh agencije v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(6) Ob sporu v zvezi s pravicami in obveznostmi iz tega člena odloča o zadevi na zahtevo ene od strank agencija po postopku iz 286. člena tega zakona.
(1) Ne glede na določbe drugih predpisov lahko infrastrukturni operaterji z operaterji omrežja sklepajo dogovore o usklajevanju gradbenih del zaradi postavitve elementov elektronskih komunikacijskih omrežij.
(2) Pri izkazanem interesu zainteresiranih soinvestitorjev za skupno gradnjo po postopku iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki vsebuje tudi navedbo tehničnih in drugih pogojev ter predlog delitve stroškov, morajo zavezanci iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena tem zainteresiranim soinvestitorjem ponuditi sklenitev ustrezne pogodbe, ki upošteva sorazmerni del investicije. Če se investitor in zainteresirani soinvestitor sama ne dogovorita o sklenitvi te pogodbe in njeni vsebini v 30 dneh, odkar je zainteresirani soinvestitor obvestil investitorja o interesu za skupno gradnjo, o zadevi na zahtevo ene od strank odloči agencija po postopku iz 286. člena tega zakona in pri tem po potrebi določi pogoje skupne gradnje. Investitor mora na zahtevo agencije cene gradnje stroškovno dokazati in utemeljiti. Odločitev agencije mora biti objektivna, pregledna, nediskriminacijska in sorazmerna.
(3) Kadar je ena od strank investitor s področja energetike, agencija za potrebe odločanja na podlagi prejšnjega odstavka od agencije, pristojne za področje energetike, predhodno pridobi podatek o višini upravičenih stroškov na strani investitorja s področja energetike.
(4) Po sklenitvi ustrezne pogodbe ali izvršljivosti odločbe agencije iz drugega odstavka tega člena mora investitor v druge vrste gospodarske javne infrastrukture svoje omrežje načrtovati tako, da se v okviru tehničnih možnosti hkrati z njimi v skladu z izkazanim interesom po postopku iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko gradita tudi elektronsko komunikacijsko omrežje in pripadajoča infrastruktura.
(5) V primeru realizacije skupne gradnje mora zainteresirani soinvestitor o tem najkasneje v 30 dneh po začetku gradnje obvestiti agencijo.
(6) Zavezanec iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena lahko zavrne prošnjo zainteresiranega soinvestitorja iz drugega odstavka tega člena za dogovor o uskladitvi gradbenih del zaradi postavitve elementov elektronskih komunikacijskih omrežij, če:
1. bi to povzročilo dodatne stroške za prvotno predvidena gradbena dela, vključno s stroški, nastalimi zaradi dodatnih zamud zaradi usklajevanja gradbenih del,
2. bi to oviralo njegov nadzor nad usklajevanimi deli,
3. je prošnja za usklajevanje del vložena manj kot 30 dni pred oddajo vloge za izdajo gradbenega dovoljenja ali manj kot 30 dni pred predvidenim začetkom izvajanja del, kadar gradbeno dovoljenje ni potrebno.
(7) Obveznosti infrastrukturnega operaterja oziroma drugega investitorja v javna komunikacijska omrežja in investitorja v druge vrste gospodarske javne infrastrukture iz prejšnjega člena ter drugega, četrtega, petega in šestega odstavka tega člena veljajo tudi pri vzdrževalnih delih v javno korist na komunikacijskih objektih iz četrtega odstavka 10. člena tega zakona ter pri vzdrževalnih delih v javno korist, kot so za posamezne druge infrastrukture določena s področnimi predpisi.
(8) Kjer se gradnja komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture iz drugega odstavka 10. člena tega zakona ali druge gospodarske javne infrastrukture financira iz javnih sredstev iz državnega in občinskih proračunov, morajo investitorji pri gradnji te infrastrukture vanje položiti dovolj zmogljivo prazno kabelsko kanalizacijo, če glede na podatke iz evidence v skladu s prvim odstavkom 15. člena tega zakona na predvidenem območju gradnje še ni take kabelske kanalizacije in če ne pridobi soinvestitorja iz prvega odstavka prejšnjega člena. Tako zgrajena kabelska kanalizacija je pod enakimi pogoji na voljo vsem fizičnim ali pravnim osebam, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo. Agencija s splošnim aktom iz desetega odstavka tega člena določi, kaj šteje za dovolj zmogljivo prazno kabelsko kanalizacijo. Agencija lahko s splošnim aktom določi izjeme od obveznosti položitve prazne kabelske kanalizacije za primere, ko naložitev obveznosti investitorju ne bi bila sorazmerna glede na predvidene koristi od položitve prazne kabelske kanalizacije.
(9) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko državni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti, ki dodeljuje javna sredstva iz 20. člena tega zakona, v javnem razpisu določi drugačne zahteve glede položitve dovolj zmogljive proste kabelske kanalizacije.
(10) Agencija za izvajanje tega in prejšnjega člena izda splošni akt.
(prestavitev ali sprememba drugih napeljav in poznejša gradnja drugih napeljav)
(1) Operater omrežja, ki želi graditi javno komunikacijsko omrežje in pripadajočo infrastrukturo, lahko v zahtevi za ustanovitev služnosti zahteva premestitev ali spremembo obstoječih drugih napeljav, vendar le, če se javno komunikacijsko omrežje in pripadajoča infrastruktura ne bi dala zgraditi, druge napeljave pa se lahko premestijo ali spremenijo brez negativnih posledic za njihovo uporabo, skupna uporaba napeljav pod pogoji 136. člena tega zakona pa ni mogoča.
(2) Stroške premestitve ali spremembe napeljav v celoti krije operater omrežja, ki je zahteval premestitev ali spremembo.
(3) Poznejša gradnja drugih napeljav se opravi tako, da ne moti obstoječega javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture.
(prestavitev in zaščita obstoječih komunikacijskih omrežij)
(1) Če je zaradi gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav treba prestaviti ali zaščititi obstoječe komunikacijsko omrežje in pripadajočo infrastrukturo iz četrtega odstavka 10. člena tega zakona, ki je vpisana v evidenco iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, mora investitor predvidene gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav o tem obvestiti lastnika omrežja, ki ga je treba prestaviti in zaščititi, najmanj 30 dni pred predvidenim začetkom del ter njegovi pooblaščeni osebi omogočiti navzočnost in strokovni nadzor pri izvedbi del. V nasprotnem primeru investitor odgovarja lastniku za morebitno povzročeno škodo.
(2) Prestavitev in zaščito iz prejšnjega odstavka lahko po dogovoru z investitorjem izvede tudi lastnik omrežja iz prejšnjega odstavka ali od njega pooblaščeni izvajalec.
(3) Ne glede na določbe drugih zakonov stroški prestavitve ali zaščite bremenijo investitorja gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav, če investitor gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav ter lastnik omrežja iz prvega odstavka tega člena, ki ga je treba prestaviti in zaščititi, s pogodbo ne določita drugače.
(4) Investitor predvidene gradnje komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav ne odgovarja za morebitno škodo iz prvega odstavka tega člena niti ne nosi stroškov prestavitve ali zaščite, če omrežje in pripadajoča infrastruktura iz prvega odstavka tega člena nista vpisana v evidenco iz prvega odstavka 15. člena tega zakona, razen če lastnik omrežja iz prvega odstavka tega člena dokaže, da je investitor vedel za obstoj omrežja in je bil predlog za vpis v evidenco že predložen.
(1) Investitor ali upravljavec komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture iz drugega odstavka 10. člena tega zakona mora sporočiti podatke o lokaciji in trasi, vrsti in trenutni uporabi komunikacijskega omrežja ter pripadajoče infrastrukture, vključno s številom posameznih pripadajočih vodov (optično vlakno, bakrena parica, koaksialni vod in drugo) neposredno organu, ki je pristojen za geodetske zadeve, ki glede teh podatkov izvaja naloge enotne informacijske točke, za vpis v evidenco infrastrukturnih omrežij ter objektov v skladu s predpisom, ki ureja vpis v to evidenco. Vsaka sprememba teh podatkov se sporoči pristojnemu organu v treh mesecih po njenem nastanku.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka obveznost sporočanja podatkov ne velja za investitorja ali upravljavca komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture za potrebe varnosti, policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči.
(3) Agencija zaradi zagotavljanja preglednosti in skupne uporabe fizične infrastrukture od investitorjev ali upravljavcev komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture, ki so v skladu s prvim odstavkom tega člena sporočili podatke organu, pristojnemu za geodetske zadeve, pridobi podatke o njihovih kontaktnih točkah in jih objavi na svojih spletnih straneh.
(4) Investitor ali upravljavec javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture mora poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena neposredno organu, pristojnemu za geodetske zadeve, za vpis v evidenco iz prvega odstavka tega člena sporočiti tudi podatke o obstoječem stanju in zmogljivosti omrežne priključne točke na fiksni lokaciji v skladu s predpisom iz prvega odstavka tega člena. Vsaka sprememba teh podatkov se v treh mesecih po njenem nastanku sporoči pristojnemu organu. Podatki iz evidence o obstoječem stanju in zmogljivosti omrežne priključne točke so javni.
(5) Vlada za izvajanje določbe prvega, četrtega in sedmega odstavka tega člena izda uredbo.
(6) Agencija lahko za potrebe izvajanja tega zakona ob smiselni uporabi 265. in 266. člena tega zakona od zavezancev iz prvega odstavka tega člena zahteva podatke o razpoložljivosti omrežij in objektov iz prvega odstavka tega člena in o tem vodi svojo evidenco in zainteresiranim strankam v zvezi s postopki, ki jih vodi, omogoči vpogled v te podatke. Pri tem agencija ne sme zahtevati podatkov, ki so jih zavezanci že poslali organu, pristojnemu za geodetske zadeve, v skladu s prvim odstavkom tega člena.
(7) Infrastrukturni operater mora podatke iz prvega odstavka tega člena sporočiti tudi za elektronska komunikacijska omrežja, ki niso zajeta v drugem odstavku 10. člena tega zakona. Podatke mora sporočiti neposredno organu, pristojnemu za geodetske zadeve, za vpis v evidenco infrastrukturnih omrežij in objektov v skladu s predpisom, ki ureja vpis v to evidenco. Vsaka sprememba podatkov se sporoči pristojnemu organu v treh mesecih po njenem nastanku.
(dostop operaterja omrežja do podatkov o obstoječi fizični infrastrukturi)
(1) Če podatki iz prvega in tretjega odstavka prejšnjega člena v primeru elektronskih komunikacijskih omrežij ali podatki o lokaciji in trasi, vrsti in trenutni uporabi fizične infrastrukture ter kontaktni točki v primeru drugih infrastrukturnih operaterjev, ki se vpisujejo v evidenco infrastrukturnih omrežij in objektov v skladu s predpisom, ki ureja vpis v to evidenco, niso dostopni, lahko operater omrežja zaprosi infrastrukturnega operaterja za dostop do teh podatkov. Operater omrežja v prošnji opredeli območje, na katero se nanaša postavitev elementov elektronskih komunikacijskih omrežij.
(2) Infrastrukturni operater mora dostop do podatkov pod sorazmernimi, nediskriminacijskimi in preglednimi pogoji odobriti v dveh mesecih od prejema pisne prošnje iz prejšnjega odstavka. Podatke mora zagotoviti v obliki, kot je zahtevana za vpis v evidenco infrastrukturnih omrežij ter objektov v skladu s predpisom, ki ureja vpis v to evidenco.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lahko infrastrukturni operater zavrne dostop do podatkov, če je to potrebno zaradi varnosti omrežij, nacionalne varnosti, javnega zdravja ali varnosti.
(4) Operater omrežja lahko v pisni prošnji, v kateri so opredeljeni elementi omrežja, na katere se nanaša postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij, infrastrukturnega operaterja zaprosi za pregled določenih elementov fizične infrastrukture na kraju samem ob navzočnosti in strokovnem nadzoru pooblaščene osebe infrastrukturnega operaterja. Infrastrukturni operater pod sorazmernimi, nediskriminacijskimi in preglednimi pogoji odobri razumno prošnjo za pregled v 30 dneh od prejema pisne prošnje, razen če to ni primerno iz razlogov v prejšnjem odstavku.
(5) Operater omrežja mora s podatki, ki jih pridobi na podlagi tega člena, ravnati v skladu s predpisi s področja tajnih podatkov, predpisi, ki urejajo varovanje poslovnih skrivnosti, in predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, ter sprejeti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za varovanje zaupnosti, tajnosti ter operativnih in poslovnih skrivnosti.
(6) Če se infrastrukturni operaterji sami ne dogovorijo o dostopu do podatkov na podlagi tega člena, o zadevi na zahtevo ene od strank odloča agencija po postopku iz 286. člena tega zakona.
(7) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za podatke o neuporabljenih optičnih vlaknih iz 140. člena tega zakona.
(8) Pristojni organ javnega sektorja, ki pri svojem delu razpolaga s podatki iz prvega odstavka tega člena, te podatke na njegovo zahtevo posreduje operaterju omrežja.
(varovalni pas sistemov elektronskih komunikacij)
(1) Varovalni pas sistemov elektronskih komunikacij je zemljiški pas ob komunikacijskih vodih in objektih, v katerem se smejo graditi drugi objekti in naprave ter izvajati dela, ki bi lahko vplivala na delovanje elektronskega komunikacijskega omrežja, le ob določenih pogojih in na določeni oddaljenosti od vodov in objektov tega omrežja.
(2) Širina varovalnega pasu elektronskega komunikacijskega omrežja poteka:
1. za linijski objekt na vsako stran od osi linijskega komunikacijskega voda in znaša tri metre,
2. za poligonski objekt na vse strani od zunanjih robov območja poligonskega komunikacijskega objekta in znaša pet metrov in
3. za točkovni objekt na vse strani od zunanjih robov točkovnega komunikacijskega objekta in znaša 1,5 metra.
(3) Pogoje, pod katerimi se smejo v skladu s predpisi o gradnji objektov in urejanju prostora graditi drugi objekti in naprave v varovalnem pasu sistema elektronskih komunikacij, in pogoje, pod katerimi se smejo izvajati dela na območju varovalnih pasov sistema elektronskih komunikacij, predpiše vlada.
(pregled in napoved postavitve omrežij)
(1) Agencija izvede in vsaka tri leta posodobi geografski pregled o dosegu širokopasovnih omrežij. Pri tem upošteva tudi podatke iz prvega in četrtega odstavka 15. člena tega zakona.
(2) Agencija najmanj vsaka tri leta objavi javni poziv za poizvedovanje po nameri investitorjev, da bodo v roku, ki ga določi agencija in ni krajši od treh let, gradili zelo visokozmogljiva omrežja ali bodo nadgradili ali razširili obstoječa omrežja tako, da bodo omogočala hitrost najmanj 100 Mb/s.
(3) Agencija glede na svoje pristojnosti, določene s tem zakonom, odloči, v kakšnem obsegu bo upoštevala informacije, zbrane na podlagi prejšnjega odstavka.
(4) Agencija lahko na podlagi podatkov iz prvega odstavka tega člena in podatkov, zbranih na podlagi drugega odstavka tega člena, določi posamezna območja, na katerih v roku iz drugega odstavka tega člena ni predvideno omrežje s hitrostjo najmanj 100 Mb/s.
(poizvedovanje po tržnem interesu za gradnjo visokozmogljivih omrežij)
(1) Organ, ki dodeljuje javna sredstva iz prvega odstavka 20. člena tega zakona, poda na agencijo vlogo za izvedbo poizvedovanja po tržnem interesu za gradnjo visokozmogljivih omrežij oziroma nadgradnjo ali razširitev obstoječih omrežij, tako da bodo omogočala prenosne hitrosti najmanj 100 Mb/s v smeri proti uporabniku v naslednjih treh letih.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati najmanj podatke o:
1. javnem soinvestitorju,
2. roku, do katerega organ, ki dodeljuje javna sredstva, potrebuje podatke,
3. vrsti infrastrukture oziroma omrežja, za katero se dodeljujejo javna sredstva,
4. premeru kabelske kanalizacije ali premeru cevi v milimetrih za infrastrukturo oziroma hitrosti prenosa v Mb/s za omrežje, za katero se dodeljujejo javna sredstva,
5. predvidenem času gradnje infrastrukture oziroma omrežja, za katero se dodeljujejo javna sredstva, ki ne sme biti daljši od treh let in
6. geografskem območju, za katero se dodeljujejo javna sredstva.
(3) Organ lahko v vlogi iz prvega odstavka tega člena določi, da mora obvestilo o napovedi gradnje poleg podatkov iz prejšnjega odstavka vsebovati še druge podatke, kot so na primer informacije o načrtovanem projektu in podrobno opredeljen časovni načrt gradnje, dokazila o finančni izvedljivosti načrtovanih investicijskih projektov in primernosti predvidenih tehnologij glede na zastavljene cilje ter morebitne druge priloge, s katerimi bo investitor verodostojno izkazal izvedljivost izraženega tržnega interesa.
(4) Organ iz prvega odstavka tega člena pri določitvi podatkov iz drugega in tretjega odstavka tega člena upošteva, da morajo biti podatki vsaj podobno podrobni kot podatki, ki jih pridobi agencija na podlagi prejšnjega člena.
(5) Agencija izvede poizvedovanje po tržnem interesu iz prvega odstavka tega člena. Če agencija na podlagi zbranih podatkov ugotovi prekrivajoč tržni interes investitorjev, o tem pisno obvesti zadevne investitorje in organ iz prvega odstavka tega člena.
(6) V primeru iz prejšnjega odstavka investitorji lahko v 30 dneh od prejema pisnega obvestila agencije sklenejo dogovor, katerega cilj je izogniti se gradnji podvojene infrastrukture. Ta dogovor mora biti v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje omejevanja konkurence. Širokopasovno omrežje mora biti na področjih, za katera so se investitorji dogovorili o razdelitvi tržnega interesa, odprto komunikacijsko omrežje, sicer dogovarjanje ni dopustno.
(7) Investitorji, ki so se v skladu s prejšnjim odstavkom dogovorili o razdelitvi tržnega interesa, morajo v 15 dneh po sklenitvi dogovora agenciji sporočiti prenovljene podatke, ki lahko obsegajo le področja razdeljenega tržnega interesa iz prejšnjega odstavka.
(8) Če investitorji dogovora iz šestega odstavka tega člena ne sklenejo, agencija o tem obvesti organ iz prvega odstavka tega člena.
(9) Agencija organu, ki je podal vlogo, v dogovorjenem roku, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev, sporoči pridobljene podatke.
(10) Agencija na svojih spletnih straneh objavi podatke o območjih iz četrtega odstavka prejšnjega člena in izkazanih namerah za postavitev omrežij iz drugega odstavka prejšnjega člena in izkazanem tržnem interesu na podlagi poizvedovanja iz prvega odstavka tega člena.
(11) Agencija za izvajanje prejšnjega in tega člena izda splošni akt.
(uporaba javnih sredstev)
(1) Sredstva za gradnjo visokozmogljivih omrežij oziroma nadgradnjo ali razširitev obstoječih omrežij tako, da bodo omogočala prenosne hitrosti najmanj 100 Mb/s, se lahko zagotovijo tudi iz javnih sredstev v skladu s predpisi EU, ki urejajo združljivost nekaterih vrst pomoči z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije.
(2) Javna sredstva se v skladu s predpisi iz prejšnjega odstavka lahko zagotovijo tudi za spodbujanje povezljivosti.
(3) Državni organ ali organ samoupravne lokalne skupnosti, ki dodeljuje javna sredstva za gradnjo visokozmogljivih omrežij iz prvega odstavka tega člena, upošteva zbrane podatke iz prvega odstavka 18. člena tega zakona in podatke o napovedi postavitve omrežij, zbranih v skladu z 18. in 19. členom tega zakona.
(4) Vlada z uredbo določi podrobnejše pogoje za izvajanje tega člena, kot so pogoji za uporabo javnih sredstev, upravičeni stroški, vsebina vloge za javno sofinanciranje projekta, način določitve cene operaterskega dostopa do sofinanciranega omrežja ter vzpostavitev mehanizma za spremljanje in vračilo sredstev.
(sklepanje pogodb o tržnem interesu)
(1) Če organ iz tretjega odstavka prejšnjega člena na podlagi podatkov, ki mu jih na podlagi devetega odstavka 19. člena tega zakona posreduje agencija, ugotovi, da investitor z obvestilom iz tretjega oziroma sedmega odstavka 19. člena tega zakona tržnega interesa ni verodostojno izkazal, izda odločbo, s katero mu tržnega interesa ne prizna. Odločba organa je dokončna. Zoper odločbo se lahko vloži tožba v upravnem sporu.
(2) Organ iz tretjega odstavka prejšnjega člena na podlagi podatkov, ki mu jih na podlagi devetega odstavka 19. člena tega zakona posreduje agencija, investitorju ponudi sklenitev pogodbe, s katero se investitor zaveže, da bo v treh letih od podpisa pogodbe zgradil širokopasovno omrežje na območjih in v obsegu, kakršnega je izkazal v obvestilu iz tretjega oziroma sedmega odstavka 19. člena tega zakona. Organ izvod podpisane pogodbe in morebitni pripadajoči dogovor iz šestega odstavka 19. člena tega zakona pošlje agenciji. Če investitor pogodbe v 15 dneh ne podpiše, se šteje, da je odstopil od izraženega tržnega interesa. V tem primeru organ izda odločbo iz prejšnjega odstavka.
(3) V pogodbi iz prvega stavka prejšnjega odstavka se lahko določi pogodbena kazen za primer neizpolnitve obveznosti iz prejšnjega odstavka.
(4) Če operater ne izvaja tržnega interesa v skladu s pogodbo iz drugega odstavka tega člena in pri tem s predvidenimi aktivnostmi zamuja za več kot šest mesecev, organ iz tretjega odstavka prejšnjega člena zaradi operaterjeve kršitve odstopi od pogodbe in v tem delu tržnega interesa ne upošteva ter o tem obvesti agencijo. Pri preverjanju izvajanja pogodbe lahko organ zaprosi agencijo za tehnično pomoč. Z dnem odstopa od pogodbe zaradi operaterjeve kršitve se šteje, da operater ni izpolnil obveznosti gradnje iz drugega odstavka tega člena.
(5) Če investitor v roku ne uresniči napovedane gradnje na določenem območju, lahko organ iz tretjega odstavka prejšnjega člena za to območje uporabi javna sredstva iz prejšnjega člena.
(6) Kadar javna sredstva na podlagi prejšnjega člena dodeljuje organ samoupravne lokalne skupnosti, lahko za sklepanje pogodb na podlagi tega člena pooblasti službo, ki sklene pogodbo v imenu in za račun organa samoupravne lokalne skupnosti.
Agencija nadzira izvajanje določb tega poglavja, razen 20. in 21. člena tega poglavja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov in aktov ter pri tem sodeluje z inšpektorjem, pristojnim za gradnjo.
IV. RAZLASTITEV IN OMEJITVE LASTNINSKE PRAVICE
(odvzem ali omejitev lastninske ali druge stvarne pravice pri gradnji javnih komunikacijskih omrežij)
(1) Gradnja, postavitev, obratovanje ali vzdrževanje javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture v skladu s predpisi je v javno korist.
(2) Javno komunikacijsko omrežje je treba načrtovati tako, da so posegi v tujo lastnino čim manjši.
(3) Lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah se v javno korist lahko odvzame ali omeji, kadar je to potrebno zaradi gradnje, postavitve, obratovanja in vzdrževanja javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture.
(4) Lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah se odvzame ali omeji po postopku in na način, določen z zakonom, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitve lastninske pravice, ter zakonom, ki ureja stvarne pravice, razen če ta zakon določa drugače.
(5) Ne glede na določbe zakona, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice, vlada na predlog operaterja omrežja za omejitev lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičnini v lasti Republike Slovenije s služnostjo za namen iz tretjega odstavka tega člena odloči o prevladi javne koristi gradnje, postavitve, obratovanja ali vzdrževanja javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture nad drugo javno koristjo, če ne pride do ustanovitve služnosti s pogodbo v skladu s 27. členom tega zakona. Vlada upravljavcu nepremičnine v lasti Republike Slovenije naloži sklenitev pogodbe ali pa predlog operaterja omrežja zavrne.
(6) Operater omrežja, ki želi na tuji nepremičnini, nad ali pod njo izvesti dela iz prvega odstavka tega člena, lahko v postopku razlastitve nastopa kot razlastitveni upravičenec ali v postopku ustanovitve služnosti kot služnostni upravičenec.
(7) Pri odločanju v postopku razlastitve ali ustanovitve služnosti v korist operaterja omrežja gre za nujni primer v smislu zakona, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitev lastninske pravice.
(omrežja za potrebe varnosti, policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči)
Določbe prejšnjega člena veljajo tudi za elektronska komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo za potrebe varnosti, policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči.
(ustanovitev služnosti na nepremičninah v lasti oseb javnega prava ob zgraditvi elektronskih komunikacijskih omrežij, ki niso javna komunikacijska omrežja)
(1) Gradnja, postavitev, obratovanje ali vzdrževanje elektronskih komunikacijskih omrežij, ki niso omrežja iz 23. in 24. člena tega zakona, ter pripadajoče infrastrukture na nepremičninah v lasti oseb javnega prava v skladu s predpisi je v javno korist.
(2) Elektronsko komunikacijsko omrežje iz prejšnjega odstavka je treba načrtovati tako, da so posegi v lastnino oseb javnega prava čim manjši.
(3) Lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah v lasti oseb javnega prava se v javno korist lahko obremeni s služnostjo v korist fizične ali pravne osebe, ki zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja, ki niso omrežja iz 23. in 24. člena tega zakona, kadar je to potrebno zaradi gradnje, postavitve, obratovanja in vzdrževanja tega omrežja ter pripadajoče infrastrukture.
(4) V primerih iz prejšnjega odstavka se lastninska ali druga stvarna pravica na nepremičninah v lasti oseb javnega prava obremeni s služnostjo po postopku in na način, določen z zakonom, ki ureja razlastitev nepremičnin in omejitve lastninske pravice, in zakonom, ki ureja stvarne pravice, razen če ta zakon določa drugače.
(5) Fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja elektronsko komunikacijsko omrežje, ki ni omrežje iz 23. in 24. člena tega zakona, ter želi na nepremičnini, ki je v lasti oseb javnega prava, nad to nepremičnino ali pod njo izvesti dela iz prvega odstavka tega člena, lahko v postopku ustanovitve služnosti nastopa kot služnostni upravičenec.
(1) Služnost na podlagi tega zakona je stvarna pravica, ki obsega za služnostnega upravičenca iz 23., 24. in 25. člena tega zakona naslednja upravičenja:
1. gradnja, postavitev, obratovanje in vzdrževanje elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture,
2. dostop do elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture za potrebe njihovega obratovanja in vzdrževanja,
3. odstranjevanje naravnih ovir pri gradnji, postavitvi, obratovanju in vzdrževanju elektronskega komunikacijskega omrežja.
(2) Upravičenja iz prejšnjega odstavka mora upravičenec izvrševati tako, da le v najnujnejšem obsegu moti lastnika nepremičnine in obremenjuje služeče zemljišče. Če lastnik nepremičnine zaradi izvrševanja teh upravičenj utrpi škodo, jo mora povzročitelj povrniti v skladu z zakonikom, ki ureja obligacijska razmerja.
(1) Služnost se sklene v takšnem obsegu in za takšno časovno obdobje, kot je nujno potrebno za gradnjo, postavitev, obratovanje ali vzdrževanje elektronskega komunikacijskega omrežja in za čas obratovanja elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture.
(2) Za ustanovitev služnosti mora služnostni upravičenec lastniku nepremičnine predložiti predlog pogodbe.
(3) Obvezna sestavina pogodbe je določilo o višini denarnega nadomestila za služnost, v primerih, ki se nanašajo na omejitev lastninske ali druge stvarne pravice na nepremičninah pri gradnji, postavitvi, obratovanju ali vzdrževanju javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture iz 23. člena tega zakona, pa tudi določilo o dopustnosti skupne uporabe komunikacijskih objektov služnostnega upravičenca z njegove strani ter drugih fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja, v skladu z določbami tega zakona. Imetnik pravice skupne uporabe ima v obsegu, ki je potreben za izvajanje skupne uporabe, upravičenja iz prejšnjega člena.
(4) Denarno nadomestilo iz prejšnjega odstavka ne sme presegati zmanjšanja vrednosti služeče nepremičnine ali dejanske škode in izgubljenega dobička, vključno zaradi dopustnosti skupne uporabe komunikacijskih objektov služnostnega upravičenca s strani njega ter drugih fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja, v skladu z določbami tega zakona in omejitev, ki za investitorja izhajajo iz prvega do tretjega odstavka 14. člena tega zakona ob prestavitvi javnih komunikacijskih omrežij.
(5) V primeru ustanovitve služnosti na nepremičninah v lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti je obvezna sestavina pogodbe v korist operaterja omrežja tudi določilo o dopustnosti skupne gradnje s strani drugega operaterja omrežja v skladu z 12. členom tega zakona. Dopustnost skupne gradnje velja samo za gradnjo na isti trasi, kot je določena v pogodbi med prvotnim investitorjem in lastnikom nepremičnine. V tem primeru je obvezna sestavina pogodbe tudi določilo o višini denarnega nadomestila, ki ga zainteresirani soinvestitor plača lastniku nepremičnine v primeru skupne gradnje. Višina tega denarnega nadomestila ne sme presegati višine denarnega nadomestila, ki ga lastniku nepremičnine plača prvotni investitor.
(6) Določbe drugega in četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo v primeru, kadar se služnost ustanovi na podlagi predloga pogodbe upravljavca druge gospodarske javne infrastrukture na kateri se služnost ustanavlja v skladu z zakoni, ki urejajo gospodarske javne infrastrukture.
(7) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena je služnost pri gradnji javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture, ki se financirajo iz javnih sredstev v skladu z 20. členom tega zakona, na nepremičninah v lasti države ali samoupravne lokalne skupnosti neodplačna.
(8) Če lastnik nepremičnine v desetih dneh po prejemu predloga pogodbe ne pristane na njeno sklenitev, lahko služnostni upravičenec zahteva, da o ustanovitvi služnosti v skladu s 23., 24. in 25. členom tega zakona odloči pristojni upravni organ.
(9) Poleg sestavin, ki jih določa zakon, ki ureja ustanovitev služnosti za potrebe gradnje, je obvezna sestavina pogodbe o ustanovitvi služnosti v korist infrastrukturnega operaterja tudi določilo o dopustnosti skupne uporabe s strani operaterja omrežja. Pri določitvi višine denarnega nadomestila za služnost se upošteva tudi možnost skupne uporabe fizične infrastrukture s strani operaterjev omrežij. Višina denarnega nadomestila v delu, ki se nanaša na skupno uporabo fizične infrastrukture s strani operaterjev omrežij, se lahko določi tudi s sklenitvijo dodatka k pogodbi najpozneje deset dni pred izvedbo skupne uporabe.
(pogoji za odločanje pristojnega organa)
(1) Pristojni upravni organ mora pri odločanju o ustanovitvi služnosti ugotoviti in upoštevati, ali:
1. je pridobitev služnosti nujen pogoj za gradnjo, postavitev, obratovanje ali vzdrževanje elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture,
2. je bila gradnja elektronskega komunikacijskega omrežja in pripadajoče infrastrukture načrtovana tako, da so posegi v tujo lastnino čim manjši,
3. bo izvrševanje služnosti bistveno oviralo lastnika nepremičnine.
(2) Za bistveno oviranje lastnika nepremičnine iz 3. točke prejšnjega odstavka gre v primerih, če se:
1. lastniku nepremičnine onemogoči ali znatno oteži dostop do nepremičnine (do zemljišča oziroma objekta na njem),
2. lastniku nepremičnine onemogoči ali znatno oteži opravljanje dejavnosti,
3. znatno zmanjša vrednost nepremičnine (zemljišča ali objekta na njem).
(odločba pristojnega upravnega organa)
(1) Pristojni upravni organ z odločbo ustanovi služnost v takšnem obsegu in za takšno časovno obdobje, kot je nujno potrebno za gradnjo, postavitev, obratovanje ali vzdrževanje elektronskega komunikacijskega omrežja in za čas obratovanja elektronskega komunikacijskega omrežja ter pripadajoče infrastrukture. Obvezna sestavina odločbe o ustanovitvi služnosti je določba o dopustnosti skupne uporabe komunikacijskih objektov služnostnega upravičenca ter drugih fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja v skladu s tem zakonom.
(2) Poleg sestavin, ki jih določa zakon, ki ureja ustanovitev služnosti za potrebe gradnje druge gospodarske javne infrastrukture, je obvezna sestavina odločbe o ustanovitvi služnosti v korist infrastrukturnega operaterja določba o dopustnosti skupne uporabe fizične infrastrukture s strani operaterjev omrežij.
(1) Služnost preneha na podlagi sporazuma obeh strank ali ko poteče čas, za katerega je bila ustanovljena.
(2) Služnost lahko preneha na podlagi odločbe pristojnega upravnega organa, če se ugotovi:
1. na zahtevo ene izmed strank, da služnost ni več potrebna,
2. na zahtevo lastnika nepremičnine, da nosilec upravičenj v treh letih ni začel izvrševati upravičenj, razen če za to obstajajo utemeljeni razlogi.
V. UPRAVLJANJE RADIOFREKVENČNEGA SPEKTRA
1. Splošne določbe
(upravljanje radiofrekvenčnega spektra)
(1) Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina s pomembno družbeno, kulturno in gospodarsko vrednostjo.
(2) Državni organi v skladu z mednarodnopravnimi akti, uveljavljenimi v Republiki Sloveniji, skrbijo za učinkovito in nemoteno uporabo radiofrekvenčnega spektra Republike Slovenije in pravic Republike Slovenije do orbitalnih pozicij. Pri tem upoštevajo tudi priporočila ITU.
(3) Radiofrekvenčni spekter Republike Slovenije na podlagi javnega pooblastila upravlja agencija in pri tem upošteva strateške usmeritve službe ter strateške dokumente Republike Slovenije in EU. Agencija pripravi najmanj triletno strategijo upravljanja radiofrekvenčnega spektra in jo predloži v soglasje vladi. Po pridobitvi soglasja agencija strategijo objavi na svojih spletnih straneh.
(4) Pri čezmejnem škodljivem motenju, povzročenem z oddajanjem radijskega signala iz drugih držav v nasprotju z mednarodnopravnimi akti iz drugega odstavka tega člena, lahko agencija sprejme nujne in sorazmerne ukrepe za zaščito nemotene uporabe radiofrekvenčnega spektra v Republiki Sloveniji. Ti ukrepi obsegajo predvsem povečanje dovoljene oddajne moči, spremembo antenskega sevalnega diagrama, spremembo polarizacije, spremembo višine antene nad terenom ter spremembo lokacije oddajanja, če se s tem območje pokrivanja ne spremeni.
(splošna načela upravljanja radiofrekvenčnega spektra)
Agencija in pristojni državni organi spodbujajo harmonizacijo uporabe radiofrekvenčnega spektra za elektronska komunikacijska omrežja in storitve v EU za zagotovitev uspešne in učinkovite uporabe in koristi za potrošnike, kot so večja konkurenca, ekonomija obsega in medsebojno vzajemno delovanje omrežij in storitev. Pri tem v skladu s 33. členom tega zakona in v skladu z Odločbo 676/2002/ES med drugim:
1. prizadevajo si za pokritost ozemlja Republike Slovenije in njenega prebivalstva z visokokakovostnimi in hitrimi brezžičnimi širokopasovnimi povezavami ter za pokritost glavnih državnih in evropskih prometnih poti, vključno z vseevropskim prometnim omrežjem iz Uredbe (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L št. 348 z dne 20. 12. 2013, str. 1),
2. spodbujajo hiter razvoj novih brezžičnih komunikacijskih tehnologij, vključno z medsektorskim pristopom, kadar je to primerno,
3. zagotavljajo predvidljivost in doslednost pri izdaji odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, njihovem podaljšanju, spremembah in razveljavitvah z namenom spodbujanja dolgoročnih naložb,
4. preprečujejo škodljivo motenje ali čezmejno škodljivo motenje v skladu s 33. in 39. členom tega zakona ter sprejmejo primerne ukrepe v ta namen, vključno s preventivnimi ukrepi,
5. spodbujajo souporabo radiofrekvenčnega spektra med podobnimi ali različnimi uporabami radiofrekvenčnega spektra v skladu s predpisi, ki urejajo preprečevanje omejevanja konkurence,
6. v skladu z 39. členom tega zakona pri dodelitvi radijskih frekvenc predvidijo uporabo najustreznejših in najpreprostejših sistemov za podeljevanje pravic, ki zagotavlja kar največjo stopnjo prožnosti, souporabe in učinkovitosti uporabe radiofrekvenčnega spektra,
7. uporabljajo pravila za dodelitev, podaljšanje, prenos, spremembe in razveljavitve odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, ki so jasno in pregledno določena, da se zagotovijo regulativna varnost, doslednost in predvidljivost,
8. prizadevajo si za doslednost in predvidljivost v zvezi z uporabo radiofrekvenčnega spektra zaradi varovanja javnega zdravja v skladu s predpisi, ki urejajo elektromagnetno sevanje v naravnem in življenjskem okolju.
(strateško načrtovanje in usklajevanje politike radiofrekvenčnega spektra ter njegova čezmejna koordinacija)
(1) Agencija in pristojni državni organi sodelujejo z Evropsko komisijo in organi drugih držav članic EU pri strateškem načrtovanju, čezmejni koordinaciji in usklajevanju uporabe radiofrekvenčnega spektra v EU v skladu s politikami EU glede vzpostavitve in delovanja notranjega trga na področju elektronskih komunikacij. Pri tem med drugim upoštevajo gospodarske vidike in vidike varnosti, zdravja, javnega interesa, svobode izražanja ter kulturne, znanstvene, socialne in tehnične vidike v zvezi s politikami EU ter različne interese uporabnikov radiofrekvenčnega spektra, da bi na ta način optimizirali uporabo radiofrekvenčnega spektra in se izognili škodljivemu motenju.
(2) Agencija in pristojni državni organi v sodelovanju z Evropsko komisijo in organi drugih držav članic EU spodbujajo koordinacijo pristopov na področju politike radiofrekvenčnega spektra v EU in, če je potrebno, usklajene pogoje glede razpoložljivosti in učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra, ki so potrebni za vzpostavitev in delovanje notranjega trga na področju elektronskih komunikacij.
(3) Agencija in pristojni državni organi v okviru Skupine za politiko radiofrekvenčnega spektra (v nadaljnjem besedilu: RSPG) v sodelovanju z drugimi državami članicami EU in Evropsko komisijo v skladu s prvim odstavkom tega člena, na njuno zahtevo pa tudi z Evropskim parlamentom in Svetom, pri podpori strateškemu načrtovanju in koordinaciji pristopov na področju politike radiofrekvenčnega spektra v EU skrbijo za:
1. oblikovanje najboljših praks glede vprašanj, povezanih z radiofrekvenčnim spektrom zaradi izvajanja Direktive 2018/1972/EU,
2. pospeševanje usklajevanja med državami članicami zaradi izvajanja Direktive 2018/1972/EU in drugih predpisov EU ter zaradi prispevanja k razvoju notranjega trga,
3. usklajevanje pristopov k dodelitvi in podelitvi uporabe radiofrekvenčnega spektra ter objavljanje poročil ali mnenj o vprašanjih, povezanih z radiofrekvenčnim spektrom.
(4) Agencija in pristojni državni organi sodelujejo s pristojnimi organi drugih držav članic ter v okviru RSPG, da se zagotovi, da države članice na svojem ozemlju lahko uporabljajo harmonizirani radiofrekvenčni spekter in da se rešijo morebitne težave ali spori glede čezmejne koordinacije ali čezmejnega škodljivega motenja z drugimi državami članicami ali tretjimi državami, ki Republiki Sloveniji ali drugim državam članicam onemogočajo uporabo harmoniziranega radiofrekvenčnega spektra na svojem ozemlju. Agencija in pristojni državni organi v ta namen sprejmejo potrebne ukrepe brez poseganja v obveznosti iz mednarodnopravnih aktov, uveljavljenih v Republiki Sloveniji, ki urejajo radiofrekvenčni spekter.
(5) Služba lahko zaprosi RSPG, da posreduje pri reševanju problemov, povezanih s čezmejno koordinacijo ali čezmejnim škodljivim motenjem. Predlog službi, da poda takšno zaprosilo, lahko da tudi agencija.
(načrt razporeditve radiofrekvenčnih pasov)
(1) Vlada z uredbo sprejme načrt razporeditve radiofrekvenčnih pasov, s katero določi radiokomunikacijske storitve v povezavi z radiofrekvenčnimi pasovi, način uporabe radiofrekvenčnih pasov in druga vprašanja v zvezi z njihovo uporabo.
(2) Strokovno gradivo za predlog uredbe iz prejšnjega odstavka pripravi agencija v skladu z mednarodnopravnimi akti, ki urejajo področje radiofrekvenčnega spektra in so uveljavljeni v Republiki Sloveniji.
(načrt uporabe radijskih frekvenc)
(1) Načrt uporabe radijskih frekvenc, ki mora biti skladen z načrtom iz prejšnjega člena, sprejme agencija s splošnim aktom.
(2) Agencija s splošnim aktom iz prejšnjega odstavka podrobneje opredeli namen uporabe in način dodelitve radijskih frekvenc znotraj radiofrekvenčnih pasov, ki so za posamezne radiokomunikacijske storitve predvideni z uredbo iz prejšnjega člena, in določi tehnične parametre za uporabo radijskih frekvenc. Pri tem določi, v katerih primerih gre za harmonizirani radiofrekvenčni spekter.
(3) Agencija sprejme splošni akt iz prvega odstavka tega člena z upoštevanjem potreb varnosti in obrambe države, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, varnosti zračnega prometa ter morebitnih dodatnih potreb ministrstva, pristojnega za obrambo, in ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, ki bi nastale zaradi stanj ogroženosti.
(4) Splošni akt iz prvega odstavka tega člena sprejme agencija:
1. v delu, ki se nanaša na radijske frekvence, predvidene za potrebe varnosti in obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, v soglasju z ministrstvom, pristojnim za obrambo, ministrstvom, pristojnim za varstvo okolja, ministrstvom, pristojnim za notranje zadeve, in direktorjem Slovenske obveščevalno-varnostne agencije,
2. v delu, ki se nanaša na radijske frekvence, predvidene za potrebe za varnost zračnega prometa, pa v soglasju z ministrstvom, pristojnim za varstvo okolja, ministrstvom, pristojnim za promet, in ministrstvom, pristojnim za obrambo.
(1) Vse vrste tehnologij, ki se uporabljajo za elektronske komunikacijske storitve in ki ustrezajo minimalnim tehničnim zahtevam v skladu z namenom uporabe radijskih frekvenc iz splošnega akta iz prejšnjega člena, se lahko uporabljajo v radiofrekvenčnih pasovih, ki so v načrtu iz 34. člena tega zakona opredeljeni kot razpoložljivi za elektronske komunikacijske storitve v skladu s predpisi EU.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka agencija s splošnim aktom iz prejšnjega člena določi sorazmerne in nediskriminacijske omejitve za vrste tehnologij radijskega omrežja ali tehnologij za brezžični dostop, ki se uporabljajo za storitve elektronskih komunikacij, če je to potrebno zaradi:
1. preprečevanja škodljivega motenja,
2. varovanja javnega zdravja pred elektromagnetnimi polji,
3. zagotavljanja tehnične kakovosti storitve,
4. zagotavljanja maksimalne souporabe radijskih frekvenc,
5. varovanja učinkovite rabe spektra,
6. uresničevanja cilja javnega interesa po drugem odstavku 37. člena tega zakona.
(3) Agencija omejitve iz razloga iz 2. točke prejšnjega odstavka določi na predlog ministrstva, pristojnega za okolje, ali ministrstva, pristojnega za zdravje.
(1) V radiofrekvenčnih pasovih, ki so v načrtu iz 34. člena tega zakona opredeljeni kot razpoložljivi za elektronske komunikacijske storitve, se lahko izvajajo vse elektronske komunikacijske storitve, ki ustrezajo minimalnim tehničnim zahtevam znotraj radiofrekvenčnih pasov, kakor je to določeno v splošnem aktu iz 35. člena tega zakona.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka agencija s splošnim aktom iz 35. člena tega zakona predpiše zagotavljanje določene elektronske komunikacijske storitve v posameznem radiofrekvenčnem pasu, če oceni, da je to potrebno zaradi:
1. varovanja življenja,
2. spodbujanja socialne, regionalne ali teritorialne kohezije,
3. preprečevanja neučinkovite uporabe radijskih frekvenc,
4. spodbujanja kulturne in jezikovne raznolikosti ter medijskega pluralizma z dodeljevanjem radijskih frekvenc za radiodifuzijo.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena agencija s splošnim aktom iz 35. člena tega zakona določi prepoved zagotavljanja katere koli druge elektronske komunikacijske storitve v nekem radiofrekvenčnem pasu, če oceni, da je to potrebno iz razloga iz 1. točke prejšnjega odstavka.
(pregled omejitev in ukrepov v zvezi z zagotavljanjem tehnološke in storitvene nevtralnosti)
Agencija v rednih časovnih intervalih, ki ne smejo biti daljši od treh let, preverja nujnost omejitev in ukrepov, ki izhajajo iz drugega odstavka 36. člena ter drugega in tretjega odstavka 37. člena tega zakona. Agencija objavi rezultate pregleda na svojih spletnih straneh.
(uporaba radijskih frekvenc)
(1) V Republiki Sloveniji se radijske frekvence uporabljajo na podlagi splošne odobritve, kjer to izhaja iz splošnega akta iz 35. člena tega zakona, ali na podlagi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, kadar agencija s splošnim aktom iz 35. člena tega zakona oceni, da je to nujno potrebno. Agencija pri tem upošteva:
1. preprečevanje škodljivega motenja,
2. posebne značilnosti posameznih radijskih frekvenc (npr. glede razširjanja radijskih valov in predvidene ravni moči prenosa),
3. pogoje za souporabo spektra, kadar je to primerno,
4. potrebo po zagotavljanju tehnične kakovosti komunikacij ali storitev,
5. varovanje učinkovite uporabe spektra,
6. uresničevanje ciljev javnega interesa pri dodeljevanju radijskih frekvenc za radiodifuzijo.
(2) V splošnem aktu iz 35. člena tega zakona se lahko za posamezne radijske frekvence, kjer je to primerno, določi tudi kombinacija splošne odobritve in izdaje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. Agencija pri tem upošteva učinke različnih kombinacij in postopnega prehoda iz enega načina uporabe radijskih frekvenc v drugega na razvoj inovativnih storitev in zagotavljanje konkurence na trgu.
(3) Agencija v splošnem aktu iz 35. člena tega zakona določi, v katerih radiofrekvenčnih pasovih je dovoljena souporaba, pri čemer hkrati določi tudi pogoje souporabe. Ti morajo spodbujati učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra, zagotavljanje konkurence in inovacije.
(4) Ne glede na določbi prvega in drugega odstavka tega člena za radijske frekvence, ki so s splošnim aktom iz 35. člena tega zakona predvidene za potrebe varnosti in obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ni treba pridobiti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. Ne glede na navedeno agencija tudi v teh primerih na zahtevo vlagatelja izda odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc.
(5) Vlada na predlog ministra, pristojnega za obrambo, uredi upravljanje in dodeljevanje radijskih frekvenc iz prejšnjega odstavka z uredbo.
(6) Agencija vodi pregled dodeljenih radijskih frekvenc, ki vsebuje podatke o tem, katerim fizičnim ali pravnim osebam so določene radijske frekvence dodeljene, vendar ne vsebuje podatkov za radijske frekvence iz četrtega odstavka tega člena. Podatki iz pregleda dodeljenih radijskih frekvenc so javni. Agencija pregled dodeljenih radijskih frekvenc javno objavi in ga redno posodablja.
(izvajanje radioamaterskih storitev)
(1) Radioamaterji lahko uporabljajo radijske frekvence, ki so s splošnim aktom iz 35. člena tega zakona predvidene za radioamatersko in radioamatersko satelitsko storitev, na podlagi radioamaterskega dovoljenja.
(2) Tuji radioamaterji smejo uporabljati radijske frekvence iz prejšnjega odstavka, če imajo veljavno radioamatersko dovoljenje Evropske konference poštnih in telekomunikacijskih uprav (v nadaljnjem besedilu: CEPT). Tujim radioamaterjem, ki nimajo veljavnega radioamaterskega dovoljenja CEPT, agencija izda začasno dovoljenje ob smiselni uporabi tretjega in četrtega odstavka tega člena.
(3) Agencija izda dovoljenje iz prvega odstavka tega člena po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, na vlogo radioamaterja ali društva ali zveze društev, v katere se združujejo radioamaterji. Radioamater vlogi priloži potrdilo o opravljenem izpitu za radioamaterja. Društvo ali zveza društev, v katere se združujejo radioamaterji, vlogi priloži dokazilo o registraciji društva ali druge pravne osebe na podlagi zakona, ki ureja organizacijo društev.
(4) Radioamatersko dovoljenje poleg sestavin, predvidenih z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, vsebuje:
1. podatke o imetniku radioamaterskega dovoljenja,
2. dodeljen klicni znak,
3. razred radioamaterja in
4. čas veljavnosti radioamaterskega dovoljenja.
(5) Agencija s splošnim aktom podrobneje uredi način izvajanja tega člena.
(uporaba motilcev radiokomunikacijskih storitev)
Če tako določa zakon, lahko državni organi iz razlogov v javnem interesu na ozko določenem območju uporabljajo radijsko opremo, ki onemogoča delovanje radiokomunikacijskih storitev.
2. Postopek
2.1 Postopek za izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc
(postopek za izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc)
(1) Agencija izda odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc v skladu s splošnim aktom o načrtu uporabe radijskih frekvenc iz 35. člena tega zakona po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, in po predhodnem javnem razpisu v primerih, ko to določa ta zakon. Postopki dodelitve radijskih frekvenc morajo biti odprti, objektivni, pregledni, sorazmerni in nediskriminacijski.
(2) Odločba se izda na podlagi javnega razpisa, kadar se v postopku iz 47. člena tega zakona ugotovi, da se učinkovita uporaba določene radijske frekvence lahko zagotovi le z omejitvijo števila izdanih odločb o dodelitvi radijskih frekvenc.
(3) Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za radiodifuzijo in odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za zagotavljanje prizemnih brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev in ostalih javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom za nacionalno pokrivanje se izdata na podlagi javnega razpisa brez izvedbe postopka iz 47. člena tega zakona. Če agencija prejme pobudo zainteresiranega za uporabo razpoložljivih radijskih frekvenc za radiodifuzijo ali radijskih frekvenc za zagotavljanje storitev iz prejšnjega stavka za javni razpis, se v 30 dneh pisno opredeli do prejete pobude. V odgovoru mora pojasniti, ali v zvezi z radijskimi frekvencami, po katerih se povprašuje, namerava izvesti javni razpis ali ne, in svojo odločitev obrazložiti. Če pobudo za javni razpis sprejme, ga mora izvesti brez odlašanja. Če je pobuda zavrnjena zaradi potrebe po mednarodni uskladitvi radijske frekvence, agencija pobudniku v odgovoru pojasni tudi časovni načrt za mednarodno uskladitev. Če mora agencija pred pripravo odgovora izvesti dodatne preverbe oziroma aktivnosti v zvezi z mednarodno uskladitvijo radijske frekvence, lahko pobudniku odgovori tudi v daljšem roku, ki ne presega treh mesecev, pri čemer o razlogih in daljšem roku pobudnika obvesti v 30 dneh od prejete pobude.
(4) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka agencija izda odločbo o dodelitvi radijske frekvence iz četrtega do šestega odstavka 66. člena tega zakona brez javnega razpisa.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena agencija izda odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za radiodifuzijo ponudnikom storitev radiodifuzije vsebin brez javnega razpisa za potrebe uresničevanja ciljev javnega interesa v skladu s 86. členom tega zakona.
(6) Agencija izda odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc fizični ali pravni osebi, ki je bila s preglednim in odprtim postopkom (službe ali lokalne skupnosti) izbrana za upravljavca z uporabo proračunskih sredstev zgrajenega širokopasovnega omrežja, za območje, na katerem je to omrežje zgrajeno. Odločba se izda na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek, in brez izvedbe postopka iz 47. člena tega zakona.
(usklajeno dodeljevanje radijskih frekvenc v zvezi s skupnimi izbirnimi postopki)
(1) Če je bila uporaba določenih radijskih frekvenc usklajena, pogoji in postopki dostopa dogovorjeni, fizične ali pravne osebe, ki se jim dodelijo radijske frekvence, pa izbrane v skladu z mednarodnimi sporazumi in predpisi EU, te osebe pridobijo pravico do uporabe teh radijskih frekvenc v Republiki Sloveniji na podlagi odločbe, izdane na podlagi tega zakona.
(2) Kadar je s splošnim aktom iz 35. člena tega zakona predpisana uporaba radijskih frekvenc na podlagi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, agencija izda odločbo na podlagi določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek, in brez predhodnega postopka javnega razpisa. Če so bili v postopku izbire iz prejšnjega odstavka izpolnjeni vsi pogoji, predpisani za dodelitev teh radijskih frekvenc s tem zakonom, jim agencija ne sme naložiti še dodatnih pogojev, meril ali postopkov, ki bi lahko omejili, spremenili ali upočasnili izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.
(3) Fizične ali pravne osebe, ki v Republiki Sloveniji pridobijo pravico uporabe radijskih frekvenc iz prvega odstavka tega člena brez odločbe agencije, smejo te frekvence uporabljati le v skladu z izbirno odločbo institucij EU (v nadaljnjem besedilu: izbirna odločba) in predpisom EU, na podlagi katerega je bila izdana, ter morajo pri tem izpolnjevati tudi vse pogoje, ki iz njiju izhajajo. Agencija mora te osebe ustrezno obvestiti o njihovih pravicah in načinu njihovega uresničevanja v Republiki Sloveniji. Pri tem agencija upošteva izbirno odločbo in predpis EU, na podlagi katerega je bila izdana.
(4) Agencija spremlja in nadzira uporabo radijskih frekvenc iz prvega odstavka tega člena ter pri tem upošteva predpise EU, vključno s poročanjem Evropski komisiji, kjer je to določeno.
(skupni izbirni postopek)
(1) Kadar agencija prejme pobudo za dodelitev radijskih frekvenc v okviru skupnega postopka dodelitve z eno ali več drugimi državami članicami EU, začne postopek dodelitve radijskih frekvenc v skladu z določbami tega zakona. Pri tem upošteva skupno dogovorjen načrt, pogoje, določene v skupnem postopku odobritve, med drugim, da se zainteresiranim za dodelitev zagotovijo podobni bloki radiofrekvenčnega spektra. Služba lahko da agenciji usmeritev za začetek postopka.
(2) Dokler skupni izbirni postopek ni izveden, mora agencija omogočiti priključitev drugih držav članic EU k postopku.
(3) Kadar agencija ne izvede skupnega postopka odobritve, pobudnika obvesti o razlogih za takšno odločitev.
(koordinirani časovni načrt dodelitve radiofrekvenčnega spektra)
(1) Agencija in drugi pristojni organi sodelujejo s pristojnimi organi drugih držav članic EU z namenom koordinacije uporabe harmoniziranega radiofrekvenčnega spektra za elektronska komunikacijska omrežja in storitve v EU.
(2) Za harmonizirani radiofrekvenčni spekter za brezžična širokopasovna omrežja in storitve agencija čim prej po uveljavitvi tehničnih izvedbenih ukrepov v skladu z Odločbo 676/2002/ES izpelje postopek za izdajo odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, v vsakem primeru pa najpozneje v 30 mesecih od uveljavitve tehničnih izvedbenih ukrepov oziroma čim prej po umiku odločitve o dopustnosti alternativne uporabe iz 48. člena tega zakona.
(3) Agencija lahko v obsegu, ki je potreben iz razlogov iz 1. ali 4. točke drugega odstavka 37. člena tega zakona, odloži postopek iz prejšnjega odstavka za posamezne radijske frekvence zaradi:
1. nerešenih vprašanj v okviru čezmejne koordinacije s tretjimi državami, ki povzročajo škodljivo motenje, če je Republika Slovenija, kjer je primerno, predhodno zaprosila EU za pomoč pri koordinaciji,
2. varnosti in obrambe države,
3. višje sile.
(4) Agencija v rednih časovnih intervalih, ki ne smejo biti daljši od dveh let, pregleduje upravičenost odloga iz prejšnjega odstavka.
(5) Agencija lahko odloži postopek iz drugega odstavka tega člena za posamezne radijske frekvence v potrebnem obsegu in za največ 30 mesecev zaradi:
1. nerešenih vprašanj v okviru čezmejne koordinacije z drugimi državami članicami, ki povzročajo škodljivo motenje, če je Republika Slovenija predhodno zaprosila RSPG za pomoč,
2. zagotovitve in kompleksnosti zagotavljanja tehnične migracije obstoječih imetnikov odločb o dodelitvi teh radijskih frekvenc.
(6) Služba o odlogu iz tretjega odstavka tega člena oziroma odlogu iz petega odstavka tega člena obvesti druge države članice in Evropsko komisijo. V obvestilu navede razloge za odlog.
(izdaja odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc)
(1) Vloga za začetek postopka za pridobitev odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc mora poleg sestavin, določenih z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, vsebovati podatke, ki jih agencija potrebuje za vodenje uradne evidence imetnikov odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc in za nadzor uporabe radijskih frekvenc, in sicer:
1. ime, naslov in davčno številko za fizične osebe,
2. firmo, sedež, davčno številko in navedbo zakonitega zastopnika za pravne osebe,
3. navedbo radijske frekvence, na katero se vloga nanaša, in namen uporabe te radijske frekvence,
4. navedbo geografskega območja uporabe radijske frekvence,
5. podatke o predvideni tehnični rešitvi, predvsem podatke o lokaciji objektov, predvidenem antenskem sistemu in radijski opremi ter podatke, ki so potrebni za izračun pokrivanja in vpliva na ostale radijske postaje v smislu škodljivega motenja in ekonomičnosti izrabe radijske frekvence.
(2) Agencija mora odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, kadar javni razpis ni potreben, izdati in odposlati vlagatelju v 42 dneh po prejemu vloge za pridobitev odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ter hkrati podatke o dodelitvi vpisati v pregled dodeljenih radijskih frekvenc iz šestega odstavka 39. člena tega zakona.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka agencija z odločbo zavrne izdajo odločbe o dodelitvi, če ugotovi, da:
1. vlagatelj nima poravnanih vseh zapadlih obveznosti do agencije,
2. dodelitev radijske frekvence ne bi bila skladna z aktoma iz 34. ali 35. člena tega zakona,
3. dodelitev radijske frekvence ne bi bila skladna z učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra,
4. bi signal radijske opreme povzročal škodljivo motenje druge radijske opreme, sprejemnikov ali električnih ali elektronskih sistemov, ki se mu ne bi bilo mogoče izogniti.
(pridobitev mnenj zainteresirane javnosti)
(1) Če agencija oceni, da bi interes za določene radijske frekvence lahko presegel njihovo razpoložljivost in zato ne bi bila mogoča njihova učinkovita uporaba, na svojih spletnih straneh objavi javni poziv za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti o pogojih uporabe teh radijskih frekvenc, zlasti o omejitvi števila imetnikov odločb o dodelitvi radijskih frekvenc. Agencija v rednih časovnih intervalih, ki ne smejo biti daljši od treh let, preverja, ali je treba objaviti nov javni poziv. Tak javni poziv pa mora objaviti vedno, kadar od zainteresiranega za uporabo določenih radijskih frekvenc prejme pobudo za javni razpis.
(2) Agencija v javnem pozivu določi rok za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti, ki ne sme biti krajši od 30 dni.
(3) Če agencija na podlagi odziva zainteresirane javnosti in na podlagi drugih ustreznih informacij, s katerimi razpolaga, ugotovi, da določene radijske frekvence ne bodo dostopne vsem interesentom, mora pred izdajo odločb o dodelitvi radijskih frekvenc izvesti javni razpis. V nasprotnem primeru agencija izda odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc na podlagi zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(alternativna uporaba harmoniziranega radiofrekvenčnega spektra)
(1) Agencija lahko radijske frekvence iz harmoniziranega radiofrekvenčnega spektra, za katere na podlagi povpraševanja ob smiselni uporabi 269. člena tega zakona ali v postopku javnega razpisa ugotovi, da ni interesa za njihovo uporabo za harmonizirane storitve, z odločbo dodeli za drugi namen, ki je skladen s splošnim aktom iz 35. člena tega zakona, in sicer pod pogojem, da takšna uporaba ne preprečuje ali ovira razpoložljivosti ali uporabe teh radijskih frekvenc v drugih državah članicah EU. Agencija pri tem upošteva tudi prihodnje povpraševanje po teh radijskih frekvencah in dolgoročno razpoložljivost ali uporabo tega radiofrekvenčnega spektra v EU ter ekonomijo obsega za opremo, ki je posledica uporabe harmoniziranega radiofrekvenčnega spektra v EU.
(2) Agencija vsake dve leti preveri, ali je alternativna uporaba še skladna s prejšnjim odstavkom.
(3) Agencija mora pregled iz prejšnjega odstavka opraviti vedno, kadar prejme utemeljeno zahtevo za uporabo pasu v skladu s harmoniziranimi pogoji.
(4) Agencija o alternativni uporabi in rezultatih pregleda obvesti Evropsko komisijo in pristojne organe drugih držav članic.
(uporaba določb pri izvajanju javnega razpisa)
(1) V samem postopku javnega razpisa se ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, razen določb o izločitvi.
(2) Javni razpis vodi posebna nepristranska komisija (v nadaljnjem besedilu: komisija), ki jo imenuje direktor ali direktorica agencije (v nadaljnjem besedilu: direktor) in v katero so lahko imenovane tudi osebe, ki niso zaposlene v agenciji.
(3) Določbe o izločitvi uradne osebe se uporabljajo za člane komisije tudi, če niso uradne osebe, zaposlene v agenciji.
(sklep o uvedbi javnega razpisa)
(1) Javni razpis se začne s sklepom agencije, ki mora vsebovati vsaj:
1. natančno navedbo radijskih frekvenc, ki so predmet javnega razpisa, radiokomunikacijske storitve, ki se izvajajo z uporabo teh radijskih frekvenc, ter območja oziroma lokacije, na katerih se bodo te radijske frekvence uporabljale,
2. pogoje, zahteve in kvalifikacije, ki jih mora ponudnik izpolnjevati in morajo biti skladni z veljavno relevantno zakonodajo in prostorskimi akti,
3. merila za izbiro najugodnejše ponudbe in način njihove uporabe ter morebitne druge omejitve, ki bodo upoštevane pri ocenjevanju ponudb,
4. najnižji znesek plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in način njegovega plačila (enkratni znesek, obročno), razen če se javni razpis nanaša na radijske frekvence za opravljanje analogne radiodifuzije,
5. rok, v katerem lahko ponudniki predložijo ponudbe, in način njihove predložitve (datum, čas, naslov, oznaka),
6. naslov, prostor, datum in uro javnega odpiranja ponudb,
7. kraj, čas in osebo, pri kateri lahko interesenti dvignejo razpisno dokumentacijo, ceno razpisne dokumentacije in način plačila te dokumentacije oziroma povezavo na spletno stran, na kateri je objavljena razpisna dokumentacija,
8. osebo za stike, pri kateri lahko ponudniki dobijo dodatne informacije,
9. rok, v katerem bodo ponudniki obveščeni o izidu razpisa (rok, v katerem bodo izdane odločbe).
(2) Agencija si pri oblikovanju razpisnih pogojev, zahtev in kvalifikacij ter meril iz 2., 3. in 4. točke prejšnjega odstavka prizadeva, da bi ti pogoji, zahteve, kvalifikacije in merila spodbujali konkurenco, inovacije in razvoj gospodarstva, pokritost ozemlja in zagotavljanje kakovosti storitev, kadar je to primerno, ter učinkovito rabo radiofrekvenčnega spektra.
(3) Kadar je predmet javnega razpisa dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje analogne radiodifuzije, mora sklep vsebovati tudi pogoje in merila za izbiro najugodnejše ponudbe v skladu z zakonom, ki ureja medije. Pogoje in merila iz tega odstavka po predhodnem pisnem mnenju Sveta za radiodifuzijo določi agencija v soglasju z ministrstvom, pristojnim za medije.
(4) Agencija mora glede najnižjega zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in načina njegovega plačila predhodno pridobiti soglasje vlade.
(5) Sklep, ki ga agencija izda na podlagi prvega odstavka tega člena, mora agencija objaviti v Uradnem listu Republike Slovenije.
(6) Agencija lahko spremeni sklep iz prvega odstavka tega člena, ob tem pa mora glede na obseg sprememb v sklepu odločiti tudi o podaljšanju roka za oddajo ponudb. O vsaki spremembi morajo biti enakopravno in pregledno obveščeni vsi zainteresirani ponudniki. Novi sklep mora biti objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije najpozneje sedem dni pred potekom roka, ki je bil določen za oddajo ponudb s sklepom iz prvega odstavka tega člena.
(7) Če je tako predvideno v razpisni dokumentaciji, lahko agencija do izdaje odločbe ali odločb o dodelitvi radijskih frekvenc razveljavi sklep iz prvega odstavka tega člena. Sklep o razveljavitvi agencija objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(rok za predložitev ponudb)
(1) Rok za predložitev ponudb mora omogočati, da ponudniki pripravijo kakovostne ponudbe in ne sme biti krajši od 30 dni, teči pa začne naslednji dan po objavi sklepa iz prejšnjega člena.
(2) Za pravočasno vloženo se šteje ponudba, predložena v roku, ki je določen v javnem razpisu.
(3) Agencija ne sme prevzeti ponudbe, njene spremembe, dopolnitve ali nadomestitve, prispele po poteku roka iz prejšnjega odstavka. Če je poslana po pošti, jo mora zapečateno poslati nazaj pošiljatelju.
(4) Agencija mora seznam ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do poteka roka za javno odpiranje ponudb.
Agencija mora v razpisni dokumentaciji obrazložiti vse točke sklepa o uvedbi javnega razpisa in navesti, katera dokazila o izpolnjevanju pogojev morajo biti priložena, da se bo ponudba štela za pravilno.
(posebne določbe o javnem odpiranju ponudb)
(1) Odpiranje ponudb je javno.
(2) Razpisna komisija o postopku odpiranja vodi zapisnik, ki mora vsebovati zlasti podatke o zaporedni številki ponudbe, pri anonimnem razpisu pa podatke o nazivu ali šifri ponudnika in ponudbeno ceno. Pri tem je treba ves čas postopka paziti, da ponudnikove poslovne skrivnosti niso razkrite.
(3) Na javnem odpiranju ponudb se preveri popolnost ponudb glede na to, ali so bili predloženi vsi dokumenti, ki jih zahteva razpisna dokumentacija (formalna popolnost), pri čemer se verodostojnost in vsebina dokumentov ne preverjata.
(4) Odpirajo se samo v roku prispele in pravilno označene ponudbe. Nepravilno označene ponudbe mora razpisna komisija zapečatene poslati nazaj pošiljatelju.
(5) Javni razpis uspe, če je nanj prispela vsaj ena pravočasna in pravilna ponudba, ki ustreza razpisnim pogojem.
(6) V sklepu o uvedbi javnega razpisa lahko agencija določi, da posamezni javni razpis uspe, če nanj prispe drugo določeno najmanjše število ponudb, ki ustrezajo razpisnim pogojem.
(1) Komisija v petih dneh po odpiranju ponudb ponudnike nepopolnih ponudb pisno pozove, naj jih dopolnijo. Rok za dopolnitev ne sme biti krajši od osmih dni in ne daljši od 15 dni. Vsebina ponudbe v delih, ki so predmet ocenjevanja, ni predmet dopolnitve.
(2) Nepopolne ponudbe, ki jih ponudniki v roku iz prejšnjega odstavka ne dopolnijo, se zavržejo.
(pregled in ocenjevanje ponudb)
(1) Po zaključenem javnem odpiranju ponudb komisija najprej ugotovi, ali vsi dokumenti v ponudbi ustrezajo zahtevam zakona in razpisne dokumentacije. Če komisija ugotovi, da neka ponudba ne ustreza zahtevam zakona in razpisne dokumentacije, jo izloči iz nadaljnjega postopka ocenjevanja. Preostale ponudbe komisija oceni v skladu z razpisnimi merili.
(2) Po pregledu in oceni prispelih ponudb komisija sestavi poročilo, v katerem predstavi ocene posameznih ponudb in navede, katera ponudba najbolj ustreza objavljenim merilom za izbiro ponudb.
(3) Kadar je predmet javnega razpisa dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje analogne radiodifuzije, komisija pošlje popolne ponudbe in poročilo o njihovi oceni v skladu z razpisnimi merili Svetu za radiodifuzijo. Svet za radiodifuzijo pregleda prispele ponudbe in poročilo o njihovi oceni ter najpozneje v 60 dneh po prejemu ponudb in poročila agencije predloži agenciji obrazložen predlog izbire.
(4) Komisija oziroma Svet za radiodifuzijo lahko od ponudnikov zahtevata pojasnila v zvezi z njihovimi ponudbami, vendar pri tem ne smeta zahtevati, dovoliti ali ponuditi kakršne koli spremembe ali dopolnitve vsebine ponudbe.
(5) Komisija oziroma Svet za radiodifuzijo morata pri pregledu in ocenjevanju ponudb upoštevati le tista merila za izbiro najugodnejšega ponudnika, ki so določena v zakonu in razpisni dokumentaciji, zlasti učinkovitost izrabe radiofrekvenčnega spektra in spodbujanje ter varstvo konkurence.
2.2 Javna dražba
(javni razpis za pripravo javne dražbe)
(1) Kadar je edino merilo za izbiro najugodnejše ponudbe ponujena cena, agencija v sklepu o uvedbi javnega razpisa lahko določi, da se po opravljenem javnem razpisu opravi javna dražba.
(2) Sklep o uvedbi javnega razpisa mora v primeru iz prejšnjega odstavka vsebovati tudi:
1. radijske frekvence, ki so predmet javne dražbe, in morebitne omejitve števila pravic uporabe radijskih frekvenc,
2. pogoje in zahteve, ki jih mora izpolnjevati posamezni ponudnik, da se kvalificira na javno dražbo, vključno s plačilom zneska v višini administrativnih stroškov agencije za izvedbo javne dražbe, ki ga dražitelj vplača pred začetkom javne dražbe in se dražitelju, ki se kvalificira na javno dražbo, v nobenem primeru ne vrača,
3. najnižji znesek plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine (izklicna cena) in način njegovega plačila,
4. podrobnejša pravila za izvedbo javne dražbe v skladu z zakonom.
(3) Javni razpis, po katerem se opravi dražba, je uspel, če se na javno dražbo uvrstita vsaj dva ponudnika in glede predmeta javnega razpisa obstaja presežno povpraševanje.
(4) Agencija v sklepu o izbiri dražiteljev določi čas, kraj in način izvedbe javne dražbe. Javna dražba se opravi ne prej kakor 20 dni in ne pozneje kakor 30 dni po izdaji sklepa o izbiri dražiteljev. Agencija objavi čas in kraj izvedbe javne dražbe na svojih spletnih straneh in v Uradnem listu Republike Slovenije.
(način izvedbe javne dražbe)
(1) Javno dražbo vodi predsednik komisije iz drugega odstavka 49. člena tega zakona.
(2) Javna dražba se opravi z neposrednim ustnim draženjem, s pisnimi ponudbami ali elektronskimi aplikacijami, ki so namenjene elektronskim dražbam.
(3) Javna dražba se lahko opravi tudi na drug primeren način, ki omogoča, da uradna oseba agencije, ki vodi javno dražbo, in vsak dražitelj sproti in neposredno spremljata potek javne dražbe in da dražitelj brez ovir in neposredno daje ponudbe uradni osebi.
(4) Najmanjši dvig plačila iz 3. točke drugega odstavka prejšnjega člena na draženju ne sme biti nižji od enega odstotka izklicne cene.
(5) Pred ugotovitvijo najvišje ponudbe oziroma ponudb je treba dražiteljem vsaj enkrat omogočiti, da dajo višjo ponudbo, in pri tem navesti zadnjo višino najvišje ponudbe ali ponudb, sicer bodo ta ponudba ali ponudbe ugotovljene in s sklepom razglašene za najvišje.
(6) Dražitelju ali dražiteljem z najvišjo ponudbo oziroma z najvišjo kombinacijo ponudb, ki so v skladu s pravili za izvedbo javne dražbe iz 4. točke drugega odstavka prejšnjega člena na javni dražbi uspeli, se izda pisni sklep, v katerem se določi znesek plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, ki ga morajo v skladu s temi pravili za izvedbo javne dražbe plačati, in rok, v katerem ga morajo plačati.
(7) Pri vodenju javne dražbe in vzdrževanju reda na njej ima predsednik komisije, ki vodi javno dražbo, pooblastila uradne osebe v upravnem postopku v zvezi z vodenjem javne obravnave.
(8) Če predsednik komisije med javno dražbo glede na potek draženja ugotovi, da sta se dva ali več dražiteljev dogovorili o načinu draženja ali njegovem rezultatu oziroma dražijo usklajeno, te dražitelje izloči iz javne dražbe ter o tem izda pisni sklep. Zoper ta sklep ni možno samostojno sodno varstvo.
(9) Če je bila javna dražba opravljena, se šteje, da so bili na javnem razpisu izbrani dražitelj ali dražitelji, ki so na javni dražbi uspeli in v predpisanem roku plačali plačilo za učinkovito rabo omejene naravne dobrine iz drugega odstavka 60. člena tega zakona.
(1) Kadar se javna dražba opravi z elektronskimi aplikacijami, ki so namenjene elektronskim dražbam, se ne uporabljata določbi tretjega in petega odstavka prejšnjega člena.
(2) Nadzor nad izvedbo elektronskih dražb opravlja Računsko sodišče Republike Slovenije.
(nepodeljene radijske frekvence)
Če na podlagi javne dražbe niso bile podeljene vse radijske frekvence, lahko agencija za preostale radijske frekvence ponovi postopek iz 47. člena tega zakona oziroma v primerih iz tretjega odstavka 42. člena tega zakona neposredno izvede javni razpis.
2.3 Postopek po opravljenem javnem razpisu
(uporaba določb zakona, ki ureja splošni upravni postopek)
(1) Agencija po prejemu poročila komisije o oceni ponudb nadaljuje odločanje po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, pri čemer imajo položaj stranke vsi ponudniki, ki so v roku, določenem v javnem razpisu, predložili pravilno označene ponudbe.
(2) Če je v sklepu o uvedbi javnega razpisa določeno, da se po opravljenem javnem razpisu opravi javna dražba, se upravni postopek uvede šele potem, ko dražitelj ali dražitelji, ki so na javni dražbi uspeli, plačajo plačilo za učinkovito rabo omejene naravne dobrine ali glede na način plačevanja vplačilo tistih njegovih obrokov, ki jih je po sklepu iz šestega odstavka 57. člena tega zakona treba plačati pred izdajo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.
(1) V upravnem postopku, začetem po javnem razpisu, ni dopustno predlagati ali izvajati dokazov, ki bi morali biti sestavni del popolne in ustrezne ponudbe ali bi kakor koli spreminjali ponudbo.
(2) Če je v sklepu o uvedbi javnega razpisa določeno, da se po opravljenem javnem razpisu opravi javna dražba, izvedba ustne obravnave v upravnem postopku ni obvezna.
(1) Agencija odloči o ponudbah z izdajo ene ali več odločb o dodelitvi radijskih frekvenc. Agencija mora izdati in vročiti odločbe najpozneje v osmih mesecih po poteku roka za predložitev ponudb ter hkrati o svoji odločitvi obvestiti javnost.
(2) V primeru razveljavitve sklepa o uvedbi javnega razpisa na podlagi sedmega odstavka 50. člena tega zakona, se upravni postopek za dodelitev radijskih frekvenc ustavi s sklepom.
63. člen
Agencija lahko prekine postopek izdaje ali spremembe odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, če so po mednarodnopravnih aktih, ki urejajo področje radiofrekvenčnega spektra in so uveljavljeni v Republiki Sloveniji, potrebne dodatne uskladitve, poizvedovanja ali dejavnosti.
(vsebina odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc)
(1) Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc poleg sestavin, predvidenih z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, vsebuje predvsem:
1. podatke o imetniku pravice uporabe radijskih frekvenc,
2. dodeljene radijske frekvence,
3. območje pokrivanja,
4. čas veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc,
5. pogoje, ki morajo biti izpolnjeni pri uporabi radijskih frekvenc.
(2) Pogoji iz 5. točke prejšnjega odstavka morajo pri odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc, izdani na podlagi javnega razpisa, vsebovati tudi pogoje, ki se nanašajo na 5. in 7. točko prvega odstavka 65. člena tega zakona.
(3) Kadar je predmet odločbe dodelitev radijskih frekvenc na podlagi izbirnega postopka iz prvega odstavka 43. člena tega zakona, odločba o dodelitvi radijskih frekvenc vsebuje tudi dodatne sestavine, potrebne za izvajanje predpisov EU, vključno s pogoji, ki izhajajo iz takšne izbirne odločbe in predpisa EU, na podlagi katerega je bila izdana.
(4) Kadar je predmet odločbe dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje analogne radiodifuzije, odločba vsebuje tudi navedbo imena programa.
(5) Spremembo podatkov iz 1. točke prvega odstavka tega člena in spremembo imena programa iz prejšnjega odstavka mora imetnik pravice uporabe radijskih frekvenc sporočiti agenciji v 30 dneh od njihovega nastanka.
(6) Agencija s splošnim aktom določi način določanja območij pokrivanja iz 3. točke prvega odstavka tega člena za primere, ko je predmet odločbe dodelitev radijskih frekvenc za opravljanje analogne radiodifuzije.
(7) Agencija na svojih spletnih straneh objavi izreke odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, izdanih po opravljenem javnem razpisu, razen v primeru odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za opravljanje analogne radiodifuzije.
(pogoji za uporabo radijskih frekvenc)
(1) Pogoji iz 5. točke prvega odstavka prejšnjega člena se lahko nanašajo samo na:
1. obveznost zagotavljanja storitve ali uporabe vrste tehnologije v okviru omejitev iz 36. in 37. člena tega zakona, vključno z zahtevami glede pokritosti in kakovosti, če je to primerno,
2. zagotavljanje učinkovite uporabe radijskih frekvenc,
3. tehnične in operativne pogoje, ki so potrebni za preprečevanje škodljivega motenja in za omejitev izpostavljanja najširše javnosti elektromagnetnim poljem, če se taki pogoji razlikujejo od tistih, ki so vključeni v splošno dovoljenje,
4. rok trajanja pravice uporabe radijskih frekvenc,
5. prenos imetništva pravice uporabe radijskih frekvenc ali oddajo pravice do uporabe radijskih frekvenc v najem ter pogoje tega prenosa ali oddaje v najem,
6. plačila po 73. členu tega zakona,
7. dodatne obveznosti, ki jih je izbrani ponudnik prevzel pri udeležbi na javnem razpisu (npr. glede hitrosti gradnje elektronskega komunikacijskega omrežja, programskih vsebin in podobno),
8. pogoje za združevanje ali souporabo radiofrekvenčnega spektra ali za omogočanje dostopa do radiofrekvenčnega spektra drugim uporabnikom na ožjih geografskih območjih ali na ravni celotne države,
9. obveznosti glede mednarodnopravnih aktov, uveljavljenih v Republiki Sloveniji, ki se nanašajo na uporabo radijskih frekvenc,
10. posebne pogoje, določene za uporabo radijskih frekvenc, namenjenih za potrebe meritev, atestiranja in drugih preizkusov radijske opreme,
11. pogoje, ki izhajajo iz izbirne odločbe iz 43. člena tega zakona in predpisa EU, na podlagi katerega je bila izdana.
(2) Agencija lahko za zagotavljanje uspešne in učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra ali za izboljšanje pokritosti spodbuja naslednje možnosti souporabe in določi pogoje za:
1. souporabo pasivne ali aktivne infrastrukture, ki temelji na radiofrekvenčnem spektru, ali souporabo radiofrekvenčnega spektra,
2. poslovne dogovore o dostopu do gostovanja,
3. skupno postavitev infrastrukture za zagotavljanje omrežij in storitev, ki temeljijo na uporabi radiofrekvenčnega spektra.
(3) Agencija lahko za izvajanje prejšnjega odstavka izda splošni akt.
(4) Imetniki odločb o dodelitvi radijskih frekvenc morajo pri izvajanju pogojev iz prejšnjih odstavkov upoštevati predpise, ki urejajo preprečevanje omejevanja konkurence.
(5) Agencija s splošnim aktom podrobneje določi način uporabe sistema RDS, način identifikacije v DAB omrežjih ter tehnične in operativne pogoje modulacijskih signalov za analogne zvokovne radiodifuzne postaje.
(čas veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc)
(1) Odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc izda agencija za določen čas z upoštevanjem primernega obdobja, potrebnega za zagotavljanje konkurence, uspešno in učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra in spodbujanje inovacij ter učinkovitih naložb, vključno z določitvijo primernega obdobja za njihovo amortizacijo, vendar za največ 15 let.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka izda agencija odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, ki so namenjene zrakoplovni ali pomorski mobilni storitvi, za nedoločen čas.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena izda agencija odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za zagotavljanje brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev za 20 let. Agencija lahko prilagodi trajanje pravic uporabe iz tega člena z namenom, da zagotovi sočasen iztek obdobja trajanja pravic v enem ali več radiofrekvenčnih pasov.
(4) Odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, namenjenih za potrebe meritev, atestiranja in drugih preizkusov radijske opreme, izda agencija za omejeno območje pokrivanja in največ za 18 mesecev, pri čemer upošteva predviden začetek veljavnosti odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, izdanih na javnem razpisu.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka agencija odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za analogno radiodifuzijo za namen iz prejšnjega odstavka izda za največ 90 dni.
(6) Odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, namenjenih za prireditve, izda agencija praviloma največ za 15 dni ali za drugi predvideni čas trajanja prireditve.
(podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc)
(1) Veljavnost odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, razen odločb iz tretjega odstavka prejšnjega člena, se lahko na predlog njenega imetnika podaljša, če so izpolnjeni vsi pogoji, ki so ob poteku njene veljavnosti predpisani za uporabo teh radijskih frekvenc, ter ob upoštevanju ciljev iz 258. do 261. člena tega zakona.
(2) V primeru podaljšanja odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc iz prejšnjega odstavka se za vse radijske frekvence, ki so bile prvotno podeljene na podlagi javnega razpisa, razen za radijske frekvence za analogno radiodifuzijo, plača tudi določen znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, s katerim se zagotovi optimalna uporaba dodeljenih radijskih frekvenc. Ta je prihodek proračuna. Višino tega zneska in način njegovega plačila določi agencija, pri čemer mora pridobiti predhodno soglasje vlade. Pri določitvi višine tega zneska in določitvi načina plačila je treba upoštevati obdobje, za katero se podaljšuje veljavnost odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, ter ponudbo in povpraševanje po razpisanih frekvencah, razvitost trga, na katerega se nanašajo razpisane frekvence, in višino tovrstnih plačil v drugih državah EU, v nobenem primeru pa ne sme biti tako visok, da bi oviral razvoj inovativnih storitev in konkurence na trgu.
(3) Vloga za podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, razen za radijske frekvence za radiodifuzijo, mora biti vložena na agencijo najmanj 30 dni in največ 120 dni pred potekom veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. Agencija 120 dni pred potekom veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc na elektronski naslov, ki ji ga je sporočil imetnik odločbe, pošlje obvestilo o poteku veljavnosti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. To obvestilo je informativne narave in ne ustvarja pravnih posledic.
(4) Vloga za podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za radiodifuzijo sme biti vložena na agencijo največ pet mesecev pred potekom veljavnosti takšne odločbe. Če agencija ne prejme vloge imetnika za podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za radiodifuzijo 120 dni pred potekom veljavnosti takšne odločbe, ga mora z dopisom opozoriti na potek veljavnosti te odločbe in na pravne posledice, če vloga za podaljšanje te odločbe ne bo vložena v roku 60 dni od vročitve tega dopisa imetniku. Imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za radiodifuzijo vloži na agencijo vlogo za podaljšanje te odločbe najkasneje v roku 60 dni, odkar mu je bil dopis agencije vročen.
(5) V primeru podaljšanja agencija izda novo odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc.
(6) Veljavnost odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, namenjenih za potrebe meritev, atestiranja in drugih preizkusov radijske opreme, in odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, namenjenih za prireditve, ni mogoče podaljšati.
(podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za brezžične širokopasovne elektronske komunikacijske storitve)
(1) Veljavnost odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc iz tretjega odstavka 66. člena tega zakona se lahko podaljša, razen če je bila možnost podaljšanja izključena ob dodelitvi radijskih frekvenc. Veljavnost odločbe se lahko podaljša na predlog imetnika. Imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc lahko vlogo za podaljšanje na agencijo vloži najprej pet let pred potekom njene veljavnosti.
(2) Če agencija uvede postopek za podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc iz prejšnjega odstavka, izvede javno obravnavo v skladu z 269. členom tega zakona, s katero ugotovi povpraševanje po radijskih frekvencah, ki so predmet podaljšanja. Predmet javne obravnave je tudi morebitna sprememba pogojev iz 65. člena tega zakona. Agencija mora tudi navesti razloge za podaljšanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc in predlog najnižjega zneska plačila za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in načina njegovega plačila.
(3) Agencija pri odločanju o podaljšanju odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc med drugim upošteva:
1. izpolnjevanje ciljev iz 32., 42. in 258. do 262. člena tega zakona in ciljev javne politike v skladu s pravom EU,
2. izvajanje tehničnega izvedbenega ukrepa, sprejetega na podlagi Odločbe 676/2002/ES,
3. pri nadzoru ugotovljene pomanjkljivosti glede izpolnjevanja pogojev iz odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc,
4. potrebo po spodbujanju konkurence ali preprečevanju izkrivljanja konkurence v skladu s 74. členom tega zakona,
5. potrebo po večji učinkovitosti uporabe radiofrekvenčnega spektra zaradi tehnološkega ali tržnega razvoja,
6. potrebo po preprečevanju hudih motenj pri zagotavljanju storitev.
(4) Agencija pri odločitvi, ali bo podaljšala veljavnost odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, upošteva vse dokaze, ki izhajajo iz javne obravnave iz drugega odstavka tega člena, da na trgu obstaja povpraševanje s strani oseb, ki niso imetniki odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za radiofrekvenčni spekter v pasu, ki je predmet odločbe, ki se podaljšuje.
(5) V primeru podaljšanja agencija izda novo odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za najmanj pet let in največ 20 let. V novi odločbi se po potrebi prilagodijo pogoji uporabe radijskih frekvenc. O bistvenih prilagoditvah pogojev agencija izpelje javno posvetovanje v skladu z 269. členom tega zakona.
(6) V primeru podaljšanja se za radijske frekvence v skladu z devetim odstavkom 73. člena tega zakona plača tudi določen znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, s katerim se zagotovi optimalna uporaba dodeljenih radijskih frekvenc.
(prenos pravice do uporabe radijskih frekvenc ali oddaja pravice v najem)
(1) Imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc lahko svojo pravico do uporabe teh radijskih frekvenc s pravnim poslom prenese na drugo fizično ali pravno osebo ali jo da v najem drugi fizični ali pravni osebi, ki izpolnjuje predpisane pogoje, vendar le s predhodnim soglasjem agencije. Agencija pri tem preveri, ali ta druga fizična ali pravna oseba izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, podzakonskimi predpisi ali aktom agencije, in da predvideno trgovanje ne povzroča izkrivljanja konkurence zlasti tam, kjer je spekter neizkoriščen. Agencija lahko zavrne prenos ali oddajo pravice v najem, če obstaja očitno tveganje, da novi imetnik ne bo mogel izpolnjevati prvotnih pogojev za pravico uporabe. V primeru oddaje v najem najemodajalec prevzame odgovornost za izpolnjevanje prvotnih pogojev.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, ki je pravico do uporabe teh radijskih frekvenc pridobil na javnem razpisu brez plačila zneska iz devetega odstavka 73. člena tega zakona, razen v primeru radijskih frekvenc za analogno radiodifuzijo, svoje pravice do uporabe teh radijskih frekvenc s pravnim poslom ne more prenesti na drugo fizično ali pravno osebo ali jo dati v najem drugi fizični ali pravni osebi.
(3) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, zoper katerega agencija vodi postopek za razveljavitev odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc na podlagi 3. točke tretjega odstavka 71. člena tega zakona, svoje pravice do uporabe radijskih frekvenc, glede katerih se vodi postopek, ne more s pravnim poslom prenesti na drugo fizično ali pravno osebo ali je dati v najem drugi fizični ali pravni osebi.
(4) Agencija v primeru prenosa pravice do uporabe radijskih frekvenc na drugo fizično ali pravno osebo v skladu s prvim odstavkom tega člena tej fizični ali pravni osebi izda novo odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(5) Namen uporabe radijskih frekvenc, ki je usklajena na podlagi predpisov EU, se s prenosom pravice do uporabe radijskih frekvenc ne sme spremeniti.
(6) Pogoji iz 65. člena tega zakona, ki jih vsebuje odločba o dodelitvi radijskih frekvenc, izdana na podlagi javnega razpisa, se smejo spremeniti le s predhodnim soglasjem agencije.
(7) Agencija na svojih spletnih straneh objavi relevantne informacije o pravicah uporabe radijskih frekvenc, ki jih je mogoče prenesti ali oddati v najem.
(sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc)
(1) Agencija lahko odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc spremeni po uradni dolžnosti ali na predlog njenega imetnika.
(2) Po uradni dolžnosti se odločba o dodelitvi radijskih frekvenc spremeni, če:
1. se spremeni razporeditev radiofrekvenčnih pasov oziroma uporaba radijskih frekvenc,
2. se pojavijo javne potrebe, ki jih ni mogoče zadovoljiti drugače,
3. je to potrebno zaradi učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra v javno korist,
4. se ni mogoče drugače izogniti škodljivemu motenju ali ni doseženo radiofrekvenčno zaščitno razmerje,
5. to zahtevajo mednarodnopravni akti, uveljavljeni v Republiki Sloveniji, ki se nanašajo na radijske frekvence,
6. se spremeni ime imetnika odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ali ime programa,
7. je to potrebno zaradi povezovanja imetnikov odločb o dodelitvi radijskih frekvenc v širšo regionalno ali nacionalno programsko radijsko ali televizijsko mrežo, ki je vpisana pri pristojnem organu v skladu z zakonom, ki ureja medije,
8. je to potrebno zaradi izvajanja predpisov EU s področja elektronskih komunikacij.
(3) Sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc na predlog njenega imetnika je mogoča samo v okviru območja pokrivanja iz te odločbe, in to tako, da se s tem ne posega v pravice drugih, ter pod pogoji tega zakona. Kadar gre za spremembo odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije, je sprememba mogoča tudi zunaj območja pokrivanja, če taka sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc zagotavlja večjo učinkovitost uporabe radijskih frekvenc in taka sprememba ne posega v koristi, ki jih imajo drugi imetniki odločb o dodelitvi radijskih frekvenc, če so izpolnjeni pogoji iz tega zakona.
(4) Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc se na predlog imetnika ne sme spremeniti, če je proti imetniku pravice do uporabe radijskih frekvenc voden postopek za razveljavitev odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc na podlagi 3. točke tretjega odstavka 71. člena tega zakona.
(5) Agencija ob spremembi odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc izda novo odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc, prejšnjo pa razveljavi. V novi odločbi lahko agencija določi tudi obseg in rok prilagoditve. V primerih iz drugega odstavka tega člena lahko agencija odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc z novo odločbo tudi v celoti razveljavi in določi novo vsebino.
(6) Z odločbo iz prejšnjega odstavka lahko agencija izjemoma podaljša veljavnost odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, razen odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za zagotavljanje prizemnih brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev, če so zaradi prilagoditve iz prejšnjega odstavka stroški prilagoditve nesorazmerno posegli v koristi, ki jih ima imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.
(7) Imetnik spremenjene odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ima pravico do dodelitve drugih primerljivih radijskih frekvenc, ki tehnološko omogočajo izvajanje enakovrednih storitev, če razlogi za spremembo niso nastali po njegovi krivdi. Radijske frekvence z enakovrednim območjem pokrivanja se dodelijo z odločbo po upravnem postopku brez javnega razpisa.
(8) Imetnik spremenjene odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za opravljanje radiodifuzije iz prejšnjega odstavka ima pravico do dodelitve dodatnih radijskih frekvenc na območju pokrivanja iz odločbe, ki se spreminja, če na enakovrednih radijskih frekvencah ni mogoče opravljati storitev pričakovane kakovosti zaradi motenja sprejema. Dodatne radijske frekvence se dodelijo z odločbo po upravnem postopku brez javnega razpisa.
(9) Imetnik odločbe iz prejšnjega odstavka za dodatne radijske frekvence ni zavezanec za letno plačilo agenciji za uporabo dodeljenih radijskih frekvenc.
(razveljavitev odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc)
(1) Agencija lahko razveljavi odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc ali na predlog imetnika odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ali po uradni dolžnosti.
(2) Agencija mora po uradni dolžnosti začeti postopek razveljavitve odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, namenjenih za analogno radiodifuzijo, če to predlaga Svet za radiodifuzijo.
(3) Agencija razveljavi odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc po uradni dolžnosti, če ugotovi, da:
1. je vloga za odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc vsebovala neresnične podatke,
2. imetnik ne izpolnjuje več predpisanih pogojev, določenih na podlagi veljavne zakonodaje ali na podlagi njegove odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc,
3. imetnik ni začel uporabljati radijske frekvence v roku, določenem v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc oziroma v ponudbi operaterja v javnem razpisu, oziroma v roku enega leta, če rok za začetek uporabe v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc oziroma v ponudbi operaterja v javnem razpisu ni določen ali se dodeljena radijska frekvenca za opravljanje radiodifuzije v obdobju najmanj šestih mesecev med najmanj šestimi naključnimi preverjanji ni uporabljala, razen če je z odločbo drugače določeno ali če imetnik s pisnimi dokazi dokaže nasprotno,
4. je imetnik s pravnim poslom v skladu s prvim odstavkom 69. člena tega zakona pravico do uporabe radijskih frekvenc prenesel na drugo fizično ali pravno osebo,
5. se ni mogoče drugače izogniti škodljivemu motenju, ki ga povzroča signal radijske opreme drugi radijski opremi, sprejemnikom ali električnim ali elektronskim sistemom,
6. plačilo za uporabo radijskih frekvenc oziroma znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine v 30 dneh od pisnega opozorila agencije ni bil plačan,
7. obstajajo druge hujše ali ponavljajoče se nepravilnosti pri izpolnjevanju pogojev za uporabo radijskih frekvenc iz 65. člena tega zakona, ki so navedeni v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc, če te nepravilnosti niso bile odpravljene z milejšimi ukrepi v postopku nadzora.
(prenehanje odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc)
(1) Odločba o dodelitvi radijskih frekvenc preneha veljati na podlagi zakona:
1. s potekom roka, za katerega je bila izdana,
2. če je prenehal obstajati njen imetnik,
3. z odpisom ali prodajo plovila ali zrakoplova v primeru radijskih frekvenc, ki so namenjene zrakoplovni ali pomorski mobilni storitvi,
4. z razveljavitvijo dovoljenja za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti, ki je bilo izdano po postopku in pod pogoji, določenimi z zakonom, ki ureja medije.
(2) V primerih iz 2. do 4. točke prejšnjega odstavka agencija izda ugotovitveno odločbo. V primeru iz 3. točke prejšnjega odstavka agencija izda ugotovitveno odločbo, ko prejme obvestilo o odpisu ali prodaji plovila ali zrakoplova.
(plačila za uporabo radijskih frekvenc)
(1) Imetniki odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc so zavezanci za letno plačilo agenciji za uporabo dodeljenih radijskih frekvenc. Plačila krijejo stroške, ki jih ima agencija z upravljanjem in nadzorom radiofrekvenčnega spektra.
(2) Agencija s splošnim aktom predpiše način izračuna plačil agenciji na podlagi tega člena. Ta je odvisen od pokrivanja ali gostote prebivalstva na območju pokrivanja ali radijske frekvence ali širine radiofrekvenčnega pasu ali vrste radiokomunikacij ali kombinacije naštetega, ne sme pa omejevati konkurence ali ovirati vstopa na trg.
(3) Imetniki radioamaterskih dovoljenj iz 40. člena tega zakona niso zavezanci za letno plačilo iz prvega odstavka tega člena. Agencija s splošnim aktom iz prejšnjega odstavka določi višino enkratnega plačila, ki ga imetniki radioamaterskega dovoljenja plačajo ob izdaji dovoljenja, in krije stroške, ki jih ima agencija z upravljanjem in nadzorom dela radiofrekvenčnega spektra, ki je predviden za radioamatersko in radioamatersko satelitsko storitev.
(4) Višino plačil na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena določi agencija s tarifo z upoštevanjem potrebnega pokrivanja stroškov iz prvega odstavka tega člena in smiselno uporabo četrtega, petega in šestega odstavka 6. člena tega zakona. Pri določitvi višine plačila agencija upošteva splošni akt iz drugega odstavka tega člena, ki je veljal na dan izdaje soglasja vlade k tarifi za prihodnje koledarsko leto.
(5) Za odmero in plačevanje plačil za uporabo radijskih frekvenc se uporablja 7. člen tega zakona.
(6) Ne glede na določbo drugega odstavka 7. člena tega zakona se za uporabo radijskih frekvenc za namene iz četrtega do šestega odstavka 66. člena tega zakona odmeri enkratno plačilo, ki ustreza toliko dvanajstinam letnega plačila, kolikor celih mesecev je odločba o dodelitvi radijskih frekvenc veljavna, vendar ne manj od ene dvanajstine letnega plačila.
(7) Ne glede na določbo četrtega odstavka 7. člena tega zakona mora zavezanec, ki mu je pravica do uporabe radijskih frekvenc prenehala zaradi poteka roka, za katerega je bila podeljena, ali zaradi razlogov, ki niso na njegovi strani, plačati le toliko dvanajstin letnega plačila, kolikor celih mesecev je bila ta pravica veljavna, vendar ne manj kot eno dvanajstino letnega plačila.
(8) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena državni organi, ki so imetniki odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za namene iz četrtega odstavka 66. člena tega zakona, oziroma državni organi, ki so imetniki odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, ki so s splošnim aktom iz 35. člena tega zakona predvidene za potrebe varnosti in obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, niso zavezanci za letno plačilo iz prvega odstavka tega člena.
(9) Za vse radijske frekvence, ki se dodelijo na podlagi javnega razpisa, razen za radijske frekvence za analogno radiodifuzijo, se plača tudi določen znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, s katerim se zagotovi optimalna uporaba dodeljenih radijskih frekvenc. Ta je prihodek državnega proračuna. Najmanjša višina tega zneska in način njegovega plačila se določita v sklepu o uvedbi postopka javnega razpisa, pri čemer se lahko določi tudi možnost obročnega plačila glede na predvideni začetek uporabe dodeljenih radijskih frekvenc. Pri določitvi višine oziroma najmanjše višine tega zneska in določitvi načina plačila je treba upoštevati gospodarske in tehnične razmere trga, na katerega se nanašajo razpisane frekvence, višino tovrstnih plačil v drugih državah EU, konkurenčne razmere na trgu, vključno z možnostjo alternativne uporabe razpisanih radijskih frekvenc, ter morebitne stroške, ki jih ima izbrani ponudnik z izpolnjevanjem pogojev iz javnega razpisa.
(10) Znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine iz prejšnjega odstavka se plača tudi za radijske frekvence za zagotavljanje prizemnih brezžičnih širokopasovnih elektronskih komunikacijskih storitev in ostalih javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom za lokalno pokrivanje, ki jih agencija pod pogoji iz tretjega odstavka 47. člena tega zakona podeli na vlogo. Agencija mora glede najnižjega zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine in načina njegovega plačila predhodno pridobiti soglasje vlade.
3. Konkurenca
(kopičenje radijskih frekvenc z namenom omejevanja konkurence na trgu)
Operaterji ne smejo kopičiti radijskih frekvenc z namenom omejevanja konkurence na trgu radijskih komunikacij. Takšno ravnanje operaterja je zlasti razvidno iz dejstva, da operater ne uporablja radijske frekvence v obsegu in rokih, določenih v sami odločbi oziroma v ponudbi operaterja v javnem razpisu, ter za to ne obstajajo objektivni razlogi, na katere operater ni mogel vplivati oziroma jih ni mogel predvideti v času podelitve odločbe, ali iz njegovega ravnanja izhaja, da je operater pridobil radijsko frekvenco z namenom omejevanja konkurence na trgu.
(1) Agencija pri postopkih iz 42., 67., 68., 70. in 71. člena tega zakona spodbuja učinkovito konkurenco in preprečuje izkrivljanje konkurence na notranjem trgu. Agencija pri tem sodeluje z organom, pristojnim za varstvo konkurence.
(2) Agencija lahko za izvajanje prejšnjega odstavka med drugim:
1. omeji število radijskih frekvenc na posameznega imetnika odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, ali, kadar je to ustrezno, v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc določi pogoje uporabe, kot so zagotavljanje veleprodajnega dostopa, nacionalno ali regionalno gostovanje v nekaterih radiofrekvenčnih pasovih ali skupinah pasov s podobnimi značilnostmi,
2. rezervira določen del radiofrekvenčnega pasu ali skupine pasov za nove udeležence na trgu,
3. zavrne podelitev novih pravic uporabe radiofrekvenčnega spektra ali dopustitve novih uporab radiofrekvenčnega spektra v nekaterih pasovih ali vezanje pogojev na podelitev novih pravic uporabe radiofrekvenčnega spektra, da z nobeno dodelitvijo, prenosom ali kopičenjem pravic uporabe ne bi prišlo do izkrivljanja konkurence,
4. prepove prenos pravice do uporabe radijskih frekvenc, za katere se v Republiki Sloveniji ali na ravni EU ne opravlja nadzor nad združevanjem, ali določi pogoje za združevanje, če je verjetno, da bi takšni prenosi znatno škodovali konkurenci,
5. spremeni ali razveljavi odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc zaradi odprave izkrivljanja konkurence zaradi prenosa ali kopičenja pravic uporabe radijskih frekvenc iz prejšnjega člena.
(3) Agencija sprejme odločitve iz prejšnjega odstavka na podlagi objektivne ocene prihodnjih konkurenčnih tržnih pogojev, nujnosti takih ukrepov za ohranjanje ali doseganje učinkovite konkurence in verjetnih učinkov takih ukrepov na obstoječe in prihodnje naložbe udeležencev na trgu, zlasti za postavitev omrežja. Pri tem upošteva pristop k analizi trga iz četrtega odstavka 146. člena tega zakona.
(4) Agencija pri izvajanju ukrepov iz drugega odstavka tega člena upošteva cilje iz 258. do 261. člena tega zakona in morebitno mnenje foruma za medsebojni strokovni pregled v skladu z 278. členom tega zakona.
4. Postopek
(maloobmočne brezžične dostopovne točke)
(1) Ne glede na določbe drugih predpisov za postavitev maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2020/1070 z dne 20. julija 2020 o določitvi značilnosti maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk v skladu z drugim odstavkom 57. člena Direktive 2018/1972/EU ni treba pridobiti predhodnega dovoljenja.
(2) Operaterji imajo pod preglednimi, poštenimi in nediskriminacijskimi pogoji pravico dostopa do fizične infrastrukture, ki je v lasti ali upravljanju oseb javnega sektorja, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja javne uslužbence, in je tehnično primerna za namestitev maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk ali je potrebna za povezovanje takih dostopovnih točk s hrbteničnim omrežjem, vključno s prometno opremo, kot so ulične svetilke, prometna signalizacija in avtobusna postajališča. Pogoji za dostop se objavijo na spletnih straneh informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom. Če dogovor o pogojih dostopa ni dosežen v dveh mesecih po prejemu prošnje za dostop ali če lastnik oziroma upravljavec fizične infrastrukture zavrne dostop, o sporu na zahtevo ene izmed strank odloči agencija po postopku iz 286. člena tega zakona.
(3) Določba prejšnjega odstavka se ne uporablja v primeru fizične infrastrukture za potrebe varnosti, policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči.
(4) Določbe tega člena ne posegajo v predpise, ki določajo pogoje za postavitev opreme oziroma naprav na stavbah ali v krajih z arhitekturno, zgodovinsko ali naravno vrednostjo.
(dostop do radijskih lokalnih omrežij)
(1) Za dostop do javnih elektronskih komunikacijskih omrežij prek radijskih lokalnih omrežij z uporabo harmoniziranega radiofrekvenčnega spektra ni treba pridobiti odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc.
(2) Za fizično ali pravno osebo, ki dostopa iz prejšnjega odstavka ne zagotavlja kot del gospodarske dejavnosti ali ga zagotavlja kot pomožno dejavnost za gospodarsko oziroma javno storitev, ne veljajo obveznosti v zvezi s pravicami končnih uporabnikov iz XI. poglavja tega zakona ali obveznosti medsebojne povezave omrežij v skladu s četrtim odstavkom 130. člena tega zakona.
(3) Za prenos podatkov v javnih elektronskih komunikacijskih omrežjih prek omrežij RLAN se uporabljajo določbe o odgovornosti ponudnika storitev izključnega prenosa iz zakona, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu.
(4) Operaterji lahko zagotavljajo dostop do svojih omrežij prek radijskih lokalnih omrežij, vključno s tistimi, ki so v prostorih končnih uporabnikov, ob predhodnem soglasju končnega uporabnika.
(5) Operaterji končnim uporabnikom enostransko ne smejo omejiti ali preprečiti dostopanja po lastni izbiri do radijskih lokalnih omrežij, ki jih zagotavljajo tretje osebe, ali da prek radijskih lokalnih omrežij drugim končnim uporabnikom dovolijo vzajemno ali splošnejše dostopanje do omrežij takih ponudnikov, vključno na podlagi pobud tretjih oseb, ki združujejo radijska lokalna omrežja različnih končnih uporabnikov in zagotavljajo, da so javno dostopna.
(6) Na pobudo tretjih oseb, ki združujejo omrežja različnih končnih uporabnikov in zagotavljajo, da so ta javno dostopna, lahko končni uporabniki drugim končnim uporabnikom dovolijo vzajemen ali drugačen dostop do svojih omrežij.
(7) Organi javnega sektorja, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja javne uslužbence, lahko v svojih prostorih ali na javnih površinah v bližini svojih prostorov zagotavljajo javni dostop do radijskih lokalnih omrežij, če je takšno zagotavljanje pomožna dejavnost za javne storitve, ki jih zagotavljajo v svojih prostorih.
(8) Nevladnih organizacij in organov javnega sektorja iz prejšnjega odstavka se ne sme neupravičeno omejevati pri združevanju in zagotavljanju vzajemne ali splošnejše dostopnosti RLAN različnih končnih uporabnikov, kadar je ustrezno, tudi RLAN, do katerih se javni dostop zagotavlja v skladu s prejšnjim odstavkom.
(nadzor in gradnja nadzorno-merilnega sistema)
(1) Agencija nadzira izvajanje določb tega poglavja in izpolnjevanje odločb, ki jih izda na njegovi podlagi.
(2) Za potrebe upravljanja in nadzora radiofrekvenčnega spektra agencija postavlja in gradi nadzorno-merilni sistem Republike Slovenije.
(3) Gradnja iz prejšnjega odstavka je v javno korist.
VI. DIGITALNA RADIODIFUZIJA
(1) Postavitev omrežja načrtuje operater multipleksa v skladu s pogoji, določenimi v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks.
(2) Načrtovanje omrežij za digitalno radiodifuzijo mora biti frekvenčno zasnovano tako, da omogoča najučinkovitejšo uporabo radiofrekvenčnega spektra v skladu z znanimi tehnološkimi možnostmi. Zlasti mora frekvenčno načrtovanje omrežij temeljiti na uporabi radiofrekvenčnega spektra z enofrekvenčnimi omrežji, če je to mogoče.
(obveznost operaterja multipleksa)
Operater multipleksa mora omrežja za digitalno radiodifuzijo načrtovati in graditi v skladu z zahtevami iz javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc za digitalno radiodifuzijo in z drugimi določbami tega zakona.
(pomen standardov in sprejetih strokovnih podlag)
(1) Agencija in operater multipleksa morata pri načrtovanju omrežij za digitalno radiodifuzijo upoštevati mednarodno sprejete standarde na področju digitalne radiodifuzije.
(2) Agencija in operater multipleksa pri načrtovanju omrežij za digitalno radiodifuzijo ne smeta brez utemeljenega razloga odstopiti od strokovnih podlag, ki jih sprejmejo pristojni organi Republike Slovenije in EU.
(operater multipleksa kot upravljavec)
Multipleks upravlja operater multipleksa, ki predhodno pridobi odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks.
(operater multipleksa kot ponudnik vsebin)
(1) Operater multipleksa je lahko tudi ponudnik vsebin, vendar mora v tem primeru dejavnost operaterja multipleksa zagotavljati v ločeni pravnoorganizacijski enoti ali voditi ločene računovodske evidence za dejavnosti, povezane z upravljanjem multipleksa.
(2) Ne glede na določbo zakona, ki ureja medije, se za operaterja multipleksa, ki je tudi ponudnik vsebin, ne uporabljajo določbe o nezdružljivosti zagotavljanja elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja elektronskih komunikacijskih storitev in radijske ali televizijske dejavnosti.
(obveznost enakega obravnavanja)
(1) Operater multipleksa mora vsem ponudnikom vsebin s pravico razširjanja programskih vsebin v digitalni radiodifuzni tehniki na istem geografskem območju omogočati enake in nediskriminacijske pogoje za dostop do multipleksa, ki ga upravlja.
(2) Določba prejšnjega odstavka se uporablja tudi, če je operater multipleksa hkrati tudi ponudnik vsebin.
(dodelitev radijskih frekvenc za multipleks)
Radijske frekvence za multipleks dodeli agencija z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc po izvedenem postopku javnega razpisa v skladu z določbami prejšnjega poglavja.
(posebna ureditev za namene javne radiotelevizije)
(1) Ne glede na določbo prejšnjega člena izvedba javnega razpisa ni potrebna pri podelitvi radijskih frekvenc za največ en multipleks z geografsko pokritostjo celotnega ozemlja Republike Slovenije, ki je namenjen javni radioteleviziji, v skladu z zakonom, ki ureja javno radiotelevizijo, za potrebe izvajanja javne službe in prenosa drugih programov posebnega pomena za Republiko Slovenijo v skladu z zakonom, ki ureja medije.
(2) Javna radiotelevizija lahko s prostimi kapacitetami multipleksa iz prejšnjega odstavka prosto razpolaga za namen iz prejšnjega odstavka, vendar mora v vsakem primeru upoštevati prepoved neenakega obravnavanja v skladu s tem zakonom.
(3) Določbe prejšnjega odstavka se ne uporabljajo, če je multipleks iz tega člena edini delujoči multipleks z geografsko pokritostjo celotnega ozemlja Republike Slovenije. V tem primeru mora javna radiotelevizija v okviru prostih kapacitet odplačno zagotavljati prenos programov s pravico razširjanja v digitalni radiodifuzni tehniki na območju celotnega ozemlja Republike Slovenije.
(sklep o uvedbi javnega razpisa)
(1) Sklep o uvedbi javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc za multipleks mora poleg sestavin iz prvega odstavka 50. člena tega zakona vsebovati vse bistvene značilnosti multipleksa, za katerega je razpisana radijska frekvenca, kot so frekvenca, območje pokrivanja, kapaciteta multipleksa, morebitne omejitve pri uporabi multipleksa in druge sestavine v skladu s tem zakonom.
(2) Na javnem razpisu za podelitev radijskih frekvenc za multipleks lahko agencija del razpisane kapacitete multipleksa rezervira za razširjanje televizijskih ali radijskih programov posebnega pomena, določenih v skladu z zakonom, ki ureja medije.
(ponudba za pridobitev radijskih frekvenc za multipleks)
Poleg podatkov iz prvega odstavka 46. člena tega zakona, ki jih mora vsebovati vloga za pridobitev odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, ali vsebin, ki izhajajo iz razpisne dokumentacije, mora ponudnik ponudbi za pridobitev radijskih frekvenc za multipleks priložiti tudi prostorski in časovni načrt postavitve omrežij.
(odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks)
(1) Če je v javnem razpisu kot pogoj za pridobitev radijskih frekvenc za multipleks predvidena rezervacija dela kapacitete multipleksa za izpolnitev zahtev po obvezni vključitvi določenih televizijskih ali radijskih programov, odločba o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks poleg sestavin iz 64. člena tega zakona vsebuje tudi navedbo velikosti in namena tako rezervirane kapacitete.
(2) Agencija lahko v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks poleg pogojev iz 65. člena tega zakona določi tudi pogoje, omejitve in način ponujanja drugih storitev v multipleksu.
(sprememba odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks)
Poleg razlogov iz 70. člena tega zakona lahko agencija po uradni dolžnosti spremeni odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks tudi v primeru, če je to potrebno zaradi izboljšanja kakovosti storitev v javno korist ali za zagotavljanje kakovostnega mobilnega sprejema.
(razveljavitev odločbe o dodelitvi pravice razširjanja televizijskega ali radijskega programa)
Ne glede na določbe zakona, ki ureja medije, agencija po uradni dolžnosti začne postopek za razveljavitev odločbe o dodelitvi pravice razširjanja televizijskega ali radijskega programa na določenem območju, če njen imetnik v treh mesecih od začetka delovanja multipleksa oziroma v treh mesecih od podelitve pravice razširjanja programa, če multipleks že deluje, ne začne z razširjanjem in oddajanjem televizijskega ali radijskega programa, za katerega je to pravico pridobil, v katerem od delujočih multipleksov na tem območju, če so za to izpolnjeni vsi tehnični in pravni pogoji.
92. člen
(prenos pravice do uporabe radijskih frekvenc za multipleks)
Če namerava operater multipleksa prenehati z upravljanjem multipleksa, lahko poda vlogo za prenos pravice do uporabe radijskih frekvenc za multipleks. Če tega ne stori do vsaj tri mesece pred načrtovanim prenehanjem upravljanja, lahko vlogo za prenos pravice do uporabe radijskih frekvenc za multipleks poda vsak od ponudnikov vsebin v tem multipleksu.
(vključitev televizijskih in radijskih programov v multipleks)
Operater multipleksa na določenem geografskem območju mora v okviru prostih kapacitet multipleksa omogočiti vključitev v multipleks vsem ponudnikom vsebin, ki imajo pravico razširjanja televizijskega ali radijskega programa v digitalni radiodifuzni tehniki za to območje, ki so jo pridobili v skladu z zakonom, ki ureja medije.
(zahteve za medobratovalnost radijskih sprejemnikov)
(1) Avtomobilski radijski sprejemniki, vgrajeni v novi avtomobil kategorije M, ki je dan na trg za prodajo ali najem, mora vsebovati sprejemnik, ki omogoča sprejem digitalnega radia prek prizemne digitalne radiodifuzije. Za sprejemnike, ki so skladni s harmoniziranimi standardi, sklicevanja na katere so bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije, ali z njihovimi deli, se šteje, da izpolnjujejo to zahtevo, ki jo zajemajo navedeni standardi ali njihovi deli.
(2) Drugi radijski sprejemniki za zvokovno radiodifuzijo, ki so dani na trg za prodajo, morajo vsebovati sprejemnik, ki omogoča sprejem digitalnega radia prek prizemne digitalne radiodifuzije. Obveznost ne velja za radijske sprejemnike, ki nimajo zaslona za prikaz imena programa, ki se sprejema, in proizvode, pri katerih je radijski sprejemnik postranske narave, na primer za pametne telefone in opremo, ki jo uporabljajo radioamaterji.
(ukrepi za pospeševanje razširjenosti digitalnega radia)
Služba in agencija lahko s svojimi ukrepi spodbujata oddajanje in sprejemanje radijskih postaj prek prizemne digitalne zvokovne radiodifuzije.
Agencija nadzira izvajanje določb tega poglavja in izpolnjevanje odločb, ki jih izda na njegovi podlagi. Pri nadzoru nad izvajanjem prvega odstavka 94. člena tega zakona agencija sodeluje z inšpektorjem, pristojnim za promet, pri nadzoru nad izvajanjem drugega odstavka 94. člena tega zakona pa z inšpektorjem, pristojnim za nadzor blaga na trgu, ob smiselni uporabi 288. člena tega zakona. Sodelovanje poteka v skladu z zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor.
VII. UPRAVLJANJE ELEMENTOV OŠTEVILČENJA
(1) Agencija na podlagi javnega pooblastila upravlja množico vseh elementov oštevilčenja v Republiki Sloveniji s ciljem zagotavljanja njihovega učinkovitega strukturiranja in uporabe ter poštenega in nediskriminacijskega zadovoljevanja potreb operaterjev in drugih fizičnih in pravnih oseb, ki so upravičene pridobiti odločbo o dodelitvi elementov oštevilčenja po tem zakonu. Pri tem agencija upošteva morebitne strateške dokumente Republike Slovenije in EU ter strateške usmeritve službe.
(2) Agencija vodi vse podatke v zvezi z upravljanjem elementov oštevilčenja.
(3) Agencija na svojih spletnih straneh objavi podatke o dodeljenih številkah in številskih blokih, in sicer:
1. številko ali številski blok,
2. imetnika številke ali številskega bloka.
(1) Načrt oštevilčenja Republike Slovenije sprejme agencija s splošnim aktom.
(2) Načrt oštevilčenja določa vrsto, dolžino, zgradbo ter namen in način uporabe elementov oštevilčenja, vključno s številkami za komunikacijo v sili in številkami, katerih uporaba je usklajena na podlagi predpisov EU, omogočati pa mora tudi prenosljivost številk in uvajanje novih elektronskih komunikacijskih storitev. V načrtu oštevilčenja se določi tudi območje negeografskih številk, ki se lahko uporabljajo za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev, ki niso medosebne komunikacijske storitve, na celotnem območju EU.
(3) Spremembe ali dopolnitve načrta oštevilčenja, ki bistveno posegajo v sistem oštevilčenja in katerih izvedba je tehnološko zahtevna, se začnejo uporabljati šele dve leti po njihovi uveljavitvi.
(4) Agencija vsako leto do 31. marca na svojih spletnih straneh objavi pregled dodeljenih elementov oštevilčenja po vrstah in namenih uporabe. Pregled vključuje tudi analizo nevarnosti izčrpanja posameznih elementov oštevilčenja.
(uporaba elementov oštevilčenja)
Operater in fizične ali pravne osebe iz prvega odstavka 101. člena tega zakona lahko uporabljajo elemente oštevilčenja le na podlagi odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja, s katero agencija podeli pravico do njihove uporabe.
(postopek izdaje odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja)
(1) Agencija izda odločbo o dodelitvi elementov oštevilčenja v skladu z načrtom oštevilčenja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, in po predhodno izvedenem postopku javnega razpisa v primerih, kot določa ta zakon. Pri dodelitvi elementov oštevilčenja, ki jih upravlja ITU, agencija upošteva tudi postopke, določene v ustreznih priporočilih te zveze. Pri dodelitvi številk, katerih uporaba je usklajena na podlagi predpisov EU, agencija upošteva tudi postopke, določene v predpisih in priporočilih EU.
(2) Agencija uporabi postopek javnega razpisa le takrat, kadar ob smiselni uporabi postopka iz 47. člena tega zakona ugotovi, da se učinkovita uporaba določenih elementov oštevilčenja z izjemno ekonomsko vrednostjo (npr. kratke številke) lahko zagotovi le z omejitvijo števila izdanih odločb o dodelitvi elementov oštevilčenja. V postopku javnega razpisa lahko kot ponudniki sodelujejo operaterji, ki tako pridobljene elemente oštevilčenja lahko dodeljujejo v uporabo svojim uporabnikom pod enakimi, stroškovno naravnanimi in preglednimi pogoji, druge fizične ali pravne osebe pa le, če izkažejo sposobnost upravljanja elementov oštevilčenja.
(3) Agencija v postopku javnega razpisa smiselno uporabi določbe tega zakona, ki urejajo postopek javnega razpisa za dodelitev določenih radijskih frekvenc.
(4) O ponudbah odloči agencija z izdajo ene ali več odločb o dodelitvi elementov oštevilčenja, ki pa jih mora v tem primeru izdati in vročiti v 42 dneh po poteku roka za predložitev ponudb ter hkrati o svoji odločitvi obvestiti javnost.
(izdaja odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja)
(1) Vlogo za pridobitev odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja lahko vloži operater. Druga fizična ali pravna oseba lahko vloži vlogo le, če lahko dokaže, da elemente oštevilčenja potrebuje za opravljanje dejavnosti v javnem interesu ali za elemente oštevilčenja, ki se ne uporabljajo za medosebne komunikacijske storitve. Druga fizična ali pravna oseba mora dokazati, da je sposobna upravljati elemente oštevilčenja.
(2) Vloga iz prejšnjega odstavka mora vsebovati podatke, ki jih agencija potrebuje za vodenje uradne evidence imetnikov odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja in za nadzor uporabe elementov oštevilčenja, in sicer zlasti:
1. ime, naslov in davčno številko za fizične osebe,
2. firmo, sedež, davčno številko in navedbo zakonitega zastopnika za pravne osebe,
3. dokaze o tem, da je vlagatelj upravičen do dodelitve elementov oštevilčenja,
4. podatke o vrsti, količini in namenu uporabe elementov oštevilčenja, ki jih želi dobiti,
5. projekt, ki vsebuje načrt o oceni potreb za prihodnja tri leta, če vlagatelj zahteva večji blok številk,
6. utemeljitve, na podlagi katerih vlagatelj dokazuje, da bo dodeljena količina elementov oštevilčenja v treh letih uporabljena.
(3) Vlagatelj, ki ni operater, mora poleg podatkov iz prejšnjega odstavka predložiti tudi dokazila, da je sposoben upravljati elemente oštevilčenja.
(4) Agencija mora odločbo o dodelitvi elementov oštevilčenja, kadar se ne izvede javni razpis, izdati in odposlati v 21 dneh po prejemu vloge za pridobitev odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka agencija z odločbo zavrne izdajo odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja, če ugotovi, da:
1. vlagatelj ni upravičen za dodelitev elementov oštevilčenja,
2. vlagatelj nima poravnanih vseh zapadlih obveznosti do agencije,
3. nameravana uporaba ne upravičuje dodelitve zahtevane količine oziroma vrste elementov oštevilčenja,
4. bi bila dodelitev elementov oštevilčenja v nasprotju z veljavno zakonodajo,
5. vlagatelj, ki ni operater, ni izkazal sposobnosti upravljanja elementov oštevilčenja,
6. v primeru vlagatelja, ki ni operater, obstaja nevarnost izčrpanja elementov oštevilčenja.
(6) Agencija s splošnim aktom določi merila za ocenjevanje sposobnosti upravljanja elementov oštevilčenja in nevarnosti izčrpanja elementov oštevilčenja. Pri tem v največji možni meri upošteva smernice BEREC. Agencija s splošnim aktom tudi podrobneje predpiše vsebino in obliko vloge ter določi velikost bloka številk iz 5. točke drugega odstavka tega člena.
(7) Operater lahko dodeljene številke v skladu z odločbo o dodelitvi elementov oštevilčenja in veljavno zakonodajo dodeli končnim uporabnikom svojih storitev. Na podlagi pravnega posla jih lahko odplačno dodeljuje v uporabo tudi izvajalcem storitev na njegovem omrežju, pri čemer lahko zaračuna le dejanske stroške. Operater ne sme delati razlik med izvajalci storitev glede blokov številk, ki se uporabljajo za dostop do njihovih storitev. Vse podatke o takih pravnih poslih mora sporočiti agenciji.
(vsebina odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja)
(1) Odločba o dodelitvi elementov oštevilčenja mora vsebovati najmanj:
1. podatke o imetniku pravice uporabe elementov oštevilčenja,
2. dodeljene elemente oštevilčenja,
3. pogoje uporabe elementov oštevilčenja iz 103. člena tega zakona.
(2) O spremembi podatkov iz 1. točke prejšnjega odstavka mora imetnik pravice uporabe elementov oštevilčenja agencijo obvestiti v 30 dneh po njihovem nastanku.
(pogoji uporabe elementov oštevilčenja)
Pogoji iz 3. točke prvega odstavka prejšnjega člena se smejo nanašati samo na:
1. določitev storitve, za katero se lahko uporabijo dodeljeni element ali elementi oštevilčenja, vključno z vsemi zahtevami, povezanimi z izvajanjem te storitve, ter tarifnimi načeli in najvišjimi cenami, ki lahko veljajo v posebnem številčnem območju,
2. zagotavljanje dejanske in učinkovite uporabe elementov oštevilčenja,
3. prenosljivost številk,
4. obveznost zagotavljanja informacij o naročnikih, potrebnih v javnih imenikih v skladu z 205. členom tega zakona,
5. čas trajanja odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja ob upoštevanju vseh sprememb načrta številčenja,
6. prenos pravice uporabe elementov oštevilčenja in pogoje tega prenosa v skladu s 106. členom tega zakona,
7. plačila za uporabo dodeljenih elementov oštevilčenja v skladu s 111. členom tega zakona,
8. obveznosti, ki jih je imetnik odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja prevzel v postopku javnega razpisa,
9. obveznosti iz mednarodnopravnih aktov, uveljavljenih v Republiki Sloveniji, ki se nanašajo na elemente oštevilčenja in njihovo uporabo,
10. obveznosti v zvezi z eksteritorialno uporabo elementov oštevilčenja v EU za zagotovitev skladnosti z varstvom potrošnikov in drugimi predpisi o elementih oštevilčenja drugih držav članic.
(eksteritorialna uporaba elementov oštevilčenja)
(1) V primeru dodelitve negeografskih številk, ki se uporabljajo za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev, ki niso medosebne komunikacijske storitve, morajo biti pogoji na območju kode drugih držav članic EU vsaj tako strogi kot v primeru dodelitve elementov oštevilčenja za izvajanje storitev na območju kode Republike Slovenije.
(2) Agencija v primeru dodelitve elementov oštevilčenja iz prejšnjega odstavka v odločbi o dodelitvi elementov oštevilčenja določi pogoje, s katerimi se zagotovi skladnost s predpisi o varstvu potrošnikov in drugimi predpisi držav članic, povezanih z uporabo elementov oštevilčenja, ki se uporabljajo v državah članicah, v katerih se bodo uporabljali elementi oštevilčenja.
(3) Agencija BEREC redno posreduje informacije o dodeljenih elementih oštevilčenja iz prvega odstavka tega člena.
(4) V primeru dodelitve elementov oštevilčenja iz prvega odstavka tega člena fizični ali pravni osebi, ki ni operater, se določbe tega člena uporabljajo za posebne storitve, za zagotavljanje katerih je bila dodeljena pravica uporabe elementov oštevilčenja.
(veljavnost odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja)
Odločbo o dodelitvi elementov oštevilčenja izda agencija za nedoločen čas.
(prenos pravice uporabe elementov oštevilčenja)
(1) Imetnik odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja lahko svojo pravico do uporabe teh elementov oštevilčenja s pravnim poslom prenese na drugo fizično ali pravno osebo, ki izpolnjuje predpisane pogoje, vendar le s predhodnim soglasjem agencije, ki preveri, ali ta druga fizična ali pravna oseba izpolnjuje pogoje, določene z zakonom, podzakonskimi predpisi ali akti agencije.
(2) Agencija pri prenosu pravice do uporabe elementov oštevilčenja na drugo fizično ali pravno osebo v skladu s prejšnjim odstavkom tej fizični ali pravni osebi izda novo odločbo o dodelitvi elementov oštevilčenja po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek.
(3) Namen uporabe številk, ki je usklajena na podlagi predpisov EU, se s prenosom pravice iz prejšnjega odstavka ne sme spremeniti.
(sprememba odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja)
(1) Agencija lahko zaradi usklajevanja s spremembami oziroma dopolnitvami načrta v skladu s tretjim odstavkom 98. člena tega zakona po uradni dolžnosti z odločbami spremeni že izdane odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja v 30 dneh po dnevu uveljavitve sprememb oziroma dopolnitev načrta. V tem primeru imetnik odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja oziroma uporabniki, ki so jim bile dodeljene, nimajo pravice zahtevati odškodnine.
(2) Agencija lahko spremeni odločbo o dodelitvi elementov oštevilčenja tudi na predlog njenega imetnika.
(razveljavitev odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja)
(1) Agencija mora odločbo o dodelitvi elementov oštevilčenja razveljaviti po uradni dolžnosti, če ugotovi, da:
1. je vloga za dodelitev elementov oštevilčenja vsebovala neresnične podatke,
2. njen imetnik ne izpolnjuje več pogojev, določenih na podlagi veljavne zakonodaje in odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja,
3. se dodeljeni elementi oštevilčenja v treh letih po izdaji odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja niso začeli uporabljati ali se ne uporabljajo več kakor eno leto,
4. je njen imetnik v skladu s prvim odstavkom 106. člena tega zakona pravico do uporabe elementov oštevilčenja s pravnim poslom prenesel na drugo fizično ali pravno osebo.
(2) Agencija razveljavi odločbo o dodelitvi elementov oštevilčenja po uradni dolžnosti tudi:
1. če plačilo za uporabo elementov oštevilčenja oziroma znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine kljub dvakratnemu pisnemu opozorilu ni bil poravnan ali
2. če obstajajo druge hujše ali ponavljajoče se nepravilnosti pri izpolnjevanju pogojev za uporabo elementov oštevilčenja iz 103. člena tega zakona, ki so navedeni v odločbi o dodelitvi elementov oštevilčenja, če te nepravilnosti niso bile odpravljene z milejšimi ukrepi v postopku nadzora.
(varstvo končnih uporabnikov v primeru razveljavitve odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja)
(1) Agencija najmanj 60 dni pred nameravano razveljavitvijo odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja iz razlogov iz 1. in 2. točke prvega odstavka prejšnjega člena in razlogov iz drugega odstavka prejšnjega člena na svojih spletnih straneh in v sredstvih javnega obveščanja obvesti zainteresirano javnost o nameravani razveljavitvi odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja in možnosti končnih uporabnikov, da številke prenesejo k drugemu operaterju v skladu s 195. členom tega zakona. O tem mora svoje naročnike na svojih spletnih straneh, v sredstvih javnega obveščanja in na izdanih računih obvestiti tudi imetnik odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja.
(2) Agencija pred razveljavitvijo odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja iz prejšnjega odstavka od njenega imetnika pridobi podatke o številkah iz odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja, ki so bile prenesene k drugim operaterjem v skladu s 195. členom tega zakona.
(3) Agencija na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka vsaj 60 dni pred nameravano razveljavitvijo odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja iz prvega odstavka tega člena po uradni dolžnosti po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, izda odločbo o dodelitvi elementov oštevilčenja, s katero bloke številk, dodeljenih z odločbo o dodelitvi elementov oštevilčenja, ki se razveljavlja, dodeli operaterju, h kateremu je bilo v skladu s 195. členom tega zakona prenesenih največ številk.
(prenehanje odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja)
(1) Odločba o dodelitvi elementov oštevilčenja preneha veljati:
1. na predlog imetnika odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja,
2. če preneha obstajati imetnik odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja,
3. z razveljavitvijo odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja.
(2) V primerih iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka agencija izda ugotovitveno odločbo.
(plačila za uporabo elementov oštevilčenja)
(1) Imetniki odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja so zavezanci za letno plačilo agenciji za uporabo dodeljenih elementov oštevilčenja. Plačila krijejo stroške, ki jih ima agencija z upravljanjem in nadzorom elementov oštevilčenja.
(2) Agencija s splošnim aktom predpiše način izračuna višine plačila na podlagi tega člena. Ta je odvisen od količine, dolžine in vrste elementov oštevilčenja, ne sme pa omejevati konkurence ali ovirati vstopa na trg.
(3) Višino plačil na podlagi prvega in drugega odstavka tega člena določi agencija s tarifo ob upoštevanju potrebnega pokrivanja stroškov iz prvega odstavka tega člena ter s smiselno uporabo četrtega, petega in šestega odstavka 6. člena tega zakona. Pri določitvi višine plačila agencija upošteva splošni akt iz prejšnjega odstavka, ki je veljal na dan izdaje soglasja vlade k tarifi za prihodnje koledarsko leto.
(4) Za odmero in plačevanje plačil za uporabo elementov oštevilčenja se uporablja 7. člen tega zakona.
(5) Ne glede na določbo četrtega odstavka 7. člena tega zakona mora zavezanec, ki mu je pravica do uporabe elementov oštevilčenja prenehala zaradi razlogov, ki niso na njegovi strani, plačati le toliko dvanajstin letnega plačila, kolikor celih mesecev je bila ta pravica veljavna, vendar ne manj kot eno dvanajstino letnega plačila.
(6) Ne glede na določbo prvega odstavka tega člena operaterju agenciji ni treba plačati za uporabo številk, ki so bile prenesene k drugemu operaterju. Zavezanec za plačilo agenciji za te številke je operater, h kateremu so bile prenesene. Agencija pri tem upošteva podatke, ki jih v skladu z osmim odstavkom 195. člena tega zakona sporoči operater.
(7) Za elemente oštevilčenja, ki se dodelijo na podlagi javnega razpisa, razen če gre za elemente oštevilčenja za opravljanje dejavnosti v javnem interesu, za katere je v drugih predpisih ali predpisih EU določeno, da so storitve dosegljive prek teh elementov oštevilčenja za uporabnike brezplačne, se zahteva tudi plačilo določenega zneska za učinkovito rabo omejene dobrine, s katerim se zagotovi optimalna raba dodeljenih elementov oštevilčenja. Ta je prihodek državnega proračuna. Najmanjša višina tega zneska in način njegovega plačila se v tem primeru določita v sklepu o uvedbi postopka javnega razpisa. Pri odločitvi o takšnem razpisnem merilu, najmanjši višini tega zneska in določitvi načina njegovega plačila se upoštevajo ponudba in povpraševanje po razpisanih elementih oštevilčenja, razvitost trga, na katerega se nanašajo razpisani elementi oštevilčenja, ter višina tovrstnih plačil v drugih državah EU, v nobenem primeru pa ne sme biti tako visok, da bi oviral razvoj inovativnih storitev in konkurenco na trgu.
Mednarodna predpona za klice iz Republike Slovenije v tujino je 00. Operaterji o tem na primeren način obvestijo svoje končne uporabnike.
(dostop do storitev z uporabo negeografskih številk)
(1) Operater javnega komunikacijskega omrežja oziroma izvajalec javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev mora končnim uporabnikom omogočiti, da lahko kličejo na vse številke, ki se zagotavljajo v EU, vključno z enotnimi mednarodnimi številkami brezplačnih telefonskih klicev, ter dostopajo do storitev in jih uporabljajo z uporabo negeografskih številk znotraj EU, kadar je to ekonomsko izvedljivo.
(2) Operaterju javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajalcu javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev ni treba izpolniti obveznosti iz prejšnjega odstavka, če se je klicani iz komercialnih razlogov odločil za omejitev klicev, ki prihajajo z določenega območja EU.
(3) Sodišče lahko operaterju javnega komunikacijskega omrežja oziroma izvajalcu javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev odredi, da onemogoči dostop do posameznih številk ali storitev, dostopnih prek teh številk, če je to utemeljeno zaradi zlorabe ali goljufije v konkretni zadevi, ki jo obravnava. Sodišče lahko v takem primeru od ponudnika elektronskih komunikacijskih storitev zahteva, da zadrži prihodke od zadevne povezave ali druge storitve.
(1) Agencija nadzira izvajanje določb tega poglavja in izpolnjevanje odločb, ki jih izda na njegovi podlagi.
(2) V primeru odločb o dodelitvi elementov oštevilčenja iz 104. člena tega zakona agencija uvede postopek nadzora na predlog nacionalnega regulativnega organa ali drugega pristojnega organa države članice EU, v kateri se elementi oštevilčenja uporabljajo, ki izkaže kršitev pravil o varstvu potrošnikov ali drugih predpisov te države, povezanih z uporabo elementov oštevilčenja.
VIII. VARNOST OMREŽIJ IN STORITEV TER DELOVANJE V STANJIH OGROŽENOSTI
(varnost omrežij in storitev)
(1) Operaterji morajo sprejeti ustrezne in sorazmerne tehnične ter organizacijske ukrepe za ustrezno obvladovanje tveganja za varnost omrežij in storitev, vključno s pripadajočimi informacijskimi sistemi, zlasti zaradi preprečevanja in zmanjševanja učinkov varnostnih incidentov na uporabnike ter na druga omrežja in storitve (v nadaljnjem besedilu: sistem upravljanja varnosti). Sprejeti ukrepi, vključno s šifriranjem, kadar je to primerno, morajo ob upoštevanju stanja zagotoviti raven varnosti, primerno predvidenemu tveganju.
(2) Med ukrepe iz prejšnjega odstavka spadajo tudi sprejem, izvajanje in spremljanje ustreznega SUVI, ki ga operater določi kot poslovno skrivnost. Operaterji morajo redno izboljševati SUVI, vključno s pripadajočimi ukrepi, ki jih ta vsebuje.
(3) SUVI zajema najmanj:
1. opredelitev vseh varnostnih tveganj znotraj operaterja, kot tudi tistih zunaj operaterja, ki lahko ogrozijo delovanje javnega komunikacijskega omrežja oziroma lahko motijo delovanje javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev, ki jih ta operater ponuja,
2. opredelitev verjetnosti dogodka za vsa varnostna tveganja iz prejšnje točke,
3. opredelitev stopnje negativnih učinkov in posledic za delovanje javnega komunikacijskega omrežja in za javno dostopne komunikacijske storitve za vsa varnostna tveganja iz prve točke,
4. opredelitev ustreznih varnostnih ukrepov in priprava načrta obravnavanja tveganj, vključno z določitvijo varnostnih kontrol in ciljev, za zmanjšanje verjetnosti za nastop varnostnega incidenta,
5. opredelitev ukrepov in načrtov za zmanjšanje negativnih učinkov in omilitev posledic varnostnega incidenta,
6. opredelitev ustreznega načina organiziranja varnosti znotraj operaterja, katerega integralni del je varnost omrežja, informacijskega sistema in fizično varovanje objektov in naprav,
7. opredelitev ustreznega načina zagotovitve kadrovske zasedbe na ključnih delovnih mestih pri operaterju, ki se poklicno ukvarjajo z varnostjo,
8. opredelitev načina rednega preverjanja skladnosti izvajanih ukrepov in postopkov s tistimi, ki so opisani v varnostnem načrtu.
(4) Med ukrepe iz prvega odstavka tega člena spadajo tudi sprejem, izvajanje in spremljanje ustreznega SUNP, ki ga operater določi kot poslovno skrivnost. Operaterji morajo redno izboljševati SUNP in pripadajoče ukrepe.
(5) V delu, kjer se SUNP iz prejšnjega odstavka nanaša na zagotavljanje komunikacije v sili, mora biti ta vsaj enkrat letno pregledan. Za njegovo sprejetje in morebitne spremembe ali posodobitve je potrebna predhodna odobritev pristojnih organov, odgovornih za delovanje centrov za sprejem komunikacije v sili.
(6) Operaterji pri SUVI in SUNP v čim večji meri upoštevajo mednarodno priznane standarde in dobre prakse.
(7) Agencija za izvajanje tega člena izda splošni akt, s katerim uredi zlasti tehnične usmeritve, ki jih upoštevajo operaterji pri oceni tveganj, ter tehnične in organizacijske ukrepe. Pri pripravi splošnega akta agencija sodeluje z organom, pristojnim za informacijsko varnost.
(dodatne varnostne zahteve)
(1) Operaterji mobilnih komunikacijskih omrežij, ki zagotavljajo ta omrežja upravljavcem kritične infrastrukture z drugih področij urejanja kritične infrastrukture, določenim v skladu z zakonom, ki ureja področje kritične infrastrukture (v nadaljnjem besedilu: upravljavci kritične infrastrukture), izvajalcem bistvenih storitev, določenih v skladu z zakonom, ki ureja informacijsko varnost (v nadaljnjem besedilu: izvajalci bistvenih storitev), organom državne uprave, določenim v skladu z zakonom, ki ureja informacijsko varnost (v nadaljnjem besedilu: organi državne uprave) oziroma nosilcem ključnih delov sistema varnosti države, morajo poleg zahtev iz prejšnjega člena upoštevati dodatne varnostne zahteve in omejitve.
(2) Operaterji iz prejšnjega odstavka poleg ugotavljanja tveganj iz prejšnjega člena upoštevajo tudi tveganja, ki izhajajo iz odnosov in dogovorov s proizvajalci oziroma dobavitelji (v nadaljnjem besedilu: dobavitelj) informacijskih sistemov in omrežne opreme (v nadaljnjem besedilu: oprema), ter tveganja, ki izhajajo iz storitev podpore tretje ravni, ki jih tem operaterjem zagotavljajo ponudniki storitev podpore tretje ravni. Če je določena oprema prestala presojo evropskih certifikacijskih organov, ki izvajajo presojo z vidika varnosti ali kakovosti izdelkov, se šteje, da je ta oprema tehnično ustrezna brez dodatne presoje s strani operaterja.
(3) Operater iz prvega odstavka tega člena izvaja oceno tveganja za posameznega svojega dobavitelja oziroma ponudnika storitev podpore tretje ravni. V to oceno tveganja vključi vsa relevantna tveganja iz prejšnjega odstavka, vključno glede uporabe njegove opreme in storitev v kritičnih elementih in funkcijah omrežij in pripadajočih informacijskih sistemih.
(4) Obveznost opredelitev iz tretjega odstavka prejšnjega člena za operaterje iz prvega odstavka tega člena zajema tudi tveganja, ki lahko ogrozijo delovanje elektronskega komunikacijskega omrežja, ki ni javno, oziroma lahko motijo delovanje elektronskih komunikacijskih storitev, ki niso javna, če prej navedeni operater s takšnimi omrežji upravlja za potrebe upravljavcev kritične infrastrukture z drugih področij urejanja kritične infrastrukture, izvajalcev bistvenih storitev in organov državne uprave oziroma za nosilce ključnih delov sistema varnosti države.
(5) Ne glede na tretji in četrti odstavek tega člena operater iz prvega odstavka tega člena pri zagotavljanju predmetnih omrežij iz prvega odstavka tega člena oziroma iz prejšnjega odstavka v kritičnih elementih in funkcijah tega omrežja in pripadajočih informacijskih sistemih ne sme uporabljati opreme in storitev podpore tretje ravni, katere uporaba bi lahko ogrozila nacionalno varnost, kot to izhaja iz 117. člena tega zakona.
(6) Agencija za izvajanje tega člena izda splošni akt, s katerim opredeli predvsem kritične elemente omrežja in pripadajočih informacijskih sistemov iz prejšnjega odstavka, ter druge zlasti tehnične usmeritve, ki jih morajo upoštevati operaterji iz prvega odstavka tega člena. Pri pripravi splošnega akta agencija sodeluje z organom, pristojnim za informacijsko varnost.
(določitev opreme in storitev podpore tretje ravni zaradi zagotavljanja nacionalne varnosti)
(1) Vlada lahko po predhodnem mnenju Sveta za nacionalno varnost (v nadaljnjem besedilu: SNAV) na predlog organa, pristojnega za informacijsko varnost, z odločbo določi opremo in storitve podpore tretje ravni iz petega odstavka prejšnjega člena, pri čemer določi tudi rok za izpolnitev obveznosti iz petega odstavka prejšnjega člena, ki ne sme biti daljši od petih let. Pri presoji, ali bi z opremo ali storitvami podpore tretje ravni lahko bila ogrožena nacionalna varnost, vlada upošteva, da morajo biti izpolnjena vsaj štiri izmed naslednjih meril:
1. močna povezava med dobaviteljem oziroma ponudnikom storitve podpore tretje ravni in vlado določene tretje države, ki se kaže npr. v povezanosti odločevalcev dobavitelja oziroma ponudnika storitve podpore tretje ravni z vlado ali oblastnimi organi tretje države,
2. zakonodaja tretje države na področju varnosti ali varovanja podatkov, ki omogoča vladno vmešavanje, zlasti če ni vzpostavljen zakonodajni ali demokratični sistem nadzora in ravnotežja ali če ne obstajajo sporazumi o varnosti ali varovanja podatkov med EU in določeno tretjo državo,
3. nepregledna lastniška struktura podjetja dobavitelja oziroma ponudnika storitve podpore tretje ravni, ki omogoča vmešavanje vlade tretje države,
4. sposobnost tretje države, da izvaja pritisk v zvezi s poslovnimi odločitvami dobavitelja, npr. tudi v zvezi s krajem proizvodnje opreme,
5. nesposobnost dobavitelja, da zagotavlja dobavo tudi v zaostrenih ekonomskih razmerah, npr. v primeru pretrganih dobavnih verig ali ekonomskih sankcij,
6. nezadostna splošna kakovost proizvodov in praks dobavitelja na področju kibernetske varnosti, vključno s stopnjo nadzora nad lastno dobavno verigo in morebitno neustrezno izvajanje varnostnih praks skladno s pravili stroke. Če je dobavitelj z določenimi proizvodi oziroma opremo prestal presojo evropskih certifikacijskih organov, ki izvajajo presojo z vidika varnosti oziroma kakovosti izdelkov, se šteje, da so ti proizvodi ali oprema tehnično ustrezni oziroma kakovostni, razen, če je kasneje dokazano, da takšni proizvodi ali oprema omogočajo zlonamerne dejavnosti,
7. netransparentnost dobavitelja oziroma ponudnika storitve podpre tretje ravni glede obdelave podatkov z njegove strani, npr. glede spoštovanje zakonodaje s področja varstva podatkov.
(2) Strokovno gradivo za odločbo iz prejšnjega odstavka (v nadaljnjem besedilu: strokovno gradivo) pripravi organ, pristojen za informacijsko varnost, ob sodelovanju drugih pristojnih organov glede na njihove pristojnosti za področja, navedena pri merilih iz prejšnjega odstavka, ter po predhodnem posvetovanju z agencijo glede določitve primernega roka iz prejšnjega odstavka ter drugih morebitnih tehničnih vprašanj, ki nastanejo pri pripravi gradiva. Organ, pristojen za informacijsko varnost, mora v okviru priprave strokovnega gradiva pozvati tudi dobavitelja opreme oziroma ponudnika storitve podpore tretje ravni ter operaterje iz prvega odstavka prejšnjega člena, ki bi lahko bili prizadeti z odločbo iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: osebe s položajem stranke v postopku), da se v roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni, opredelijo do osnutka strokovnega gradiva, in hkrati predložijo informacije ter podatke, ki bi lahko vplivali na odločitev iz prejšnjega odstavka. Organ, pristojen za informacijsko varnost, v zvezi z osnutkom strokovnega gradiva in morebitnimi pripombami nanj, osebo s položajem stranke v postopku lahko vabi tudi na razgovor. Če subjekt, ki ima položaj stranke v postopku, nima sedeža v Republiki Sloveniji, ga organ, pristojen za informacijsko varnost, preko svoje spletne strani predhodno pozove, da v roku, ki ne sme biti krajši od 15 dni, sporoči kontaktne podatke osebe pooblaščene za vročanje v Republiki Sloveniji. Če se oseba s položajem stranke v postopku v postavljenih rokih ne odzove na poziv iz prejšnjega stavka ali na poziv za opredelitev do strokovnega gradiva iz drugega stavka tega odstavka, to ne vpliva na odločitev iz prejšnjega odstavka.
(3) SNAV v rednih časovnih intervalih, vendar vsaj vsaka tri leta, obravnava strokovno gradivo glede ustreznosti izdanih odločb iz prvega odstavka tega člena in morebitno potrebo po izdaji novih odločb, ki ga pripravi organ, pristojen za informacijsko varnosti na način iz prejšnjega odstavka.
(4) Vlada po predhodnem mnenju SNAV na predlog organa, pristojnega za informacijsko varnost, spremeni, dopolni ali razveljavi prejšnje odločbe o določitvi opreme in storitev podpore tretje ravni, s katerimi bi bila lahko ogrožena nacionalna varnost ali po potrebi izda nove odločbe po prvem odstavku tega člena. Subjekti, ki imajo položaj stranke v postopku, lahko organu, pristojnemu za informacijsko varnost, podajo predlog za spremembo, dopolnitev ali razveljavitev pravnomočne odločbe iz prvega odstavka tega člena, če izkažejo, da niso več podani pogoji za njeno izdajo oziroma ker so se naknadno bistveno spremenile okoliščine za njeno izdajo.
(5) Vlada informacijo o izdani odločbi iz prvega odstavka tega člena objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. S to informacijo vlada posebej seznani tudi agencijo.
(6) Zoper odločbo iz prvega odstavka tega člena je dovoljen upravni spor.
(obveznost obveščanja in poročanja o varnostnih incidentih)
(1) Operaterji morajo o vseh varnostnih incidentih, če so ti pomembno vplivali na delovanje javnih komunikacijskih omrežij ali izvajanje javnih komunikacijskih storitev, brez nepotrebnega odlašanja obvestiti agencijo in nacionalno skupino za obravnavo incidentov s področja varnosti elektronskih omrežij in informacij (v nadaljnjem besedilu: nacionalni CSIRT). Če je zaradi varnostnega incidenta prizadeta komunikacija v sili, operaterji hkrati obvestijo tudi zadevni center za sprejem komunikacije v sili. Operaterji obveščajo pristojne organe iz tega odstavka na način, da se zagotovi varnost prenesenih podatkov po elektronski poti, če je to le mogoče.
(2) Agencija s splošnim aktom določi vsebino obvestila in v katerih primerih gre za pomemben vpliv iz prejšnjega odstavka. Pred izdajo prej navedenega splošnega akta agencija pridobi mnenje organa, pristojnega za informacijsko varnost.
(3) Pri določanju pomembnega vpliva iz prejšnjega odstavka agencija upošteva predvsem naslednja merila:
1. število uporabnikov, ki jih je prizadel varnostni incident,
2. trajanje varnostnega incidenta,
3. geografska razširjenost območja, ki ga je prizadel varnostni incident,
4. obseg prizadetosti delovanja omrežja ali storitve,
5. obseg vpliva na gospodarske in družbene dejavnosti, predvsem na kritično infrastrukturo, izvajanje bistvenih storitev, na storitve komunikacije v sili in delovanje organov državne uprave oziroma nosilcev ključnih delov sistema varnosti države.
(4) Nacionalni CSIRT o incidentih iz prvega odstavka tega člena obvesti organ, pristojen za informacijsko varnost.
(5) Agencija o posameznih varnostnih incidentih iz prvega odstavka tega člena po potrebi obvešča pristojne organe v drugih državah članicah EU in Agencijo Evropske unije za kibernetsko varnost (v nadaljnjem besedilu: ENISA).
(6) Če agencija meni, da je razkritje varnostnega incidenta iz prejšnjega odstavka v javnem interesu, po posvetovanju z organom, pristojnim za informacijsko varnost, lahko o tem sama obvesti javnost ali pa to naloži operaterju, ki ga zadeva varnostni incident.
(7) Agencija Evropski komisiji in ENISA vsako leto najpozneje do konca februarja za preteklo leto predloži kratko letno poročilo o prejetih prijavah in ukrepih, ki so bili sprejeti v skladu s prvim, drugim oziroma petim odstavkom tega člena. Agencija s poročilom seznani tudi organ, pristojen za informacijsko varnost.
(8) Operaterji morajo v primeru posebne in resne grožnje varnostnega incidenta iz prvega odstavka tega člena v javnih komunikacijskih omrežjih ali javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev svoje uporabnike, ki bi jih taka grožnja lahko prizadela, brezplačno obvestiti o morebitnih zaščitnih ali popravnih ukrepih, ki jih lahko sprejmejo uporabniki. Po potrebi morajo operaterji uporabnike obvestiti tudi o sami grožnji.
(9) Agencija lahko zaprosi nacionalni CSIRT za pomoč v zvezi z vprašanji, ki sodijo med njegove naloge v skladu z zakonom, ki ureja informacijsko varnost.
(10) Agencija se v zvezi z vprašanji iz tega člena po potrebi posvetuje in sodeluje z organi pregona, organom, pristojnim za informacijsko varnost, in Informacijskim pooblaščencem.
(11) Določbe tega člena ne posegajo v določbe XII. poglavja tega zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(vrednotenje varnostnega incidenta)
(1) Priglašene varnostne incidente ob njihovem reševanju vrednoti agencija ob sodelovanju z nacionalnim CSIRT. Pri vrednotenju se agencija in CSIRT lahko posvetujeta z organom, pristojnim za informacijsko varnost. Pri tem je glede na težo varnostnega incidenta:
1. lažji incident enkraten varnostni incident, ki ima glede na kriterije določitve pomembnosti vpliva varnostnega incidenta iz tretjega odstavka prejšnjega člena majhen negativen vpliv na varnost omrežij in storitev operaterja ter ne sme imeti večjega vpliva na nemoteno delovanje operaterja in mu ne sme povzročiti večje škode; prav tako takšen incident ne sme imeti negativnega vpliva na delovanje upravljavcev kritične infrastrukture ali delovanje izvajalcev bistvenih storitev ali organov državne uprave, določenih v skladu s področno zakonodajo, na komunikacije v sili ali na delovanje ključnih delov sistema varnosti države;
2. težji incident enkraten varnostni incident oziroma zaporedje večjega števila različnih varnostnih incidentov v kratkem obdobju, ki ima glede na kriterije določitve pomembnosti vpliva incidenta iz tretjega odstavka prejšnjega člena velik negativen vpliv na varnost omrežij in storitev operaterja; takšen incident ima pomemben vpliv na nemoteno delovanje operaterja in mu povzroči večjo škodo; ob tem ima takšen incident lahko tudi negativen vpliv na delovanje upravljavcev kritične infrastrukture ali na delovanje izvajalcev bistvenih storitev ali organov državne uprave, določenih v skladu s področno zakonodajo, na komunikacije v sili ali na delovanje ključnih delov sistema varnosti države, vendar ta vpliv ne dosega kriterijev iz naslednje točke;
3. kritični incident tisti varnostni incident, ki ima glede na kriterije določitve pomembnosti vpliva incidenta iz tretjega odstavka prejšnjega člena zelo velik negativen vpliv na varnost omrežij in storitev operaterja; ob tem takšen incident povzroči tudi oteženo delovanje države, še posebej ključnih delov sistema varnosti države, komunikacij v sili ter v skladu s področno zakonodajo določenih izvajalcev bistvenih storitev ali organov državne uprave; kritični incident lahko tudi delno onemogoči delovanje vsaj treh področij kritične infrastrukture ali bistvenih storitev, določenih v skladu s področno zakonodajo, ali enega v celoti.
(2) Agencija za izvajanje tega člena izda splošni akt, s katerim opredeli predvsem, kdaj gre za majhen, velik ali zelo velik negativen vpliv na varnost omrežij in storitev operaterjev, pri čemer upošteva merila iz tretjega odstavka prejšnjega člena. Pri pripravi splošnega akta agencija sodeluje z organom, pristojnim za informacijsko varnost.
(ukrepanje v primeru težjega in kritičnega incidenta ali kibernetskega napada)
(1) Organ, pristojen za informacijsko varnost, na podlagi podatkov in informacij o teži varnostnega incidenta iz prejšnjega člena, ki mu jih sproti posreduje agencija, lahko pa tudi nacionalni CSIRT, v sodelovanju z obema organoma oceni, ali gre hkrati tudi za kibernetski napad.
(2) Organ, pristojen za informacijsko varnost, mora o kritičnem incidentu in kibernetskem napadu nemudoma obvestiti vlado in SNAV, lahko pa ju glede na presojo relevantnih okoliščin obvesti tudi o težjem incidentu, kadar obstaja možnost, da preraste v kritični incident.
(3) V primeru težjega ali kritičnega incidenta ali v primeru kibernetskega napada organ, pristojen za informacijsko varnost, s pisno odločbo, v nujnih primerih pa tudi ustno, operaterjem določi takšne primerne in sorazmerne ukrepe, kot je potrebno za zaustavitev varnostnega incidenta, ki že poteka, ali za odpravo njegovih posledic. Operaterju se pisni odpravek ustne odločbe vroči čim prej, vendar najkasneje v roku 48 ur po ustni odločbi.
(4) Ukrepi, izdani na podlagi prejšnjega odstavka, se določijo v takšnem obsegu in za toliko časa, kot je nujno potrebno za dosego namena iz prejšnjega odstavka. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni dovoljena pritožba, dovoljen pa je upravni spor. Tožba v upravnem sporu se vloži na sedežu upravnega sodišča Republike Slovenije. Postopek je nujen in prednosten.
(5) O izdanih ukrepih na podlagi tretjega odstavka tega člena organ, pristojen za informacijsko varnost, nemudoma obvesti vlado in SNAV ter agencijo.
(stanje povečane ogroženosti in ukrepanje)
(1) Stanje povečane ogroženosti za varnost omrežij in storitev operaterja (v nadaljnjem besedilu: stanje povečane ogroženosti) je stanje, ko je podana velika verjetnost realizacije težjega ali kritičnega incidenta iz prvega odstavka 119. člena tega zakona oziroma kibernetskega napada iz prvega odstavka prejšnjega člena v 72 urah od zaznave takšne verjetnosti.
(2) Organ, pristojen za informacijsko varnost, glede na podatke in informacije, s katerimi razpolaga, in v sodelovanju z agencijo in nacionalnim CSIRT oceni, ali gre za stanje povečane ogroženosti iz prejšnjega odstavka.
(3) Organ, pristojen za informacijsko varnost, mora o stanju povečane ogroženosti zaradi verjetnosti realizacije kritičnega incidenta ali kibernetskega napada iz prvega odstavka tega člena nemudoma obvestiti vlado in SNAV, lahko pa ju glede na presojo relevantnih okoliščin obvesti tudi zaradi verjetnosti realizacije težjega incidenta iz prvega odstavka tega člena.
(4) V stanju povečane ogroženosti lahko organ, pristojen za informacijsko varnost, zadevnemu operaterju ali operaterjem s pisno odločbo, v nujnih primerih pa tudi ustno, določi takšne primerne in sorazmerne ukrepe, kot je potrebno za preprečitev ali zmanjšanje verjetnosti realizacije incidenta iz prvega odstavka tega člena kot tudi za zmanjšanje pričakovanih škodljivih posledic ob morebitni realizaciji takšnega incidenta. Operaterju se pisni odpravek ustne odločbe vroči čim prej, vendar najkasneje v roku 48 ur po ustni odločbi.
(5) Ukrepi, izdani na podlagi prejšnjega odstavka, se določijo v takšnem obsegu in za toliko časa, kot je nujno potrebno za dosego namena iz prejšnjega odstavka. Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni dovoljena pritožba, dovoljen pa je upravni spor. Tožba v upravnem sporu se vloži na sedežu upravnega sodišča Republike Slovenije. Postopek je nujen in prednosten.
(6) Organ, pristojen za informacijsko varnost, o ukrepih iz četrtega odstavka tega člena obvesti vlado, SNAV in agencijo.
(obveščanje javnosti o sprejetih ukrepih)
Če je v zvezi s sprejetimi ukrepi iz 120. ali 121. člena tega zakona potrebno tudi obveščanje javnosti, organ, pristojen za informacijsko varnost, skupaj s službo vlade, pristojno za komuniciranje z javnostjo, pripravi sporočilo za javno objavo, ki ga mediji smejo objaviti le v nespremenjeni obliki.
(1) Operaterji morajo na zahtevo agencije omogočiti izvedbo revizije varnosti njihovih omrežij in storitev, vključno s pripadajočimi informacijskimi sistemi (v nadaljnjem besedilu: revizija informacijskih sistemov), ki jo na stroške operaterja izvede preizkušeni revizor informacijskih sistemov, ki rezultate te revizije informacijskih sistemov, ki ohrani stopnjo zaupnosti iz drugega odstavka 115. člena tega zakona, posreduje agenciji in revidirancu.
(2) Operater za izvedbo revizije iz prejšnjega odstavka izbere preizkušenega revizorja informacijskih sistemov, ki je registriran pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Operater o svoji izbiri in o začetku postopka revizije informacijskih sistemov obvesti agencijo v roku 30 dni od zahteve agencije iz prejšnjega odstavka.
(3) Če operater ne ravna v skladu s prejšnjim odstavkom, agencija za izvedbo revizije iz prvega odstavka tega člena določi preizkušenega revizorja informacijskih sistemov, ki je registriran pri Slovenskem inštitutu za revizijo. Stroške revizije poravna revidiranec.
(upravljanje neprekinjenega poslovanja za primer stanj ogroženosti)
(1) Operaterji morajo za primer stanj ogroženosti sami, oziroma kadar to ocenijo za primerno, tudi z drugimi operaterji, vzpostaviti, dokumentirati, izvajati in vzdrževati procese, postopke in kontrole za zagotavljanje SUNP, vključno z zagotavljanjem nadomestnih poti. Navedeno še posebej velja za tiste dele omrežja, storitev in povezav, ki so nujni za nemoteno delovanje omrežij ključnih delov sistema varnosti države in komunikacij v sili ter za podporo delovanju kritične infrastrukture, izvajalcem bistvenih storitev ter organom državne uprave.
(2) Operaterji morajo vzpostaviti in vzdrževati ustrezne zmogljivosti, ukrepe in dogovore z drugimi operaterji, ki zagotavljajo hitro okrevanje omrežja in obnovo storitev iz prejšnjega odstavka v primeru katastrofalnega izpada ali ob naravnih in drugih nesrečah.
(3) Operaterji morajo ob upoštevanju sprememb in predhodnih negativnih dogodkov neprestano izvajati in spremljati ter redno izboljševati ukrepe, načrte in zmogljivosti za zagotavljanje SUNP iz prvega odstavka tega člena.
(4) V delu, kjer se SUNP iz prvega odstavka tega člena nanaša na zagotavljanje komunikacije v sili, se uporablja določba petega odstavka 115. člena tega zakona.
(zagotavljanje prednosti in drugi ukrepi v primeru stanj ogroženosti)
(1) Operaterji morajo v primeru stanj ogroženosti prednostno zagotavljati delovanje tistih delov omrežja, storitev in povezav, ki so nujni za nemoteno delovanje omrežij ključnih delov sistema varnosti države in komunikacij v sili ter za podporo delovanju kritične infrastrukture, izvajalcev bistvenih storitev ter organov državne uprave.
(2) Operaterji, ki zagotavljajo javno komunikacijsko omrežje, morajo svoje omrežje prilagoditi tako, da omogoča dodelitev prednosti komunikacijam z določenih omrežnih priključnih točk pred komunikacijami s preostalih omrežnih priključnih točk (v nadaljnjem besedilu: funkcija prednosti) v stanjih ogroženosti. Komunikacija, ki ji je dodeljena funkcija prednosti v javnem komunikacijskem omrežju določenega operaterja, to prednost ohrani tudi v javnih komunikacijskih omrežjih drugih operaterjev v okviru tehničnih možnosti. Breme dokazovanja obsega tehnične nezmožnosti nosi operater. V stanjih ogroženosti lahko operaterji omogočijo delovanje omrežnih priključnih točk s prednostjo tudi tako, da omejijo ali prekinejo delovanje preostalega komunikacijskega prometa v takšnem obsegu in toliko časa, kolikor je to nujno potrebno za delovanje omrežnih priključnih točk s prednostjo.
(3) Vlada z uredbo določi skupine uporabnikov, ki imajo pravico do omrežnih priključnih točk s prednostjo v skladu s prejšnjim odstavkom.
(4) Vlada s sklepom določi tudi druge ukrepe in omejitve ali prekinitve delovanja, povezane z zagotavljanjem javnih komunikacijskih omrežij ali storitev ob naravnih in drugih nesrečah, razglašeni epidemiji v skladu s predpisi, ki urejajo javno zdravje, ali ob katastrofalnem izpadu omrežja, če je to potrebno zaradi odprave nastalih razmer.
(5) Ukrepi, izdani na podlagi prejšnjega odstavka, morajo biti določeni v takšnem obsegu in veljavni toliko časa, kolikor je to nujno potrebno za odpravo okoliščin iz prejšnjega odstavka.
(razpoložljivost javno dostopnih storitev)
(1) Izvajalci govornih komunikacijskih storitev in storitev dostopa do interneta, ki se zagotavljajo prek javnih komunikacijskih omrežij, morajo poleg obveznosti iz prvega in drugega odstavka prejšnjega člena sprejeti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, ki omogočajo, da so njihove dejavnosti v primeru stanj ogroženosti čim manj motene. Izvajalci govornih komunikacijskih storitev in storitev dostopa do interneta morajo te ukrepe izvajati ves čas trajanja okoliščin, zaradi katerih so bili sprejeti.
(2) Z ukrepi iz prejšnjega odstavka mora biti zagotovljeno, da se v najkrajšem času zagotovi razpoložljivost govornih komunikacijskih storitev. S temi ukrepi se mora omogočiti zlasti neprekinjen dostop do njih, omogočena morata biti uporaba številk za komunikacijo v sili in neprekinjeno izvajanje javnega obveščanja in alarmiranja iz 201. člena tega zakona.
(1) Izvajalec univerzalne storitve oziroma operater, ki mora izvrševati obveznosti na podlagi tega poglavja, z notranjim aktom uredi način nemotenega izvajanja storitev v okviru univerzalne storitve oziroma obveznosti, ki jih ima operater na podlagi tega poglavja.
(2) Agencija nadzira izpolnitev obveznosti sprejema in izvajanja notranjega akta iz prejšnjega odstavka.
Agencija nadzira izvajanje določb tega poglavja, razen določb 120. in 121. člena tega zakona, kjer nadzor izvaja organ, pristojen za informacijsko varnost.
IX. ZAGOTAVLJANJE KONKURENCE
1. Splošno
Agencija za spodbujanje regulativne predvidljivosti pripravi in na svojih spletnih straneh objavi najmanj triletno strategijo regulacije.
130. člen
(medomrežno povezovanje in operaterski dostop)
(1) Operaterji javnih elektronskih komunikacijskih omrežij imajo pravico in, kadar tako zahtevajo drugi operaterji javnih elektronskih komunikacijskih omrežij, dolžnost, da se medsebojno pogajajo o medomrežnem povezovanju za zagotovitev javnih komunikacijskih storitev zaradi zagotavljanja storitev in njihovega vzajemnega delovanja. Operaterji javnih elektronskih komunikacijskih omrežij ponudijo drugim operaterjem operaterski dostop oziroma medomrežno povezovanje pod pogoji, ki so skladni z obveznostmi, ki jih naloži agencija po tem zakonu v zvezi z medomrežnim povezovanjem in operaterskim dostopom.
(2) O tehničnih in komercialnih vprašanjih operaterskega dostopa oziroma medomrežnega povezovanja se operaterji javnih elektronskih komunikacijskih omrežij dogovorijo sami s pogodbo, ki ne sme biti v nasprotju z določbami tega zakona in regulatornimi obveznostmi, ki jih naloži agencija z odločbami iz tega poglavja. Morebitne spore na zahtevo ene izmed strank rešuje agencija po postopku iz 283. člena tega zakona.
(3) Pri sklepanju pogodb o medomrežnem povezovanju oziroma operaterskem dostopu morajo operaterji javnih elektronskih komunikacijskih omrežij varovati zaupnost vseh podatkov, ki so si jih pri tem izmenjale. Izmenjani podatki ne smejo biti uporabljeni za noben drug namen ali izročeni tretji osebi, zlasti ne drugemu oddelku, podružnici ali hčerinski družbi ter partnerjem, ki bi jim posredovanje takšnih informacij lahko prineslo konkurenčno prednost. Ne glede na navedeno pa veljajo obveznosti iz 149. in 150. člena tega zakona.
(4) Ne glede na postopek reševanja sporov iz drugega odstavka tega člena agencija v skladu s cilji iz 258. do 261. člena tega zakona spodbuja in, če oceni za primerno glede na okoliščine primera, z odločbo zagotovi ustrezen operaterski dostop in medomrežno povezovanje ter vzajemno delovanje storitev na način, ki pospešuje učinkovitost, trajnostno konkurenco, postavitev zelo visokozmogljivih omrežij, učinkovite naložbe in inovacije ter prinaša končnim uporabnikom največje možne koristi. Pri tem lahko agencija zlasti operaterjem, ki nadzorujejo dostop do končnih uporabnikov, naloži obveznosti v obsegu, ki je potreben za zagotovitev povezljivosti med obema koncema, vključno z obveznostjo medomrežnega povezovanja njihovih omrežij, če to še ni bilo storjeno, ali, v utemeljenih primerih in v obsegu, ki je za to potreben, operaterjem naloži obveznost omogočanja vzajemnega delovanja njihovih storitev. Navedeno ne posega v obveznosti, ki jih lahko naloži operaterjem s pomembno tržno močjo v skladu s tem zakonom.
(5) Obveznosti in pogoji v odločbi iz prejšnjega odstavka morajo biti objektivni, pregledni, sorazmerni in nediskriminacijski. Odločba mora biti izdana v skladu s postopki iz 269. člena tega zakona in v skladu s postopki sodelovanja in posvetovanja z drugimi regulativnimi organi, Evropsko komisijo in BEREC, določenimi v 274., 275., 276. in 277. členu tega zakona. Agencija po petih letih od naložitve ukrepa pregleda rezultate njegove naložitve in oceni, ali je glede na spreminjajoče se razmere potrebna sprememba ali razveljavitev odločbe. Rezultate pregleda objavi v skladu s postopki iz 269. člena tega zakona ter v skladu s postopki sodelovanja in posvetovanja z drugimi regulativnimi organi, Evropsko komisijo in BEREC, določenimi v 274., 275., 276. in 277. členu tega zakona.
(6) Zaradi zagotavljanja uresničevanja ciljev iz četrtega odstavka tega člena v zvezi z operaterskim dostopom in medomrežnim povezovanjem v utemeljenih primerih agencija lahko odloči tudi po uradni dolžnosti po postopkih iz 269., 274., 275. in 277. člena tega zakona ter ob smiselni uporabi postopka iz 283. in 284. člena tega zakona.
(7) Operater, ki v Republiki Sloveniji ne izvaja storitev ali upravlja omrežja, lahko zaprosi za operaterski dostop ali medomrežno povezovanje, ne da bi predhodno obvestil agencijo v skladu s 5. členom tega zakona.
(8) Agencija pripravi in na svojih spletnih straneh objavi smernice in informacije o postopkih za medomrežno povezovanje in operaterski dostop.
(obveznosti za izvajalce medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke)
(1) Agencija lahko v utemeljenih primerih z odločbo po postopku iz četrtega odstavka prejšnjega člena ali po postopku iz šestega odstavka prejšnjega člena naloži obveznosti izvajalcem medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, ki dosegajo znatno raven pokritosti in uporabnikov, da zagotovijo vzajemno delovanje svojih storitev. Obveznost naloži v utemeljenih primerih, kadar je ogrožena povezljivost med obema koncema zaradi nezadostnega vzajemnega delovanja storitev, v obsegu, ki je potreben za zagotovitev povezljivosti med obema koncema med končnimi uporabniki. Agencija lahko izvajalcem medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, naloži sorazmerne obveznosti, da objavijo in drugim pristojnim organom ter izvajalcem storitev dovolijo uporabo, spremembo in razširjanje ustreznih informacij ali da uporabljajo in uresničujejo standarde ali specifikacije iz 267. člena tega zakona ali druge ustrezne evropske ali mednarodne standarde.
(2) Obveznosti iz prejšnjega odstavka se lahko naložijo po začetku veljavnosti predpisov, ki jih v skladu z drugim odstavkom 61. člena Direktive 2018/1972/EU sprejme Evropska komisija.
(3) Predstojnik službe objavi dan začetka veljavnosti predpisov iz prejšnjega odstavka v Uradnem listu Republike Slovenije.
(dostop do aplikacijskih programskih vmesnikov in elektronskih programskih vodnikov)
Agencija lahko z odločbo po postopku iz četrtega odstavka 130. člena ali po postopku iz šestega odstavka 130. člena tega zakona naloži operaterju, ki zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja, ki so namenjena za distribucijo digitalnih televizijskih storitev, da zagotovi dostop do aplikacijskih programskih vmesnikov in elektronskih programskih vodnikov pod poštenimi, upravičenimi in nediskriminacijskimi pogoji. Agencija obveznosti naloži v obsegu, ki je potreben, da se končnim uporabnikom zagotovi dostopnost storitev razširjanja digitalnih radijskih in televizijskih programov in povezanih dopolnilnih storitev.
(obveznosti v zvezi s souporabo pasivne infrastrukture in obveznosti sklenitve lokalno omejenih sporazumov o nacionalnem gostovanju)
(1) Agencija lahko z odločbo po postopku iz četrtega odstavka 130. člena ali po postopku iz šestega odstavka 130. člena tega zakona naloži operaterjem obveznosti v zvezi s souporabo pasivne infrastrukture ali obveznosti sklenitve lokalno omejenih sporazumov o nacionalnem gostovanju, kadar je to neposredno potrebno za lokalno zagotavljanje storitev, ki uporabljajo radiofrekvenčni spekter, ter če nobenemu operaterju ni omogočen izvedljiv in podoben alternativni način dostopa do končnih uporabnikov pod poštenimi in primernimi pogoji.
(2) Agencija lahko obveznosti iz prejšnjega odstavka naloži le, kadar je bila takšna možnost navedena v sklepu o uvedbi javnega razpisa za dodelitev radijskih frekvenc in kadar na področju, na katerem veljajo takšne obveznosti, za tržno postavitev infrastrukture za zagotavljanje omrežij in storitev obstajajo nepremostljive gospodarske ali fizične ovire, zaradi česar izrazito primanjkuje možnosti za dostop končnih uporabnikov do omrežij ali storitev ali pa takega dostopa sploh ni. Če souporaba pasivne infrastrukture ne zadošča, lahko agencija naloži obveznosti za souporabo aktivne infrastrukture.
(3) Agencija pri izvajanju tega člena upošteva:
1. potrebo po zagotavljanju čim večje povezljivosti znotraj EU ob glavnih prometnih poteh in zlasti na teritorialnih ozemljih ter možnost znatnega povečanja izbire in večje kakovosti storitev za končne uporabnike,
2. učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra,
3. 3.- tehnično izvedljivost souporabe in z njo povezane pogoje,
4. stanje konkurence na področju infrastrukture in na področju storitev,
5. tehnološke inovacije,
6. ohranjanje motivacije gostitelja za postavitev infrastrukture.
(4) V postopku reševanja spora iz 283. in 284. člena tega zakona lahko agencija upravičencu, ki ima koristi od obveznosti souporabe ali nacionalnega gostovanja, naloži obveznost, da radiofrekvenčni spekter uporablja skupaj z gostiteljem infrastrukture na zadevnem območju.
(sistemi s pogojnim dostopom in drugimi zmogljivostmi)
(1) Operaterji storitev s pogojnim dostopom, ki zagotavljajo dostop do storitev digitalne televizije in radia, od katerih so odvisni izdajatelji programov, morajo vsem izdajateljem programov pod poštenimi, upravičenimi in nediskriminacijskimi pogoji zagotoviti tehnične storitve, ki omogočajo naročnikom dostop do njihovih storitev z uporabo dekoderja.
(2) Operaterji iz prejšnjega odstavka morajo zagotavljanje pogojno dostopnih storitev računovodsko ločiti od drugih dejavnosti.
(3) Imetniki pravice industrijske lastnine za izdelke in sisteme s pogojnim dostopom morajo te pravice pod pravičnimi, upravičenimi in nediskriminacijskimi pogoji podeliti proizvajalcem uporabniške opreme. Ti imetniki ob podelitvi te pravice ne smejo z nobenimi pogoji proizvajalcu preprečiti, da v isti izdelek ne bi vključil skupnega vmesnika, ki omogoča povezavo z drugimi dostopnimi sistemi, ali elementov, ki so značilni za drugi dostopovni sistem, če se ravna v skladu z ustreznimi in sprejemljivimi pogoji, s čimer se zagotovi varnost transakcij operaterjev sistemov s pogojnim dostopom.
(4) Kadar agencija na podlagi analize trga, izvedene v skladu s prvim odstavkom 147. člena tega zakona, meni, da na upoštevnem trgu eden ali več operaterjev nima pomembne tržne moči, lahko spremeni ali razveljavi pogoje za te operaterje ob upoštevanju 274. do 277. člena tega zakona le, če:
1. sprememba ali razveljavitev ne bi škodljivo vplivala na dostopnost končnih uporabnikov do radijskih in televizijskih oddaj ter radiodifuznih kanalov in storitev, za katere je določena obveznost prenosa v zakonu, ki ureja medije,
2. sprememba ali razveljavitev ne bi škodljivo vplivala na možnosti za učinkovito konkurenco na trgu maloprodajnega zagotavljanja storitev digitalnega razširjanja televizijskih in radijskih programov ter trgu sistemov za pogojni dostop in druge pripadajoče zmogljivosti.
(5) Agencija izdajatelje programov, na katere se nanaša sprememba ali razveljavitev pogojev iz prejšnjega odstavka, o tem obvesti v roku 15 dni od dokončnosti odločbe, s katero spremeni ali razveljavi pogoje iz prejšnjega odstavka.
Agencija operaterjem, ki zagotavljajo javna komunikacijska omrežja, ki so namenjena za distribucijo digitalnih televizijskih storitev, s splošnim aktom izda navodila za razvrstitev programov, ki jim je izdala dovoljenje po zakonu, ki ureja medije. Pri tem upošteva javni interes, ki ga zasleduje zakonodaja s področja medijev, in interese končnih uporabnikov. Operater, ki namerava spremeniti programsko mesto v okviru možnosti splošnega akta iz prvega stavka, mora izdajatelja tega programa opozoriti in obvestiti o novem programskem mestu najmanj 30 dni pred nameravano spremembo. Razvrstitev programov po splošnem aktu iz prvega stavka ne vpliva na pravico končnega uporabnika, da svobodno določi vrstni red programov za svojo uporabo.
2. Skupna uporaba
(1) Kadar je operater omrežja pridobil pravico do gradnje, postavitve, obratovanja ali vzdrževanja teh omrežij in pripadajoče infrastrukture na nepremičnini v tuji lasti, nad ali pod njo ali kadar lahko izkoristi postopek razlastitve ali ustanovitve služnosti za to nepremičnino, agencija lahko odredi skupno uporabo komunikacijskih objektov iz tretjega odstavka tega člena, vključno s skupno lokacijo, z upoštevanjem načela sorazmernosti. Agencija skupne uporabe ne sme odrediti investitorju v gradnjo elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture za potrebe varnosti, policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči.
(2) Agencija lahko odredi skupno uporabo iz prejšnjega odstavka v korist operaterja omrežja, če je prikrajšan za dostop do uporabnih alternativ zaradi varstva okolja, javnega zdravja, javne varnosti ali prostorskih ureditev in se mu z operaterjem omrežja iz prejšnjega odstavka samemu ne uspe dogovoriti o skupni uporabi.
(3) Skupna uporaba iz tega člena obsega uporabo lastnine oziroma komunikacijskih objektov, kot so na primer stavbe, vhodi v stavbe in napeljave v njih, drogov, anten, stolpov in drugih podobnih konstrukcij, ter tudi cevnih vodov, kanalov, vstopnih jaškov in priključnih omaric, vključno s fizično skupno lokacijo.
(4) Pri odreditvi skupne uporabe lahko agencija določi pravila za delitev stroškov skupne uporabe zmogljivosti oziroma nepremičnin. Agencija lahko določi oziroma omeji tudi ceno dostopa do te infrastrukture, tako da pri delitvi stroškov upošteva učinkovito zagotavljanje storitev. Operater omrežja iz prvega odstavka tega člena mora na zahtevo agencije cene dostopa do infrastrukture stroškovno dokazati in utemeljiti.
(5) Agencija o ukrepu iz prvega odstavka tega člena odloči na zahtevo operaterja omrežja, če oceni za primerno glede na okoliščine primera, pa o tem odloči tudi po uradni dolžnosti. Pri izdaji odločbe agencija postopa po postopku iz petega odstavka 130. člena tega zakona.
(6) Odreditev skupne uporabe mora biti objektivna, pregledna, nediskriminacijska in sorazmerna. Ukrep odreditve skupne uporabe se, če agencija glede na okoliščine primera to oceni za potrebno, izvede v sodelovanju z organi samoupravnih lokalnih skupnosti.
(skupna uporaba stavbne fizične infrastrukture)
(1) Operater omrežja ima pravico dostopa do stavbne fizične infrastrukture zaradi postavitve elektronskega komunikacijskega omrežja, če bi bilo podvajanje te infrastrukture gospodarsko neučinkovito ali fizično neizvedljivo.
(2) Imetniki pravice do uporabe razdelilne točke in stavbne fizične infrastrukture na upravičeno prošnjo operaterja omrežja ponudijo sklenitev ustreznega dogovora v zvezi z dostopom do razdelilne točke in stavbne fizične infrastrukture pod poštenimi in nediskriminacijskimi pogoji, vključno s ceno, kjer je to primerno.
(3) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov lahko zavezanec iz prejšnjega odstavka dostop zavrne, če je pasivna komunikacijska infrastruktura na voljo pod poštenimi in nediskriminacijskimi pogoji, vključno s ceno, kjer je to primerno.
(4) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena zavezanec iz drugega odstavka tega člena dostop zavrne, če je z odločbo iz prvega odstavka 138. člena tega zakona že naložena obveznost skupne uporabe.
(5) Če dogovor o dostopu iz prvega oziroma drugega odstavka tega člena ni bil dosežen v dveh mesecih od prejema pisne prošnje za dostop, o zadevi na zahtevo ene od strank odloči agencija po postopku iz 286. člena tega zakona. Agencija pri tem upošteva zahteve iz prvega ali drugega odstavka tega člena.
(6) Kadar stavbna fizična infrastruktura ni na voljo, lahko operater omrežja ob upoštevanju petega odstavka prejšnjega člena svoje omrežje v dogovoru z naročnikom zaključi v njegovih prostorih, pri čemer mora čim bolj zmanjšati vpliv na zasebno lastnino tretjih oseb.
(skupna uporaba napeljav, kablov in pripadajočih zmogljivosti v stavbah)
(1) Agencija lahko operaterju omrežja iz prvega odstavka 136. člena tega zakona na zahtevo operaterja omrežja ali po uradni dolžnosti z odločbo naloži obveznosti skupne uporabe napeljave, kablov in pripadajočih zmogljivosti v stavbah ali do prve razdelilne točke, če je ta zunaj stavbe, po postopku iz petega odstavka 130. člena tega zakona, če bi bilo podvajanje te infrastrukture gospodarsko neučinkovito ali fizično neizvedljivo. Pri tem lahko določi pravila o dostopu do takih omrežnih elementov in pripadajočih zmogljivosti ter pripadajočih storitev, pravila o preglednosti in nediskriminaciji ter pravila za delitev stroškov skupne uporabe zmogljivosti oziroma lastnine, ki so prilagojena tveganju investicije, če agencija glede na okoliščine primera to oceni za primerno.
(2) Kadar agencija, lahko tudi ob upoštevanju obveznosti, ki so bile naložene z odločbami, izdanimi na podlagi 148. člena tega zakona, ugotovi, da obveznosti na podlagi prejšnjega odstavka ne odpravljajo velikih in stalnih gospodarskih in fizičnih ovir za podvajanje, ki so v zadostni meri vzrok za obstoječe ali nastajajoče omejevanje konkurence na trgu, lahko pod pravičnimi in primernimi pogoji z odločbo iz prejšnjega odstavka razširi obveznosti dostopa iz prejšnjega odstavka prek prve razdelilne točke na točko, ki je čim bližje končnim uporabnikom in lahko omogoča zadostno število povezav do končnih uporabnikov, da je tržno donosna za prosilce za dostop, ki so pri svojem delovanju učinkoviti. Agencija pri tem v največji možni meri upošteva smernice BEREC. Agencija lahko naloži obveznost aktivnega ali virtualnega dostopa, če je to potrebno zaradi ekonomskih ali tehničnih razlogov.
(3) Agencija ne naloži obveznosti iz prejšnjega odstavka:
1. izključno veleprodajnemu operaterju iz 161. člena tega zakona, ki vsem operaterjem pod poštenimi, nediskriminacijskimi in primernimi pogoji daje na voljo izvedljiv in podoben alternativni način dostopa do končnih uporabnikov z zagotovitvijo dostopa do zelo visokozmogljivega omrežja, ali
2. če bi naložitev obveznosti ogrozila gospodarsko ali finančno vzdržnost postavitve novega omrežja, zlasti v okviru majhnih lokalnih projektov.
(4) Agencija lahko izjemo iz 1. točke prejšnjega odstavka razširi na druge operaterje, ki pod poštenimi, nediskriminacijskimi in primernimi pogoji nudijo dostop do zelo visokozmogljivega omrežja.
(5) Izjema iz 1. točke tretjega odstavka tega člena ne velja za omrežja, ki so bila zgrajena s sredstvi iz 20. člena tega zakona.
(6) Kadar je lastnik napeljave iz prvega odstavka tega člena lastnik stavbe, mora pod pravičnimi, primernimi in nediskriminacijskimi pogoji dovoliti skupno uporabo te napeljave drugim fizičnim ali pravnim osebam, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja.
(dostop do obstoječe fizične infrastrukture)
(1) Infrastrukturni operater lahko zaradi postavitve elementov elektronskih komunikacijskih omrežij ponudi operaterju omrežja dostop do svoje fizične infrastrukture.
(2) Operater omrežja lahko svojo fizično infrastrukturo ponudi drugemu infrastrukturnemu operaterju zaradi postavitve omrežij, ki niso elektronska komunikacijska omrežja.
(3) Kadar operater omrežja zaradi postavitve elementov elektronskih komunikacijskih omrežij zaprosi infrastrukturnega operaterja za dostop do njegove fizične infrastrukture, mora v svoji prošnji opredeliti elemente fizične infrastrukture, do katerih zaproša dostop, vključno s točno določenim časovnim okvirom. Agencija s splošnim aktom iz osmega odstavka tega člena določi minimalen nabor sestavin, ki jih mora vsebovati prošnja.
(4) Infrastrukturni operater v primeru prošnje operaterja omrežja iz prejšnjega odstavka pripravi ponudbo za skupno uporabo zmogljivosti pod poštenimi in razumnimi pogoji.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka infrastrukturni operater lahko zavrne dostop do svoje fizične infrastrukture zaradi:
1. tehnične neprimernosti zaradi posebnih okoliščin v zvezi z infrastrukturo, do katere je bil zaprošen dostop,
2. pomanjkanja ustreznega prostora ali načrtov, da se ta prostor uporabi za druge namene, kar je treba utemeljiti (npr. z javno dostopnimi naložbenimi načrti infrastrukturnega operaterja),
3. ogrožanja varnosti ali javnega zdravja,
4. ogrožanja varnosti omrežij, zlasti kritične infrastrukture,
5. nevarnosti, da bi načrtovane elektronske komunikacijske storitve resno motile izvajanje drugih storitev prek iste fizične infrastrukture,
6. razpoložljivosti izvedljivih alternativnih načinov za veleprodajni dostop do fizične omrežne infrastrukture, ki jih ponuja infrastrukturni operater in so primerni za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij, če se tak dostop ponudi pod poštenimi in razumnimi pogoji.
(6) Infrastrukturni operater mora razloge za zavrnitev dostopa iz prejšnjega odstavka sporočiti v dveh mesecih od prejema prošnje za dostop, ki vsebuje vse elemente iz tretjega odstavka tega člena.
(7) Če dogovor o pogojih dostopa ni dosežen v dveh mesecih po prejemu prošnje za dostop, ki vsebuje vse elemente iz tretjega odstavka tega člena, ali če infrastrukturni operater zavrne dostop, o sporu na zahtevo ene izmed strank odloči agencija po postopku iz 286. člena tega zakona. Agencija določi tako ceno dostopa, da ima ponudnik dostopa razumne možnosti za pokritje svojih stroškov, pri čemer mora biti upoštevan tudi učinek zadevnega dostopa na poslovni načrt ponudnika dostopa, vključno z investicijami infrastrukturnega operaterja, ki je bil zaprošen, da omogoči dostop, zlasti investicijami v fizično infrastrukturo, ki se uporablja za izvajanje elektronskih komunikacijskih storitev.
(8) Agencija za izvajanje tega člena izda splošni akt.
(dostop do neuporabljenih optičnih vlaken)
Operater omrežja lahko na način in po postopku iz prejšnjega člena investitorja v druge vrste gospodarske javne infrastrukture ali upravljavca druge vrste gospodarske javne infrastrukture zaprosi tudi za dostop do njegovih neuporabljenih optičnih vlaken.
(izvajanje skupne uporabe)
Fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja komunikacijska omrežja, mora izvajati pravico skupne uporabe komunikacijskih objektov oziroma lastnine iz 136. do 140. člena tega zakona tako, da le v najnujnejšem obsegu moti lastnika nepremičnine in posega v nepremičnino, ki se nanaša na skupno uporabo komunikacijskih objektov oziroma lastnine, ter le v najnujnejšem obsegu moti lastnika infrastrukture, na kateri je dodeljena pravica skupne uporabe, ali osebo, ki to infrastrukturo upravlja.
3. Regulacija operaterjev s pomembno tržno močjo
(operaterji s pomembno tržno močjo)
(1) Pri zagotavljanju učinkovite konkurence na trgu elektronskih komunikacij s predhodno (ex ante) regulacijo se šteje, da ima operater pomembno tržno moč po tem zakonu, če ima sam ali skupaj z drugimi operaterji na določenem trgu javnih komunikacijskih omrežij oziroma javnih komunikacijskih storitev (v nadaljnjem besedilu: upoštevni trg) položaj, enakovreden prevladujočemu položaju, torej tak ekonomski vpliv, da mu omogoča znatno samostojnost v primerjavi s konkurenti, uporabniki in potrošniki.
(2) Če dva ali več operaterjev delujejo na trgu, katerega struktura pospešuje usklajene učinke, se lahko obravnavajo kot operaterji s skupnim prevladujočim položajem v smislu prejšnjega odstavka, tudi kadar med njimi ni strukturnih ali drugih povezav.
(3) Kadar ima operater na upoštevnem trgu (prvi trg) pomembno tržno moč, se lahko ta operater določi za operaterja s pomembno tržno močjo tudi na trgu, ki je tesno povezan s prvim trgom (drugi trg), če povezave med obema trgoma omogočajo, da se tržna moč s prvega trga prenese na drugega in se s tem okrepi tržna moč operaterja. Na drugem trgu se tako lahko uporabijo ukrepi za preprečevanje takega prenosa tržne moči v skladu s 149., 150., 151. in 154. členom tega zakona, če pa ti ne zadoščajo, so lahko naloženi ukrepi iz 157. člena tega zakona.
(merila za presojo prevladujočega položaja)
Kadar agencija presoja, ali ima operater pomembno tržno moč v skladu s prvim odstavkom prejšnjega člena, upošteva zlasti naslednja merila, ki niso kumulativne narave:
1. tržni delež operaterja na upoštevnem trgu in spreminjanje njegovega tržnega deleža na upoštevnem trgu v daljšem obdobju,
2. ovire za vstop na upoštevni trg in vpliv na potencialno konkurenco na tem trgu,
3. ovire za širitev na upoštevnem trgu,
4. absolutna in relativna velikost operaterja,
5. odsotnost ali nizka izravnalna kupna moč,
6. tehnološke in komercialne prednosti,
7. razvitost prodajne in distribucijske mreže,
8. doseganje ekonomij obsega oziroma ekonomij povezanosti,
9. stopnja vertikalne integracije,
10. stopnja diferenciacije produktov in storitev,
11. možnosti dostopa do finančnih virov,
12. nadzor nad infrastrukturo, ki je ni mogoče zlahka podvojiti,
13. sklepanje dolgoročnih in trajnostnih sporazumov o dostopu,
14. pogodbena razmerja z drugimi udeleženci na trgu, ki bi lahko pomenila omejevanje trga.
(merila za presojo skupnega prevladujočega položaja)
(1) Agencija pri presoji skupnega prevladujočega položaja v smislu drugega odstavka 142. člena tega zakona ugotavlja:
1. ali je z vidika operaterjev trg dovolj pregleden, da omogoča usklajevanje konkurenčnega ravnanja podjetij, ki ostanejo medsebojno neodvisna,
2. ali je skupna politika usklajevanja iz prejšnje točke vzdržna in
3. ali imajo konkurenti zadosten tržni položaj in moč ter ali imajo končni uporabniki zadostno izravnalno kupno moč, da ogrozijo mehanizem usklajevanja iz 1. točke tega odstavka.
(2) Agencija pri presoji iz prejšnjega odstavka upošteva tako ekonomski mehanizem usklajevanja iz prejšnjega odstavka, in sicer na veleprodajni in maloprodajni ravni ter vzajemno delovanje obeh ravni, kot tudi tržno strukturo, in sicer zlasti elastičnost povpraševanja, število konkurentov na trgu, tržne deleže, stroškovno strukturo, tehnološko razvitost, diferenciacijo produktov in storitev, celovitost pokritosti omrežja, dobičkonosnost in povprečni prihodek na uporabnika, vertikalno integracijo, razvitost prodajne in distribucijske mreže ter potencialno konkurenco.
145. člen
(ravnanje agencije pri določanju pomembne tržne moči)
Pri določanju pomembne tržne moči in uporabi meril iz 143. in 144. člena tega zakona agencija ravna v skladu z zakonodajo EU in v največji možni meri upošteva smernice Evropske komisije, ki urejajo tržno analizo in določitev pomembne tržne moči na področju elektronskih komunikacijskih omrežij in storitev. Pri tem agencija sodeluje z organom, pristojnim za varstvo konkurence.
(določitev upoštevnih trgov)
(1) Agencija mora na področju zagotavljanja in izvajanja elektronskih komunikacij v skladu z načeli konkurenčnega prava in ob doslednem upoštevanju vsakokratnega priporočila Evropske komisije o upoštevnih trgih produktov in storitev na področju elektronskih komunikacij in smernic iz prejšnjega člena tega zakona določiti produktne, storitvene in geografske trge, ki ustrezajo razmeram v državi, v analizi posamičnega upoštevnega trga. Agencija v analizi upošteva raven konkurence na področju infrastrukture na teh območjih v skladu z načeli konkurenčnega prava. Pri tem agencija sodeluje z organom, pristojnim za varstvo konkurence. Agencija lahko po potrebi upošteva tudi podatke iz evidence iz prvega odstavka 15. člena tega zakona in podatke o napovedi postavitve omrežij iz 18. člena tega zakona.
(2) Kadar namerava agencija z odločbo iz 148. člena tega zakona regulirati trg, ki ni naveden v priporočilu iz prejšnjega odstavka, mora pred tem v skladu s tem priporočilom za tak trg izvesti preizkus treh meril, ki so kumulativne narave:
1. prisotnost visokih in stalnih vstopnih ovir strukturne, pravne ali regulativne narave,
2. struktura trga, ki se nagiba k neučinkoviti konkurenci v ustreznem časovnem okviru, ter
3. dejstvo, da konkurenčna zakonodaja ne zadostuje za ustrezni odziv trga.
(3) Pri kumulativni izpolnitvi meril iz prejšnjega odstavka mora agencija za regulacijo takšnega upoštevnega trga izpeljati javno posvetovanje v skladu z 269. členom tega zakona in sodelovanje v skladu z 280. členom tega zakona ter posvetovanje z drugimi regulativnimi organi, Evropsko komisijo in BEREC v skladu z 274., 275. in 277. členom tega zakona.
(4) Agencija v analizi iz prvega odstavka tega člena upošteva predviden prihodnji razvoj posamičnega upoštevnega trga brez naložitve obveznosti iz 148. člena tega zakona. Pri tem upošteva naslednje elemente:
1. razvoj trga, ki vpliva na verjetnost razvoja učinkovite konkurence na upoštevnem trgu,
2. relevantne konkurenčne omejitve na veleprodajni in maloprodajni ravni ne glede na to, ali so viri teh omejitev elektronska komunikacijska omrežja, elektronske komunikacijske storitve ali druge vrste storitev ali programov, ki so primerljive z vidika končnega uporabnika, in sicer ne glede na to, ali so omejitve del upoštevnega trga,
3. druge vrste regulacij ali ukrepov, ki so uvedeni in vplivajo na posamični upoštevni trg ali povezani maloprodajni trg ali trge v vsem zadevnem obdobju, vključno z obveznostmi, naloženimi v skladu s 130., 131., 132., 133., 136. in 138. členom tega zakona, in
4. obveznosti, naložene na drugih upoštevnih trgih na podlagi tega člena.
(analiza upoštevnih trgov)
(1) Agencija mora v rednih časovnih intervalih analizirati trge iz prvega odstavka prejšnjega člena. Pri tem, če oceni za primerno glede na okoliščine primera, strokovno sodeluje z organom, pristojnim za varstvo konkurence v skladu z 280. členom tega zakona.
(2) Agencija mora analizo iz prejšnjega odstavka izvesti najpozneje v petih letih po sprejetju prejšnjega ukrepa, ki se nanaša na ta upoštevni trg. To obdobje se lahko izjemoma podaljša za največ eno leto, če agencija Evropski komisiji priglasi predlagano podaljšanje z obrazložitvijo najpozneje štiri mesece pred iztekom petletnega obdobja in če Evropska komisija v enem mesecu od prejetja obvestila o podaljšanju temu ne nasprotuje.
(3) Za upoštevne trge, za katere Evropska komisija predhodno ni bila obveščena, mora agencija izvesti analizo iz prvega odstavka tega člena v treh letih po sprejetju spremenjenega priporočila Evropske komisije o upoštevnih trgih iz prvega odstavka prejšnjega člena.
(4) Pri analizi iz prvega odstavka tega člena mora agencija upoštevati določila 145. in 146. člena tega zakona ter slediti smernicam Evropske komisije, ki urejajo tržno analizo in določitev pomembne tržne moči.
(5) Če agencija ne dokonča analize upoštevnega trga v roku iz drugega in tretjega odstavka tega člena, lahko za pomoč zaprosi BEREC. Ob tej pomoči mora agencija o osnutku ukrepa v skladu z 274., 275. in 277. členom tega zakona v šestih mesecih obvestiti Evropsko komisijo.
(naložitev, sprememba, ohranitev ali razveljavitev obveznosti operaterjem s pomembno tržno močjo)
(1) Če na podlagi analize upoštevnega trga agencija ugotovi, da ta trg ni dovolj konkurenčen, z odločbo določi operaterja ali operaterje s pomembno tržno močjo na tem trgu. Pred izdajo odločbe lahko pridobi mnenje organa, pristojnega za varstvo konkurence.
(2) Z odločbo iz prejšnjega odstavka mora agencija naložiti operaterju s pomembno tržno močjo vsaj eno od obveznosti iz 149. do 154. člena oziroma 156. do 162. člena tega zakona. Agencija pri tem upošteva načelo sorazmernosti, kar mora v obrazložitvi odločbe tudi posebej obrazložiti. Agencija upošteva tudi stroške in koristi naložene obveznosti, kadar je to mogoče.
(3) Agencija pri naložitvi obveznosti iz prejšnjega odstavka po potrebi upošteva obstoj čeznacionalnega povpraševanja iz prvega odstavka 274. člena tega zakona. Agencija pri tem v največji možni meri upošteva smernice BEREC o skupnih pristopih za nacionalne regulativne organe.
(4) Če namerava agencija operaterju s pomembno tržno močjo z odločbo naložiti obveznost funkcijske ločitve iz 158. člena tega zakona ali z upoštevanjem načela sorazmernosti, druge obveznosti za operaterski dostop ali medomrežno povezovanje, ki niso obveznosti, navedene v prejšnjem odstavku, mora Evropski komisiji predložiti takšno zahtevo. Agencija mora upoštevati odločitev Evropske komisije glede dopustnosti naložitve obveznosti.
(5) Ob ponovni določitvi določenega operaterja za operaterja s pomembno tržno močjo lahko agencija temu operaterju naloži iste ali druge obveznosti, prejšnjo odločbo pa razveljavi.
(6) Če na podlagi analize upoštevnega trga agencija ugotovi, da je ta trg dovolj konkurenčen, ne sme določiti nobenega operaterja za operaterja s pomembno tržno močjo. Če je bil ta trg prej nekonkurenčen, mora agencija z ustreznimi odločbami razveljaviti vse odločbe, ki so na tem trgu določale operaterje s pomembno tržno močjo. V tem primeru v odločbi določi tudi primeren odložilni rok, ki ne sme biti krajši od 15 dni.
(7) Pri razveljavitvi odločb na podlagi prejšnjega odstavka agencija razveljavi tudi vse obveznosti, ki so jih ti operaterji imeli kot operaterji s pomembno tržno močjo.
(8) Ukrepe, ki spreminjajo tehnične podrobnosti predhodno naloženih obveznosti na podlagi tega člena in nimajo znatnega vpliva na trg, in ukrepe, ki upoštevajo vpliv novega razvoja trga, na primer v zvezi s poslovnimi sporazumi, vključno s sporazumi o vlaganju iz 156. člena tega zakona, ki vplivajo na dinamiko konkurence, pri čemer razvoj trga ni tako pomemben, da bi bilo treba izvesti novo analizo trga v skladu s prejšnjim členom, lahko naloži agencija z odločbo v upravnem postopku na podlagi analize upoštevnih trgov, ki je bila podlaga za predhodno naložene obveznosti in ob upoštevanju 274. do 277. člena tega zakona. Pred izdajo odločbe mora agencija pridobiti mnenje organa, pristojnega za varstvo konkurence.
(9) Vsak ukrep na podlagi tega člena lahko agencija izvede le na podlagi predhodno izpeljanega posvetovanja z zainteresirano javnostjo, ki je določeno v 269. členu tega zakona, in sicer v sodelovanju z organom, pristojnim za varstvo konkurence na podlagi 280. člena tega zakona, pod pogoji iz 274. do 277. člena tega zakona pa tudi z drugimi pristojnimi organi urejanja v državah članicah EU, Evropsko komisijo in BEREC.
(10) Izrek odločbe, izdane na podlagi tega člena, se objavi na spletni strani agencije. Pravnomočne odločbe se objavijo na spletni strani agencije v obliki, ki upošteva prepoved razkritja poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov.
(obveznost zagotavljanja preglednosti)
(1) Agencija lahko z odločbo iz prvega odstavka prejšnjega člena naloži določenemu operaterju omrežja s pomembno tržno močjo, da zagotavlja preglednost glede medomrežnega povezovanja oziroma operaterskega dostopa, tako da od njega zahteva razkritje določenih informacij v zvezi medomrežnim povezovanjem oziroma operaterskim dostopom.
(2) Agencija lahko pri tem od operaterja zahteva, da objavi določene informacije, na primer:
1. računovodske informacije,
2. tehnične specifikacije,
3. značilnosti omrežja in predvideni razvoj tega omrežja,
4. pogoje izvedbe in uporabe,
5. vse pogoje, ki omejujejo dostop do oziroma uporabo storitev in aplikacij, zlasti glede prehoda z obstoječe infrastrukture ter
6. cene.
(3) Agencija v tej odločbi natančneje določi, katere informacije naj bodo razkrite, kako podrobne naj bodo in kako naj bodo razkrite.
(4) Od operaterja omrežja iz prvega odstavka tega člena, ki mu je naložena tudi obveznost iz 150. člena tega zakona, lahko agencija v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom tega člena z odločbo zahteva, da objavi vzorčno ponudbo za medomrežno povezovanje oziroma operaterski dostop. Ta vzorčna ponudba mora biti dovolj razčlenjena, tako da drugim operaterjem, ki želijo določeno storitev v zvezi z medomrežnim povezovanjem oziroma operaterskim dostopom, ni treba plačati zmogljivosti, ki niso nujno potrebne za zahtevano storitev. V tej vzorčni ponudbi morajo biti opisane storitve, ki jih operater omrežja s pomembno tržno močjo ponuja v zvezi z medomrežnim povezovanjem oziroma operaterskim dostopom, razčlenjene na komponente v skladu s tržnimi potrebami, ter z njimi povezani pogoji, vključno s cenami. Agencija lahko naloži tudi spremembo vzorčne ponudbe za učinkovitejše izvajanje obveznosti na podlagi tega zakona, kar ne posega v določbe iz poglavja o nadzoru.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena agencija od operaterja omrežja iz prvega odstavka tega člena, ki so mu naložene tudi obveznosti iz 152. ali 153. člena tega zakona, v skladu s prvim in drugim odstavkom tega člena z ločeno odločbo zahteva, da objavi vzorčno ponudbo za medomrežno povezovanje oziroma operaterski dostop. Kadar je to ustrezno, mora vzorčna ponudba vsebovati tudi ključne kazalnike uspešnosti in opredeljene ustrezne ravni storitev. Pri tem v največji možni meri upošteva smernice BEREC. Agencija lahko v odločbi določi tudi pogodbene kazni za primer kršitve vzorčne ponudbe. Pri določitvi višine pogodbene kazni agencija upošteva težo kršitve, prihodke operaterja omrežja ter vpliv kršitve na konkurenčnost upoštevnega trga.
150. člen
(obveznost zagotavljanja enakega obravnavanja)
(1) Agencija lahko z odločbo iz prvega odstavka 148. člena tega zakona določenemu operaterju omrežja s pomembno tržno močjo naloži obveznost zagotavljanja enakega obravnavanja v zvezi z medomrežnim povezovanjem oziroma operaterskim dostopom.
(2) Z naložitvijo obveznosti iz prejšnjega odstavka se zlasti zagotovi, da operater iz prejšnjega odstavka:
1. zagotavlja enakovredne pogoje medomrežnega povezovanja oziroma operaterskega dostopa v enakovrednih okoliščinah za druge operaterje, ki zagotavljajo enakovredne storitve,
2. zagotavlja drugim operaterjem enako kakovostne storitve in informacije v zvezi z medomrežnim povezovanjem oziroma operaterskim dostopom pod enakimi pogoji kot zase in za svoja hčerinska ali partnerska podjetja in
3. zagotavlja drugim operaterjem enak časovni razpored in enake pogoje, tudi glede cen in kakovosti storitev, pri dobavljanju dostopovnih izdelkov in storitev ter te zagotavlja po enakih sistemih in postopkih kot za svoja hčerinska ali partnerska podjetja.
(obveznost ločitve računovodskih evidenc)
(1) Agencija lahko v skladu s predpisi, ki urejajo računovodstvo, z odločbo iz prvega odstavka 148. člena tega zakona naloži določenemu operaterju omrežja s pomembno tržno močjo, da vodi računovodske evidence za določene dejavnosti, povezane z medomrežnim povezovanjem oziroma operaterskim dostopom, ločeno od računovodskih evidenc za druge dejavnosti. To pa ne posega v zakon, ki ureja preglednost finančnih odnosov in ločeno evidentiranje različnih dejavnosti.
(2) Agencija naloži obveznost iz prejšnjega odstavka zaradi nadzorovanja izpolnjevanja obveznosti iz prejšnjega člena ali zaradi preprečitve neutemeljenega navzkrižnega subvencioniranja. To obveznost naloži zlasti vertikalno integriranemu operaterju in lahko od njega zahteva, da zagotovi preglednost svojih grosističnih in internih obračunskih cen. Pri tem lahko določi tudi obliko in metodologijo vodenja računovodstva, ki jo je treba uporabiti.
(3) Operater omrežja iz prvega odstavka tega člena mora na zahtevo agenciji predložiti računovodske evidence, vključno s podatki o prihodkih, prejetih od drugih strank, s katerimi posluje.
(4) Agencija lahko objavi informacije, ki bi prispevale k odprtemu in konkurenčnemu trgu, vendar mora pri tem upoštevati stopnjo zaupnosti prejetih podatkov v skladu z domačimi predpisi in predpisi EU, ki se nanašajo na poslovno tajnost.
(5) Agencija lahko s splošnim aktom podrobneje določi način izpolnjevanja obveznosti iz tega člena.
(obveznost dopustitve dostopa do komunikacijskih objektov)
(1) Agencija lahko z odločbo iz prvega odstavka 148. člena tega zakona naloži določenemu operaterju s pomembno tržno močjo obveznost, da na utemeljeno zahtevo omogoči dostop do komunikacijskih objektov, kot so stavbe ali dostopi v stavbe, kabli v stavbah, vključno z napeljavami, antene, stolpi in druge podporne konstrukcije, drogovi, stebri, cevni vodi in kanali, revizijski in vstopni jaški ter omarice, in njihovo souporabo.
(2) Agencija naloži obveznosti iz prejšnjega odstavka, če na podlagi analize trga iz 147. člena tega zakona ugotovi, da bi zavrnitev dostopa ali dostop pod neprimernimi pogoji s podobnim učinkom oviral razvoj trajnostnega konkurenčnega trga in ne bi bil v interesu končnih uporabnikov.
(3) Agencija lahko operaterju s pomembno tržno močjo naloži obveznost, da zagotovi dostop v skladu s tem členom ne glede na to, ali so sredstva, na katera vpliva obveznost, del upoštevnega trga v skladu z analizo trga, pod pogojem, da je obveznost ustrezna in potrebna za izpolnjevanje ciljev iz 258. do 263. člena tega zakona.
(obveznost dopustitve operaterskega dostopa do določenih omrežnih zmogljivosti in njihove uporabe)
(1) Agencija lahko z odločbo iz prvega odstavka 148. člena tega zakona naloži določenemu operaterju omrežja s pomembno tržno močjo obveznost, da ugodi vsem razumnim zahtevam za operaterski dostop do določenih omrežnih elementov in pripadajočih zmogljivosti in njihovo uporabo. Tako ravna agencija zlasti, kadar oceni, da bi zavrnitev operaterskega dostopa ali nerazumni pogoji, ki bi imeli podoben učinek, ovirali vzpostavitev zadostne konkurenčnosti trga na maloprodajni ravni ali da ne bi bili v interesu končnih uporabnikov. Pri tem agencija lahko naloži tudi dodatne pogoje, da se zagotovijo poštenost, razumnost in pravočasnost izpolnitve obveznosti.
(2) Agencija lahko od operaterja omrežja iz prejšnjega odstavka med drugim zahteva zlasti, da:
1. omogoči operaterski dostop do določenih omrežnih elementov oziroma naprav in njihovo uporabo, vključno z razvezanim dostopom do krajevne zanke in podzanke,
2. omogoči operaterski dostop do določenih aktivnih ali virtualnih omrežnih elementov in storitev,
3. se v dobri veri pogaja z operaterji, ki zahtevajo operaterski dostop,
4. ne zavrne že odobrenega operaterskega dostopa do zmogljivosti,
5. zagotovi določene storitve na veleprodajni ravni zaradi preprodaje teh storitev na maloprodajnem trgu,
6. odobri odprt operaterski dostop do tehničnih vmesnikov, protokolov ali drugih pomembnih tehnologij, ki so nujno potrebni za vzajemno delovanje storitev ali storitev navideznih omrežij,
7. zagotovi skupno lokacijo ali druge oblike skupne uporabe v skladu s 136. členom tega zakona,
8. zagotovi določene storitve, ki so potrebne za vzajemno delovanje storitev med koncema za uporabnike, vključno z zmogljivostmi za inteligentne omrežne storitve ali gostovanjem v mobilnih omrežjih,
9. zagotovi operaterski dostop do sistemov za podporo obratovanju ali podobnih sistemov programske opreme, ki so potrebni za zagotovitev pravične konkurence pri izvajanju storitev,
10. medsebojno poveže omrežja ali omrežne zmogljivosti,
11. zagotovi dostop do pripadajočih storitev, kot so storitve za ugotavljanje identitete, lokacije in prisotnosti.
(3) Ko agencija preučuje obveznosti iz prvega odstavka tega člena in predvsem ko presoja, kako bi se take obveznosti naložile, mora sorazmerno glede na cilje, določene v 258., 259., 260. in 261. členu tega zakona, upoštevati zlasti naslednje dejavnike:
1. tehnično in ekonomsko upravičenost uporabe ali namestitve konkurenčne opreme glede na hitrost razvoja trga ter naravo in vrsto predlaganega medomrežnega povezovanja oziroma operaterskega dostopa, vključno z izvedljivostjo drugih proizvodov za dostop do veleprodajnega trga, kot je dostop do kabelske kanalizacije,
2. pričakovan tehnološki razvoj, ki vpliva na zasnovo in upravljanje omrežja,
3. potreba po zagotovitvi tehnološke nevtralnosti, ki uporabnikom omogoča zasnovo in upravljanje njihovih lastnih omrežij,
4. izvedljivost predlaganega operaterskega dostopa glede na zmogljivost, ki je na voljo,
5. začetno naložbo lastnika zmogljivosti ob upoštevanju vseh javnih naložb in tveganja v zvezi s to naložbo, zlasti naložbe v zelo visokozmogljiva omrežja in tveganja v zvezi s temi naložbami,
6. potrebo po dolgoročnem varstvu konkurence, zlasti na področju infrastrukture, in inovativne poslovne modele, ki podpirajo trajnostno konkurenco, kot so modeli, ki temeljijo na sofinanciranju omrežij,
7. ustrezne pravice intelektualne lastnine, kadar je to primerno, in
8. zagotavljanje vseevropskih storitev.
(4) Agencija pred naložitvijo obveznosti iz tega člena preuči, ali ne bi bilo mogoče zgolj z naložitvijo obveznosti na podlagi prejšnjega člena na sorazmerni način spodbuditi konkurence in zagotoviti varstva interesov končnih uporabnikov.
(5) Agencija lahko s splošnim aktom podrobneje uredi vprašanja, ki se pojavijo pri izvrševanju tega člena. Pri tem lahko določi zlasti tehnične ali operativne pogoje dostopa, ki jih morajo upravičenci oziroma ponudniki izpolnjevati za zagotovitev normalnega delovanja omrežja. Kadar navedeno zajema obveznosti upoštevanja posebnih tehničnih standardov ali specifikacij, morajo te upoštevati zahteve iz 267. člena tega zakona.
(obveznost cenovnega nadzora in stroškovnega računovodstva)
(1) Agencija lahko z odločbo iz prvega odstavka 148. člena tega zakona naloži določenemu operaterju omrežja s pomembno tržno močjo obveznosti v zvezi s pokrivanjem stroškov in kontrolo cen, vključno z obveznostmi glede stroškovne naravnanosti cen in obveznostmi glede sistemov stroškovnega računovodstva, v povezavi z zagotavljanjem določene vrste medomrežnega povezovanja oziroma operaterskega dostopa.
(2) Agencija naloži obveznosti iz prejšnjega odstavka, če na podlagi tržne analize iz 147. člena tega zakona oceni, da bi lahko operater omrežja iz prejšnjega odstavka zaradi pomanjkanja učinkovite konkurence obdržal ali previsoke cene ali prenizko razliko med maloprodajnimi in veleprodajnimi cenami in bi to bilo v škodo končnih uporabnikov.
(3) Agencija mora pri naložitvi obveznosti iz prvega odstavka tega člena zaradi spodbujanja naložb operaterjev omrežij, vključno v omrežja naslednje generacije, zlasti zelo visokozmogljiva omrežja, upoštevati naložbe operaterja omrežja iz prvega odstavka tega člena in mu zagotoviti primerno stopnjo donosnosti naložbe glede na vložena sredstva, pri čemer upošteva tveganja, povezana s posamičnim projektom novih naložb v omrežje.
(4) Agencija ne naloži obveznosti iz prvega odstavka tega člena, če pri operaterju obstaja omejitev maloprodajnih cen, obveznosti iz 149. do 153. člena tega zakona, vključno z ekonomsko ponovljivostjo iz drugega odstavka 150. člena tega zakona, pa zagotavljajo učinkovit in nediskriminacijski dostop.
(5) Če agencija operaterju iz prvega odstavka tega člena naloži obveznost cenovnega nadzora nad dostopom do obstoječih omrežnih elementov, upošteva koristi predvidljivih in stabilnih veleprodajnih cen pri zagotavljanju učinkovitega vstopa na trg in zadostne spodbude za postavitev novih in nadgradnjo obstoječih omrežij.
(6) Vsak mehanizem pokrivanja stroškov ali metodologija določanja cen, ki ga predpiše agencija, mora biti namenjen spodbujanju postavitve novih in nadgradnjo obstoječih omrežij ter pospeševanju učinkovitosti in trajnostne konkurence ter povečanju koristi potrošnikov. Pri tem lahko agencija upošteva tudi cene, ki so na voljo na primerljivih konkurenčnih trgih in pri operaterjih omrežij.
(7) Če agencija operaterju omrežja iz prvega odstavka tega člena naloži obveznosti glede stroškovne naravnanosti cen, mora operater omrežja dokazati, da so cene izračunane na podlagi stroškov, vključno s primerno stopnjo donosnosti naložbe. Pri preverjanju te obveznosti lahko agencija uporabi metode stroškovnega računovodstva, ki so neodvisne od tistih, ki jih uporablja operater omrežja. Agencija lahko od operaterja omrežja z odločbo v postopku nadzora tudi zahteva, da utemelji svoje cene, lahko pa zahteva tudi prilagoditev cen. Pri tem je dokazno breme na strani operaterja omrežja, ki je zavezan za izpolnjevanje te zahteve.
(8) Če agencija operaterju omrežja iz prvega odstavka tega člena naloži obvezno uporabo sistema stroškovnega računovodstva za podporo cenovnega nadzora, ga hkrati zaveže, da mora javno objaviti tudi opis sistema stroškovnega računovodstva, ki prikazuje vsaj glavne kategorije, po katerih so stroški razvrščeni v skupine, in pravila, ki se uporabljajo za razporeditev stroškov. Skladnost s sistemom stroškovnega računovodstva preverja agencija ali pooblaščeni revizor, ki ga na stroške operaterja izbere agencija v skladu z določili zakona, ki ureja javno naročanje. Izjava o skladnosti se objavi vsako leto.
(cene zaključevanja klicev)
(1) V Republiki Sloveniji se za zaključevanje govornih klicev ne smejo uporabljati cene, ki bi bile višje od najvišjih cen zaključevanja klicev, določenih s predpisom, ki ga v skladu s prvim odstavkom 75. člena Direktive 2018/1972/EU sprejme Evropska komisija.
(2) Če najvišje cene zaključevanja govornih klicev niso določene s predpisom iz prejšnjega odstavka, lahko agencija izvede analizo trga zaključevanja govornih klicev v skladu s 147. členom tega zakona. Agencija lahko z odločbo iz prvega odstavka 148. člena tega zakona določi operaterja s pomembno tržno močjo na tem trgu in mu prepiše stroškovno naravnane cene zaključevanja klicev. Pri tem upošteva načela, merila in parametre iz Priloge III Direktive 2018/1972/EU.
(3) Agencija spremlja skladnost cen zaključevanja klicev s predpisom iz prvega odstavka tega člena ter v primeru neskladja v postopku nadzora zahteva spremembo cen. Agencija enkrat letno poroča Evropski komisiji in BEREC o izvajanju tega člena.
(4) Vlada objavi dan začetka veljavnosti predpisa iz prvega odstavka tega člena v Uradnem listu Republike Slovenije.
(regulativna obravnava novih zelo visokozmogljivih omrežnih elementov)
(1) Operater, ki je določen za operaterja s pomembno tržno močjo na enem ali več upoštevnih trgih, lahko v skladu s 160. členom tega zakona ponudi zaveze za sovlaganje za postavitev novega zelo visokozmogljivega omrežja do končnega uporabnika ali bazne postaje, sestavljenega iz optičnih elementov. Sovlaganje zajema zlasti solastništvo ali dolgoročno delitev tveganja prek sofinanciranja ali pogodb o pridobitvi posebnih pravic strukturnega značaja z drugim operaterjem.
(2) Agencija preuči zaveze iz prejšnjega odstavka, zlasti ali ponudba za sovlaganje izpolnjuje naslednje pogoje:
1. da je v dobi delovanja omrežja odprta za vse operaterje;
2. drugim operaterjem – sovlagateljem, omogoča dolgoročno učinkovito in trajnostno konkurenčnost na trgih na koncu prodajne verige, na katerih deluje operater s pomembno tržno močjo, in sicer pod pogoji, ki vključujejo:
– pravične, primerne in nediskriminacijske pogoje, ki omogočajo dostop do polne zmogljivosti omrežja, kolikor je omrežje predmet sovlaganja,
– prilagodljivost glede vrednosti in časovne razporeditve udeležbe posameznega sovlagatelja,
– možnost povečanja take udeležbe v prihodnosti in
– vzajemne pravice, ki jih sovlagatelj podeli po postavitvi sofinancirane infrastrukture;
3. operater ponudbo objavi pravočasno, in sicer najkasneje v rokih iz prvega odstavka 11. člena tega zakona; kadar ne gre za izključno veleprodajnega operaterja iz 161. člena tega zakona, mora biti ponudba objavljena vsaj šest mesecev pred začetkom postavitve novega omrežja;
4. so za operaterje, ki pri sovlaganju ne sodelujejo, kakovost, hitrost, pogoji in doseg končnih uporabnikov od vsega začetka enaki, kot so bili na voljo pred postavitvijo, z mehanizmom postopnega prilagajanja, ki ohranja spodbude za udeležbo pri sovlaganju, ki ga glede na razvoj povezanih maloprodajnih trgov potrdi agencija; agencija pri tem upošteva, da lahko operaterji na podlagi preglednih in nediskriminacijskih pogojev, ki ustrezno odražajo stopnjo tveganja posameznih sovlagateljev v različnih fazah postavitve in upoštevajo konkurenčne razmere na maloprodajnih trgih, postopoma dostopajo do zelo visokozmogljivih elementov omrežja;
5. izpolnjuje najmanj merila iz Priloge IV Direktive 2018/1972/EU in je predložena v dobri veri.
(3) Če agencija ob upoštevanju tretjega in četrtega odstavka 160. člena tega zakona ugotovi, da ponujena zaveza izpolnjuje pogoje iz prejšnjega odstavka, v skladu s petim odstavkom 160. člena tega zakona določi zaveze kot zavezujoče. Agencija pri tem ne naloži dodatnih obveznosti na podlagi 148. člena tega zakona glede elementov novega zelo visokozmogljivega omrežja, za katere veljajo zaveze, če je vsaj en potencialni sovlagatelj sklenil sporazum o sovlaganju z operaterjem s pomembno tržno močjo.
(4) Kadar je to potrebno za odpravo znatnih težav na področju konkurence na specifičnih trgih in teh težav ni mogoče rešiti drugače, lahko agencija ne glede na določbo prejšnjega odstavka naloži, ohrani ali spremeni obveznosti v skladu s 148. do 154. členom tega zakona ob upoštevanju osmega odstavka 148. člena tega zakona v delu, ki se nanaša na zelo visokozmogljiva omrežja. Agencija v odločbi ustrezno obrazloži okoliščine, ki so zahtevale takšno odločitev.
(5) Agencija spremlja skladnost s pogoji iz drugega odstavka tega člena. Agencija lahko na stroške operaterja v skladu z določili zakona, ki ureja javno naročanje, izbere pooblaščenega revizorja, ki izdela letno izjavo o skladnosti.
(6) Določbe tega člena ne posegajo v pristojnost agencije za reševanje sporov na podlagi prvega odstavka 282. člena tega zakona med operaterji v zvezi s sporazumom o sovlaganju, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka tega člena.
(obveznost regulacije maloprodajnih storitev)
(1) Agencija lahko z odločbo iz prvega odstavka 148. člena tega zakona naloži določenemu operaterju s pomembno tržno močjo na določenem maloprodajnem trgu obveznosti, povezane z regulacijo maloprodajnih storitev.
(2) Obveznosti iz tega člena lahko agencija naloži le, če na podlagi tržnih analiz iz 147. člena tega zakona ugotovi, da upošteven trg, ki je namenjen končnim uporabnikom, ni dovolj konkurenčen, obveznosti na podlagi 149. do vključno 154. člena tega zakona pa ne bi dosegle ciljev, ki jih na trgu zasleduje. Obveznosti iz tega člena lahko vključujejo prepoved:
1. zaračunavanja prekomernih cen,
2. oviranja vstopa na trg,
3. omejevanja konkurence s postavljanjem prenizkih cen,
4. dajanja neupravičene prednosti določenim končnim uporabnikom,
5. neutemeljenega združevanja določenih storitev.
(3) Agencija lahko hkrati z naložitvijo obveznosti na podlagi tega člena predpiše eno od naslednjih metod:
1. metodo cenovne kapice na maloprodajnih cenah,
2. metodo regulacije individualnih tarif,
3. metodo stroškovne usmeritve cen,
4. metodo usmeritve k cenam na primerljivih trgih.
(4) Pri izpolnjevanju obveznosti na podlagi tega člena, ki se nanašajo na regulacijo maloprodajnih tarif ali drugi ustrezen maloprodajni nadzor, mora operater iz prvega odstavka tega člena uporabiti potreben in primeren sistem stroškovnega računovodstva, ki ga določi agencija z odločbo iz prvega odstavka tega člena. Pri tem lahko agencija določi obliko in metodologijo vodenja računovodstva, ki ju mora ta operater uporabiti. Skladnost s stroškovnim računovodstvom preverja pooblaščeni revizor v skladu z zakonom, ki ureja revidiranje. Agencija letno objavi izjave o skladnosti.
(1) Kadar agencija ugotovi, da se z ustreznimi obveznostmi iz 149. do 154. člena tega zakona ni dosegla učinkovita konkurenca ter da obstajajo pomembni in trajni konkurenčni problemi ali tržne nepopolnosti, ugotovljene v zvezi z zagotavljanjem operaterskega dostopa, lahko z odločbo iz prvega odstavka 148. člena tega zakona vertikalno integriranemu operaterju izjemoma naloži obveznost, da dejavnosti, povezane z zagotavljanjem operaterskega dostopa, prenese na poslovno enoto, ki deluje neodvisno. Ta poslovna enota operaterski dostop zagotavlja vsem operaterjem, vključno z drugimi poslovnimi enotami v vertikalno integriranem operaterju, po enakem časovnem razporedu in pod enakimi pogoji, tudi glede cen in kakovosti storitev, ter po enakih sistemih in postopkih.
(2) Kadar namerava agencija naložiti obveznost funkcijske ločitve po prvem odstavku tega člena, sme to storiti samo po postopku iz četrtega odstavka 148. člena tega zakona. Zato mora Evropski komisiji predložiti predlog, ki vključuje:
1. dokaze, ki utemeljujejo ugotovitve agencije,
2. obrazloženo oceno, da obstaja majhna možnost, da bo v razumnem časovnem obdobju prišlo do učinkovite in trajnostne konkurence na področju infrastrukture, ali pa je sploh ni,
3. analizo pričakovanega vpliva na regulacijo trga, na podjetje, vključno z analizo vpliva na zaposlene v neodvisni poslovni enoti in analizo vpliva na celotni sektor elektronskih komunikacij, kakor tudi na spodbude za naložbe v celotnem sektorju, zlasti ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju socialne in teritorialne kohezije, ter na druge zainteresirane stranke, še posebej glede na konkurenco in mogoče učinke na potrošnike,
4. analizo razlogov, ki utemeljujejo, da je obveznost funkcijske ločitve najučinkovitejši ukrep za uresničevanje rešitev, namenjenih obravnavanju težav, ugotovljenih glede konkurence ali tržne nepopolnosti.
(3) Predlog ukrepa mora vsebovati naslednje sestavine:
1. natančno naravo in stopnjo ločitve in zlasti podroben opis pravnega statusa ločene poslovne enote,
2. opredelitev sredstev ločene poslovne enote in izdelkov ali storitev, ki jih bo ta enota zagotavljala,
3. ureditev vodenja za zagotovitev neodvisnosti osebja, ki je zaposleno v ločeni poslovni enoti, ter ustrezen sistem spodbud zanje,
4. pravila za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti,
5. pravila za zagotovitev preglednosti operativnih postopkov, zlasti za druge zainteresirane stranke,
6. program spremljanja dela, namenjen zagotavljanju izpolnjevanja obveznosti, vključno z objavo letnega poročila.
(4) Agencija po pridobitvi soglasja Evropske komisije iz četrtega odstavka 148. člena tega zakona izvede usklajeno analizo upoštevnih trgov, povezanih z dostopovnim omrežjem, v skladu s postopkom iz 147. člena tega zakona. Agencija ob upoštevanju petega odstavka 148. člena tega zakona na podlagi svoje ocene naloži, ohrani, spremeni ali umakne obveznosti.
(5) Operaterju, ki mu je bila naložena funkcijska ločitev, lahko agencija za kateri koli upoštevni trg iz 146. člena tega zakona, na katerem ga je v skladu s 148. členom tega zakona določila kot operaterja s pomembno tržno močjo, naloži tudi katero koli drugo obveznost iz 149. do vključno 154. člena tega zakona ali drugo obveznost iz četrtega odstavka 148. člena tega zakona.
(prostovoljna ločitev vertikalno integriranega operaterja)
(1) Operater, ki je bil določen kot operater s pomembno tržno močjo na enem ali več upoštevnih trgih, mora agencijo najmanj tri mesece vnaprej obvestiti o načrtovanem prostovoljnem prenosu vseh ali znatnega dela sredstev svojega krajevnega dostopovnega omrežja na drugo pravno osebo z drugim lastnikom ali ustanovitvi druge poslovne enote, ki bi vsem maloprodajnim ponudnikom, tudi operaterjevim lastnim maloprodajnim enotam, zagotavljala popolnoma enakovredne oblike operaterskega dostopa pod enakimi pogoji. Operaterji prav tako obvestijo agencijo o spremembi te namere in končnem izidu postopka prostovoljne ločitve.
(2) Agencija oceni učinek načrtovanega prenosa in morebitnih ponujenih zavez na obstoječe obveznosti, ki jih je naložila operaterju v skladu s 148. členom tega zakona. V ta namen agencija v skladu s 147. členom tega zakona brez odlašanja izvede usklajeno analizo upoštevnih trgov, povezanih z dostopovnim omrežjem. Agencija na podlagi svoje ocene naloži, ohrani, spremeni ali umakne obveznosti na teh upoštevnih trgih ob upoštevanju osmega odstavka 148. člena tega zakona, pri čemer po potrebi uporabi 161. člen tega zakona.
(3) Pravno ali operativno ločenemu operaterju lahko agencija za kateri koli upoštevni trg iz 147. člena tega zakona, na katerem ga je v skladu s 148. členom tega zakona določila kot operaterja s pomembno tržno močjo, naloži katero koli obveznost iz 149. do vključno 154. člena ali drugo obveznost iz četrtega odstavka 148. člena tega zakona.
(1) Operater, ki je bil določen kot operater s pomembno tržno močjo, lahko agenciji ponudi zaveze glede pogojev za operaterski dostop oziroma sovlaganje v zvezi z njegovim omrežjem. Zaveze se lahko med drugim nanašajo na:
1. dogovore o sodelovanju, ki so pomembni za oceno ustreznih in sorazmernih obveznosti, ki so naložene na podlagi 148. člena tega zakona,
2. sovlaganja v zelo visokozmogljiva omrežja na podlagi 156. člena tega zakona,
3. učinkovit in nediskriminacijski dostop v skladu s 159. členom tega zakona v postopku izvedbe prostovoljne ločitve vertikalno integriranega podjetja in tudi po sami izvedbi.
(2) Ponudba za zaveze mora biti dovolj podrobna, vključno s časovnim okvirom in obsegom izvajanja ter trajanja zavez, da agencija lahko izvede oceno na podlagi tretjega odstavka tega člena. Zaveze se lahko podajo za obdobje, ki presega obdobje iz 147. člena tega zakona.
(3) Agencija o ponujenih zavezah izvede javno posvetovanje v skladu z 269. členom tega zakona. Agencija zavez ne predloži v javno posvetovanje, če je očitno, da ne izpolnjujejo enega ali več ustreznih pogojev ali meril. Agencija oceni zaveze iz prejšnjega odstavka, pri čemer upošteva zlasti:
1. dokazila glede poštenosti in primernosti ponujenih zavez,
2. odprtost zavez za vse operaterje,
3. pravočasno razpoložljivost dostopa, tudi do zelo visokozmogljivih omrežij pod pravičnimi, primernimi in nediskriminacijskimi pogoji pred začetkom izvajanja s tem povezanih maloprodajnih storitev,
4. splošno ustreznost ponujenih zavez, da se omogoči trajnostna konkurenca na trgih na koncu prodajne verige ter se olajša kooperativna postavitev in uporaba zelo visokozmogljivih omrežij v interesu končnih uporabnikov.
(4) Agencija ob upoštevanju mnenj in pripomb iz javnega posvetovanja v skladu s tretjim odstavkom tega člena operaterja, ki je ponudil zaveze, seznani s predhodnimi ugotovitvami o tem, ali so ponujene zaveze skladne s cilji, merili in postopki iz tega člena in iz 148., 156. in 159. člena tega zakona, in mu sporoči pogoje, pod katerimi bi agencija zaveze lahko določila kot zavezujoče. Na podlagi teh ugotovitev operater lahko spremeni ponudbo iz prvega odstavka tega člena.
(5) Agencija lahko z odločbo določi, da so zaveze v celoti ali delno zavezujoče za obdobje, ki ne sme biti daljše od obdobja, za katero so bile ponujene. V primeru zavez o sovlaganjih obdobje, za katero so zaveze zavezujoče, ne sme biti krajše od sedmih let.
(6) Agencija spremlja izvajanje zavez iz prejšnjega odstavka. Po poteku obdobja iz prejšnjega odstavka agencija preuči možnost podaljšanja obdobja.
(7) Če agencija ugotovi, da operater ne izpolnjuje zavez iz odločbe iz petega odstavka tega člena, lahko ponovno oceni obveznosti, naložene na podlagi osmega odstavka 148. člena tega zakona.
(izključno veleprodajni operaterji)
(1) Če agencija operaterja, ki ni prisoten na maloprodajnem trgu za elektronske komunikacijske storitve, določi kot operaterja s pomembno tržno močjo na enem ali več veleprodajnih trgih v skladu s 147. členom tega zakona, najprej preveri, ali operater izpolnjuje naslednja pogoja:
1. vse njegove hčerinske družbe in poslovne enote, vse družbe, ki so pod nadzorom, vendar ne nujno v celoti v lasti istega končnega lastnika, in vsi delničarji, ki lahko izvajajo nadzor nad operaterjem, izvajajo ali načrtujejo izvajanje izključno dejavnosti na veleprodajnih trgih za elektronske komunikacijske storitve in zato ne izvajajo dejavnosti na nobenem maloprodajnem trgu za elektronske komunikacijske storitve, ki se zagotavljajo končnim uporabnikom v EU,
2. ni zavezan poslovanju z enim samim in ločenim podjetjem, ki posluje nižje v prodajni verigi in je dejavno na maloprodajnem trgu za elektronske komunikacijske storitve, ki se zagotavljajo končnim uporabnikom, zaradi izključnega sporazuma ali sporazuma, ki po vsebini predstavlja izključni sporazum.
(2) Agencija lahko operaterju iz prejšnjega odstavka naloži obveznosti iz 150. in 153. člena tega zakona, če so izpolnjeni pogoji iz prejšnjega odstavka in je to upravičeno na podlagi analize trga, vključno s prihodnjo oceno verjetnega obnašanja operaterja s pomembno tržno močjo.
(3) Agencija po uradni dolžnosti pregleda obveznosti, naložene na podlagi tega člena, če ugotovi, da pogoji iz prvega odstavka tega člena niso več izpolnjeni, in uporabi določbe 147. do 154. člena tega zakona.
(4) Operater mora o vsaki spremembi okoliščin iz prvega odstavka tega člena brez nepotrebnega odlašanja obvestiti agencijo.
(5) Agencija pregleda obveznosti, naložene operaterju s pomembno tržno močjo na podlagi tega člena, če na podlagi dokaza, povezanega s pogoji, ki jih operater ponuja strankam, ki so nižje v prodajni verigi, ugotovi, da so se pojavile ali se lahko pojavijo konkurenčne težave v škodo končnih uporabnikov, zaradi katerih je treba naložiti eno ali več obveznosti iz 149., 151., 152. ali 154. člena tega zakona ali spremeniti obveznosti, naložene na podlagi drugega odstavka tega člena.
(6) Agencija naloži obveznosti in jih pregleda v skladu s tem členom ob upoštevanju devetega odstavka 148. člena tega zakona.
(prehod z obstoječe infrastrukture)
(1) Operater, ki je bil določen kot operater s pomembno tržno močjo na enem ali več upoštevnih trgov, mora pred nameravano opustitvijo omrežja ali nadomestitvijo delov omrežja z novo infrastrukturo, vključno z obstoječo infrastrukturo, ki je nujna za delovanje bakrenega omrežja, za katero veljajo obveznosti iz 148. do 161. člena tega zakona, o tem pisno obvestiti agencijo.
(2) Agencija z odločbo naloži operaterju s pomembno tržno močjo iz prejšnjega odstavka ukrepe, s katerimi zagotovi, da postopek opustitve ali nadomestitve omrežja vključuje pregleden časovni razpored in pogoje, vključno z ustreznim rokom za obvestitev o prehodu, ter določi razpoložljivost alternativnih izdelkov vsaj primerljive kakovosti, ki zagotavljajo dostop do nadgrajene omrežne infrastrukture, ki nadomešča opuščene elemente, če je to potrebno za varstvo konkurence in pravic končnih uporabnikov.
(3) Agencija lahko ob upoštevanju osmega odstavka 148. člena tega zakona razveljavi oziroma spremeni naložene obveznosti, če je operater:
1. določil ustrezne pogoje za prehod, vključno z omogočanjem alternativnega dostopovnega izdelka takšne kakovosti, ki je vsaj primerljiva s tisto, ki je bila na voljo pri uporabi obstoječe infrastrukture, s katerim se zainteresiranim za dostop omogoča, da dosežejo iste končne uporabnike, in
2. je upošteval pogoje in postopek, o čemer je obvestil agencijo v skladu s tem členom.
(4) Določbe tega člena ne posegajo v razpoložljivost reguliranih proizvodov, ki jih agencija naloži nadgrajeni omrežni infrastrukturi v skladu s 147. in 148. členom tega zakona.
(postopek določitve meddržavnih trgov)
(1) Agencija lahko skupaj z najmanj še enim nacionalnim regulativnim organom zahteva od BEREC, da izvede analizo morebitnega meddržavnega trga. Zahteva mora biti obrazložena in mora vsebovati ustrezna dokazila.
(2) Analizo meddržavnih trgov, ki jih določi Evropska komisija v skladu s prvim odstavkom 65. člena Direktive 2018/1972/EU, izvede agencija skupaj z nacionalnimi regulativnimi organi iz drugih držav članic EU, ki jih obsega ta meddržavni trg.
(3) O naložitvi, spremembi, ohranitvi ali razveljavitvi obveznosti operaterjem s pomembno tržno močjo na meddržavnih trgih odloča agencija skupaj z drugimi nacionalnimi regulativnimi organi urejanja v državah članicah EU, ki jih ta meddržavni trg zajema. Agencija pri tem v največji možni meri upošteva smernice iz 145. člena tega zakona. Agencija skupaj z drugimi nacionalnimi regulativnimi organi Evropski komisiji sporoči osnutke ukrepov v zvezi z analizo trgov in izdanih odločb v skladu z 274., 275., 276. in 277. členom tega zakona.
(4) Agencija lahko skupaj z najmanj še enim nacionalnim regulativnim organom izvede analizo trga in odloči o naložitvi, spremembi, ohranitvi ali razveljavitvi obveznosti operaterjem s pomembno tržno močjo tudi v odsotnosti meddržavnih trgov, če so tržne razmere v zadevnih državah članicah dovolj homogene.
Agencija v okviru svojih pooblastil nadzira uporabo določb tega zakona o zagotavljanju konkurence in izpolnjevanju obveznosti, ki jih z odločbo naloži na podlagi določb tega poglavja.
X. UNIVERZALNA STORITEV IN DODATNE OBVEZNE STORITVE
(pojem končnega uporabnika)
Končni uporabnik za potrebe tega poglavja pomeni potrošnika, mikrodružbo, majhno in srednjo družbo v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe, ter neprofitno organizacijo, kot je opredeljena v zakonu, ki ureja nevladne organizacije.
(1) Univerzalna storitev je najmanjši nabor storitev določene kakovosti, ki je dostopen vsem končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji po dostopni ceni ne glede na njihovo geografsko lego.
(2) V okviru univerzalne storitve se zagotavlja priključitev na javno komunikacijsko omrežje na fiksni lokaciji na razumno zahtevo končnega uporabnika, prek katere je zagotovljen dostop do govorne komunikacijske storitve in ustreznega širokopasovnega dostopa do interneta s prenosno hitrostjo, kot je določena v splošnem aktu iz 180. člena tega zakona. V univerzalno storitev sodita tudi zagotavljanje in dostop do univerzalnega imenika in univerzalne službe za dajanje informacij o naročnikih v skladu z 205. členom tega zakona.
(3) Razumna zahteva končnega uporabnika iz prejšnjega odstavka vključuje priključitev na eni lokaciji, kjer končni uporabnik dejansko prebiva ali dejansko opravlja svojo dejavnost. Priključitev se lahko izvede z žičnimi ali brezžičnimi tehnologijami. Če ima končni uporabnik možnost alternativnega dostopa do storitev iz nabora univerzalne storitve po dostopni ceni na trgu, teh storitev od izvajalca univerzalne storitve pod pogoji tega poglavja ne more zahtevati.
(4) Cene posamezne storitve, ki se izvaja kot univerzalna storitev, morajo biti pri posameznem izvajalcu univerzalne storitve enake na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Cena mora biti enaka ne glede na to, ali se priključitev izvede z žičnimi ali brezžičnimi tehnologijami.
(5) Kakovost univerzalne storitve ne sme odstopati od kakovosti, ki jo izvajalec ponuja za druge primerljive storitve.
(6) Končni uporabnik lahko od izvajalca univerzalne storitve zahteva, da mu prek priključitve na omrežje iz drugega odstavka tega člena zagotovi dostop le do govorne komunikacijske storitve ali samo ustrezen širokopasovni dostop do interneta.
(univerzalni imenik in univerzalna imeniška služba)
(1) Univerzalni imenik mora vsebovati najmanj podatke iz 1. do 4. točke prvega odstavka 215. člena tega zakona, razen podatka o delu stavbe iz 2. točke, o vseh naročnikih javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke, ki s tem predhodno soglašajo v skladu z 217. členom tega zakona. Univerzalni imenik je lahko natisnjen oziroma elektronski.
(2) Univerzalna imeniška služba, do katere morajo imeti po dostopni ceni dostop vsi končni uporabniki, mora dajati podatke o vseh naročnikih, ki so vključeni v univerzalni imenik.
(3) Podatke v univerzalnem imeniku je treba redno oziroma najmanj enkrat letno obnavljati z upoštevanjem načina njegovega izdajanja. Podatki, ki jih daje univerzalna imeniška služba, morajo biti obnovljeni najmanj enkrat mesečno. Izvajalec univerzalne storitve, ki zagotavlja univerzalni imenik oziroma univerzalno imeniško službo, takoj obvesti agencijo, če mu drugi izvajalec javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke ne sporoči podatkov iz prvega odstavka tega člena.
(4) Izvajalec univerzalne storitve, ki zagotavlja univerzalni imenik oziroma univerzalno imeniško službo, ne sme različno obravnavati podatkov, ki jih dobi od različnih izvajalcev javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke.
(5) Izvajalec univerzalne storitve iz prejšnjega odstavka izvajalcem javno dostopne medosebne komunikacijske storitve na podlagi številke ne sme zaračunavati objave podatkov o njihovih naročnikih v univerzalnem imeniku in uporabe teh podatkov v univerzalni imeniški službi.
(razpoložljivost univerzalne storitve)
(1) Vsem končnim uporabnikom na ozemlju Republike Slovenije mora biti zagotovljena univerzalna storitev iz 166. člena tega zakona.
(2) Agencija lahko imenuje enega ali več izvajalcev univerzalne storitve, kadar na podlagi analize stanja in predhodnega posvetovanja z zainteresirano javnostjo presodi, da storitev iz drugega odstavka prejšnjega člena na ozemlju Republike Slovenije ali njegovih delih ni mogoče zagotoviti v običajnih poslovnih okoliščinah ali z uporabo javnih sredstev. Agencija v okviru analize stanja upošteva tudi podatke iz evidence iz prvega odstavka 15. člena tega zakona in podatke o napovedi postavitve omrežij iz 18. člena tega zakona. Agencija lahko imenuje različne izvajalce univerzalne storitve za zagotavljanje različnih delov univerzalne storitve oziroma za pokrivanje različnih delov ozemlja Republike Slovenije.
(3) Če agencija na podlagi analize stanja in posvetovanja z zainteresirano javnostjo iz prejšnjega odstavka ugotovi, da za posamezni del univerzalne storitve oziroma za pokrivanje posameznega dela ozemlja Republike Slovenije ni treba imenovati izvajalca univerzalne storitve, mora v rednih časovnih intervalih, ki ne smejo biti daljši od treh let, preverjati, ali imenovanje izvajalca univerzalne storitve še vedno ni potrebno.
(imenovanje izvajalca univerzalne storitve)
(1) Če v tem poglavju tega zakona ni drugače določeno, agencija določi izvajalca univerzalne storitve z odločbo za dobo petih let na podlagi smiselne uporabe določb V. poglavja tega zakona, ki ureja javni razpis.
(2) Predmet javnega razpisa je zagotavljanje različnih storitev, ki jih zajema univerzalna storitev, oziroma zagotavljanje univerzalne storitve na določenem območju ali na celotnem ozemlju Republike Slovenije.
(3) Pri oblikovanju meril za izbiro izvajalca univerzalne storitve agencija upošteva cilje zanesljivosti, kakovosti in stroškovne učinkovitosti izvajanja univerzalne storitve.
(4) Če javni razpis ne uspe, agencija za izvajalca univerzalne storitve določi tistega operaterja, ki ima:
1. na področju dostopa do javnega komunikacijskega omrežja s pripadajočo infrastrukturo največjo pokritost ali
2. največ naročnikov javnih komunikacijskih storitev na fiksni lokaciji ali
3. največ naročnikov javno dostopne storitve dostopa do interneta s hitrostjo, kot je določena s splošnim aktom iz 180. člena tega zakona.
(5) Agencija mora v postopkih na podlagi tega člena upoštevati načela učinkovitosti, objektivnosti, preglednosti in nediskriminacije.
(6) Agencija mora najmanj šest mesecev pred potekom veljavnosti odločbe iz prvega odstavka tega člena na podlagi podatkov o izvajanju univerzalne storitve ugotoviti, ali je splošna dostopnost zmogljivosti in storitev, ki jih zajema univerzalna storitev, takšna, da je treba ponovno določiti izvajalca univerzalne storitve, pri čemer upošteva mnenje zainteresirane javnosti.
(7) Agencija obvešča Evropsko komisijo o obveznostih zagotavljanja univerzalne storitve, naloženih izvajalcu ali izvajalcem univerzalne storitve iz prvega odstavka tega člena.
(prenos krajevnega dostopovnega omrežja)
(1) Izvajalec univerzalne storitve mora pred nameravanim prenosom vseh ali znatnega dela sredstev svojega krajevnega dostopovnega omrežja na drugo pravno osebo z drugim lastnikom pisno obvestiti agencijo.
(2) Agencija oceni učinke nameravanega prenosa na zagotavljanje storitve ustreznega širokopasovnega dostopa do interneta in govorne komunikacijske storitve na fiksni lokaciji v skladu z drugim odstavkom 166. člena tega zakona. Agencija na podlagi svoje ocene lahko z odločbo naloži, spremeni ali razveljavi obveznosti za zagotavljanje univerzalne storitve. Če je zaradi prenosa treba na določenem območju ali po celotnem ozemlju Republike Slovenije ponovno določiti izvajalca univerzalne storitve, mora agencija uporabiti postopek iz prejšnjega člena.
(nadomestilo neto stroškov zagotavljanja univerzalne storitve)
(1) Izvajalec univerzalne storitve lahko zaprosi za nadomestilo neto stroškov izvajanja univerzalne storitve iz drugega odstavka 166. člena tega zakona.
(2) Neto stroški zagotavljanja univerzalne storitve se izračunajo kot razlika med neto stroški izbranega izvajalca, če deluje z obveznostmi izvajanja univerzalne storitve in če deluje brez teh obveznosti, pri tem pa se upoštevajo koristi, ki jih ima z izvajanjem univerzalne storitve, vključno z nematerialnimi koristmi. Agencija v splošnem aktu podrobneje predpiše način izračuna neto stroškov in nematerialne koristi, ki se upoštevajo pri izračunu neto stroškov zagotavljanja univerzalne storitve. Pri tem mora upoštevati opredeljena izhodišča, navedena v zakonodaji EU, ki urejajo univerzalno storitev.
(3) Izvajalec univerzalne storitve mora agenciji v 90 dneh po koncu poslovnega leta poslati računovodske evidence in informacije, ki so podlaga za izračun neto stroškov zagotavljanja univerzalne storitve. V nasprotnem primeru izgubi pravico do uveljavljanja neto stroškov.
(4) Agencija ali revizor, ki ga na stroške izvajalca univerzalne storitve izbere agencija v skladu z določili zakona, ki ureja javno naročanje, revidira ali preveri računovodske izkaze in informacije iz prejšnjega odstavka.
(5) Agencija presodi, ali je izvajanje univerzalne storitve lahko neupravičeno breme za izvajalca univerzalne storitve. V tem primeru izračuna neto stroške zagotavljanja univerzalne storitve. Če je bil izvajalec univerzalne storitve izbran na javnem razpisu, agencija pri izračunu upošteva stroške zagotavljanja univerzalne storitve, ki jih je ponudil na javnem razpisu. Agencija upošteva drugačne stroške, kot jih je na javnem razpisu ponudil izvajalec storitve, samo v primeru, ko je prišlo do spremembe pogojev, ki so bili upoštevani pri javnem razpisu, in ko izvajalec univerzalne storitve dokaže upravičenost odstopanj na objektivni in transparentni osnovi. Agencija objavi rezultate izračuna stroškov in rezultate revizije podatkov, ki ji jih je posredoval izvajalec univerzalne storitve.
(6) Če agencija na podlagi izračuna neto stroškov izvajanja univerzalne storitve ugotovi, da res predstavljajo neupravičeno breme, z odločbo določi višino nadomestila, ki ne sme presegati izračunanih neto stroškov.
(7) Izvajalcu univerzalne storitve se na podlagi njegove zahteve in pod pogoji iz tega člena izplačuje nadomestilo za izvajanje univerzalne storitve iz kompenzacijskega sklada, ki ga v tem primeru ustanovi in upravlja agencija.
(kompenzacijski sklad in njegovo delovanje)
(1) Kompenzacijski sklad iz sedmega odstavka prejšnjega člena ustanovi agencija tako, da odpre poseben bančni račun in zanj vodi ločeno računovodsko evidenco.
(2) V kompenzacijski sklad iz prejšnjega odstavka morajo prispevati vsi operaterji, ki delujejo na območju Republike Slovenije in imajo letni prihodek iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev višji od dveh milijonov evrov, razen izvajalcev medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke.
(3) Višino prispevka za posameznega operaterja določi agencija na podlagi deleža njegovega prihodka iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev glede na prihodek iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij in izvajanja javnih komunikacijskih storitev vseh operaterjev iz prejšnjega odstavka na območju Republike Slovenije.
(4) Izvajalec univerzalne storitve, katerega izračunani prispevek v kompenzacijski sklad je manjši od izračunanega nadomestila za izvajanje obveznosti univerzalne storitve, ne prispeva v kompenzacijski sklad. Kot nadomestilo se mu izplača le razlika med izračunanim nadomestilom in izračunanim prispevkom.
(5) Zavezanci iz drugega odstavka tega člena prispevajo izračunano obveznost v kompenzacijski sklad na podlagi odločbe agencije. Agencija v odločbi določi tudi rok plačila, ki ne sme biti krajši od 30 dni.
(6) Operaterji vsako leto do 31. marca agencijo obvestijo o višini prihodkov, ki so jih imeli v preteklem letu iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij in izvajanja javnih komunikacijskih storitev. Če operater do tega roka tega ne stori, agencija kot prihodek iz drugega odstavka tega člena upošteva celotni prihodek operaterja iz preteklega leta, pridobljen na podlagi podatkov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.
(7) Če agencija utemeljeno sumi o resničnosti podatkov, ki jih je sporočil operater, lahko agencija ali kadar je to glede na obsežnost in zahtevnost ustrezno in sorazmerno revizor, ki ga agencija izbere v skladu z določili zakona, ki ureja javno naročanje, pregleda podatke in oceni prihodek. Stroške ocene nosi operater. Če ocenjeni prihodek bistveno odstopa od sporočenega prihodka iz prejšnjega odstavka, agencija pri izračunu upošteva ocenjeni prihodek.
(8) Podatki o nadomestilu neto stroškov zagotavljanja univerzalne storitve, načinu njihove razporeditve in uporabe ter delih, ki so bila financirana, so javni. Agencija v ta namen vsako leto objavi letno poročilo o nadomestilih neto stroškov zagotavljanja univerzalne storitve, o izračunanih neto stroških, nematerialnih koristih, ki so bile upoštevane pri izračunu neto stroškov, in plačanih prispevkih.
(zagotavljanje cenovne dostopnosti univerzalne storitve)
(1) Agencija spremlja razvoj in višino maloprodajnih cen storitev iz drugega odstavka 166. člena tega zakona. Pri tem sodeluje z drugimi organi, pristojnimi za spremljanje razvoja in višine cen na trgu.
(2) Cene posameznih storitev, ki se izvajajo kot univerzalna storitev, in z njimi povezani pogoji morajo biti javno objavljeni, pregledni in nediskriminacijski.
(3) Agencija na podlagi zbranih podatkov iz prvega odstavka tega člena z odločbo od izvajalcev storitev iz drugega odstavka 166. člena tega zakona, ki delujejo na območju Republike Slovenije, zahteva, da za potrošnike z nizkimi dohodki oziroma posebnimi potrebami ponudi cenovne opcije ali pakete, ki se razlikujejo od tistih, ki jih sicer zagotavlja pod običajnimi komercialnimi pogoji, tako da jim dostop do omrežja in uporaba storitev iz drugega odstavka 163. člena tega zakona nista onemogočena. Navedeno zahteva, kadar na podlagi zbranih podatkov ugotovi, da so cene iz prvega odstavka tega člena previsoke glede na povprečno mesečno plačo v Republiki Sloveniji, kot jo objavi Statistični urad Republike Slovenije, in če rastejo za več kot pet odstotnih točk hitreje kot indeks življenjskih stroškov v preteklem letu. Agencija s splošnim aktom določi način upoštevanja navedenih meril.
(4) Agencija lahko izvajalca storitev iz drugega odstavka 166. člena tega zakona na njegov predlog z odločbo izvzame iz obveznosti iz prejšnjega odstavka, če izvajalec storitev izkaže, da bi naložitev obveznosti zanj pomenila preveliko administrativno oziroma finančno breme.
(5) Izvajalci storitev iz tretjega odstavka tega člena morajo agencijo redno obveščati o podrobnostih cenovnih opcij in paketov. Če pogoji ponujanja cenovnih opcij in paketov niso v skladu s tretjim odstavkom tega člena oziroma niso pregledni in javno objavljeni, lahko agencija zahteva, da se takšne cenovne opcije ali paketi spremenijo ali ukinejo. Agencija pri tem sodeluje z drugimi organi, pristojnimi za spremljanje razvoja in višine cen na trgu.
(6) Izvajalcem storitev iz tretjega odstavka tega člena ob predložitvi ustreznih dokazil razliko med komercialno ceno storitev iz drugega odstavka 166. člena tega zakona in ceno, do katere so upravičeni potrošniki z nizkimi dohodki in posebnimi potrebami v skladu s tretjim odstavkom tega člena, povrne ministrstvo, pristojno za socialne zadeve.
(7) Izvajalec storitev dokumentacijo za povrnitev razlike iz prejšnjega odstavka ministrstvu, pristojnem za socialne zadeve, predloži enkrat letno, najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo koledarsko leto. Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, razliko povrne v treh mesecih od prejema popolne dokumentacije.
(8) Dokumentacija iz prejšnjega odstavka mora vsebovati osebno ime in davčno številko upravičenca iz prvega odstavka 174. člena tega zakona ter dokazilo, da je izvajalec storitev sklenil pogodbo za posebno cenovno opcijo ali paket z upravičencem za obdobje, za katero zahteva povračilo.
(9) Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, podatke za preverjanje upravičenosti za osebe iz 2. in 3. točke prvega odstavka 174. člena tega zakona pridobi od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, za osebe iz 2. točke, ki so pridobile dodatek za pomoč in postrežbo po zakonu, ki ureja vojne invalide, pa od ministrstva, pristojnega za obrambo.
(10) Ministrstvo, pristojno za šolstvo, ministrstvu pristojnemu za socialne zadeve, za potrebe ugotovitve upravičenosti do posebnih opcij in paketov iz tretjega odstavka tega člena, v elektronski obliki posreduje podatke o otrocih s posebnimi potrebami po zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, in sicer osebno ime in EMŠO otroka. Ministrstvo, pristojno za socialne zadeve, posredovane podatke upari s podatki o upravičencih do dodatka za nego otroka po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo in družinske prejemke.
(upravičenci do posebnih cenovnih opcij in paketov)
(1) Upravičenci do posebnih cenovnih opcij ali paketov iz tretjega odstavka prejšnjega člena so:
1. upravičenci do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka po zakonu, ki ureja socialnovarstvene prejemke,
2. prejemniki dodatka za pomoč in postrežbo po veljavnih predpisih,
3. osebe z najmanj 60-odstotno telesno okvaro zaradi izgube sluha ali najmanj 80-odstotno telesno okvaro druge vrste,
4. otroci s posebnimi potrebami po zakonu, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami,
5. upravičenci do dodatka za nego otroka po predpisih, ki urejajo starševsko varstvo in družinske prejemke.
(2) Upravičenost iz 1. točke prejšnjega odstavka se dokazuje s pravnomočno odločbo organa, s katero je bila ugotovljena upravičenost do socialne pomoči ali varstvenega dodatka. Upravičenost velja za obdobje, za katero je bila priznana pravica do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka.
(3) Upravičenost iz 2. točke prvega odstavka tega člena se dokazuje s pravnomočno odločbo, s katero je bila ugotovljena upravičenost do dodatka za pomoč in postrežbo, ali z obvestilom o nakazilu.
(4) Upravičenost iz 3. točke prvega odstavka tega člena tega se dokazuje s pravnomočno odločbo ali mnenjem pristojnega izvedenskega organa.
(5) Upravičenost iz 4. točke prvega odstavka tega člena se dokazuje z odločbo o usmeritvi, skladno z zakonom, ki ureja usmerjanje otrok s posebnimi potrebami.
(6) Upravičenost iz 5. točke prvega odstavka tega člena se dokazuje s pravnomočno odločbo organa, s katero je bila ugotovljena upravičenost do dodatka za nego otroka.
(7) Če je upravičenec iz prvega odstavka tega člena mladoletna oseba ali polnoletna oseba, postavljena pod skrbništvo, upravičenost za mladoletno osebo uveljavljajo starši ali zakoniti zastopnik, za polnoletno osebo, ki je postavljena pod skrbništvo, pa skrbnik. Upravičenost se dokazuje z dokumenti iz prejšnjih odstavkov tega člena in s potrdilom upravne enote o članih gospodinjstva na začasnem ali stalnem naslovu naročnika in rojstnim listom ali pravnomočno odločbo o pristojnega organa.
(ukrepi za uporabnike invalide)
(1) Končni uporabniki invalidi so upravičeni do prilagojene terminalske opreme, ki končnim uporabnikom invalidom dejansko omogoča enakovredno uporabo in dostop do storitev iz drugega odstavka 166. člena tega zakona, kakor ga imajo drugi končni uporabniki, vključno z enakovrednim dostopom do storitev v sili, v skladu s predpisom, ki ureja tehnične pripomočke za uporabnike invalide.
(2) Vlada z uredbo določi druge ukrepe, s katerimi se končnim uporabnikom invalidom zagotavljata enakovredna uporaba in dostop do storitev iz drugega odstavka 166. člena tega zakona, kot ga imajo drugi končni uporabniki, vključno z enakovrednim dostopom do storitev v sili. Sredstva za financiranje ukrepov se zagotovijo iz državnega proračuna.
(1) Izvajalec storitev iz tretjega odstavka 173. člena tega zakona mora določiti cene in splošne pogoje tako, da naročnikom neke storitve, ki se izvaja kot univerzalna storitev, ni treba plačati še za zmogljivosti ali storitve, ki pri tej storitvi niso potrebne ali zahtevane.
(2) Agencija od izvajalca storitev iz prejšnjega odstavka lahko zahteva, da mora svojim naročnikom zagotoviti naslednje možnosti za nadzor stroškov:
1. razčlenitev računa v skladu s 177. členom tega zakona,
2. brezplačno selektivno zaporo izhodnih klicev ali premijskih SMS ali MMS ali, kjer je to tehnično mogoče, drugih vrst podobnih aplikacij za preprečitev klicev ali premijskih SMS ali MMS ali, kjer je tehnično mogoče, drugih vrst podobnih aplikacij določene vrste ali klicev na določeno vrsto številk,
3. če naročnik tako zahteva, predplačniški sistem za plačilo dostopa do javnega komunikacijskega omrežja in uporabe govornih komunikacijskih storitev ali storitev dostopa do interneta za potrošnike,
4. obročno odplačevanje priključnine na javno komunikacijsko omrežje,
5. na zahtevo naročnika informacije o drugih nizkocenovnih tarifah, če so na voljo,
6. druge načine za nadzor izdatkov za govorne komunikacijske storitve ali storitve dostopa do interneta, vključno z brezplačnimi opozorili v primeru nenavadnih in prekomernih vzorcev porabe, če jih določi agencija v odločbi iz tretjega odstavka 173. člena tega zakona,
7. mehanizem, ki končnim uporabnikom omogoča deaktiviranje možnosti, da tretji ponudnik storitve izda račun za svoje proizvode ali storitve na podlagi računa ponudnika, ki zagotavlja storitev dostopa do interneta ali ponudnika javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev.
(obveznost izdaje razčlenitve računa)
(1) Izvajalec storitev iz tretjega odstavka 173. člena tega zakona mora naročnikom, s katerimi ima sklenjeno naročniško razmerje, dati na voljo takšno stopnjo razčlenitve računa, ki jim omogoči preverjanje in nadzor uporabe in zaračunanega zneska (osnovna stopnja razčlenitve računa). Ta razčlenitev ne sme obsegati klicev na brezplačne telefonske številke, vključno s številkami za komunikacijo v sili.
(2) Osnovna stopnja razčlenitve računa se naročnikom pošlje brezplačno in ob izstavitvi vsakega računa, razen če naročnik izvajalca storitve obvesti, da razčlenitve računa ne želi prejemati.
(3) Agencija s splošnim aktom predpiše minimalen nabor elementov, ki morajo biti v osnovni stopnji razčlenitve računa navedeni ločeno.
(4) Na razčlenjenih računih morajo biti izrecno navedeni identiteta dobavitelja in trajanje storitve, ki jih ponudniki premijskih storitev zaračunajo končnemu uporabniku, razen če bi ta zahteval, da se te informacije ne navedejo.
(5) Izvajalec storitev iz tega člena se glede varovanja zasebnosti kličočih uporabnikov in klicanih naročnikov pri izdaji razčlenjenega računa ravna po določbah četrtega in petega odstavka 207. člena tega zakona.
(6) Izvajalec storitev naročniku pošlje račun v elektronski obliki, razen če naročnik zahteva papirnati račun. Izdaja papirnatega računa na zahtevo naročnika je za naročnika brezplačna.
178. člen
(omejitev ali odklopitev iz razlogov na strani naročnika)
(1) Izvajalec univerzalne storitve iz tretjega odstavka 173. člena tega zakona lahko omeji dostop do svojih storitev ali naročnika odklopi ter prekine naročniško pogodbo le, če ta ni poravnal zapadlih obveznosti ali je kršil druge pogoje, določene v naročniški pogodbi. Izvajalec storitev mora v splošnih pogojih določiti, kateri ukrep se izvede pri določenih kršitvah in rok, v katerem se izvede. Izbrani ukrep in rok morata biti sorazmerna tem kršitvam in nediskriminacijska.
(2) Ob kršitvah mora izvajalec storitev naročniku na zanesljiv način poslati opozorilo, v katerem navede razumen rok, v katerem mora naročnik prenehati s kršitvami ali poravnati svoje obveznosti, in ukrep, ki ga bo operater izvedel, če naročnik tudi po poteku tega roka ne bo prenehal s kršitvami ali ne bo poravnal svojih obveznosti.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka izvajalcu storitev naročnika ni treba predhodno obvestiti o izvedbi ukrepa, če kršitev pomeni takojšnjo in resno grožnjo za javni red, javno varnost ali javno zdravje in če je takšen ukrep predviden v splošnih pogojih. Neplačevanje računov se v nobenem primeru ne sme šteti za kršitev, ki bi zahtevala izvedbo ukrepa brez vnaprejšnjega obvestila.
(4) Če je to tehnično mogoče, mora izvajalec storitev omejiti dostop le do tistih storitev, glede katerih uporabnik krši naročniško pogodbo, razen v primeru zlorabe, večkrat ponavljajočih se zamud pri plačilu računov ali večkrat ponavljajočega se neplačevanja računov. Izvajalec storitev nosi breme dokazovanja tehnične nezmožnosti. Izvajalec storitev ne sme omejiti dostopa in uporabe enotne evropske telefonske številke za klice v sili 112, številke policije 113 in enotne evropske telefonske številke za prijavo pogrešanih otrok 116 000 in dostopa do interneta s prenosno hitrostjo v višini najmanj 30 odstotkov prenosne hitrosti iz prvega odstavka 180. člena tega zakona.
(5) Če izvajalec storitev naročniku nudi tudi blago in druge storitve, ki niso elektronske komunikacijske storitve, zaradi neplačila tega blaga ali storitev naročniku ne sme omejiti dostopa do elektronskih komunikacijskih storitev.
(kakovost univerzalne storitve)
(1) Agencija s splošnim aktom predpiše kakovost univerzalne storitve, tako da zlasti določi parametre kakovosti, njihove mejne vrednosti in metode merjenja teh parametrov.
(2) Agencija v splošnem aktu iz prejšnjega odstavka predpiše tudi vsebino, obliko, način in pogostost objave podatkov o kakovosti univerzalne storitve.
(3) Izvajalci univerzalne storitve morajo podatke o kakovosti univerzalne storitve, vključno z vsako njihovo spremembo, poslati agenciji.
(4) Agencija nadzoruje kakovost univerzalne storitve in lahko ukrepa v skladu s postopkom iz 290. člena tega zakona.
(5) Če agencija utemeljeno sumi v resničnost podatkov iz tretjega odstavka tega člena, lahko agencija po uradni dolžnosti odredi neodvisno revizijo ali tej reviziji podoben pregled podatkov o kakovosti zagotavljanja univerzalne storitve na stroške določenega izvajalca univerzalne storitve.
(6) Če izmerjene vrednosti parametrov kakovosti določenega izvajalca univerzalne storitve najmanj trikrat zaporedoma ne dosežejo mejnih vrednosti, lahko agencija začne postopek izbire novega izvajalca univerzalne storitve.
(1) Agencija s splošnim aktom določi prenosno hitrost, primerno za širokopasovni dostop do interneta, ki končnim uporabnikom omogoča družbeno in ekonomsko udeležbo v družbi, in rok, v katerem jo je treba doseči, pri čemer ta rok ne sme biti daljši od dveh let. Agencija pri tem upošteva razmere v Republiki Sloveniji in minimalno pasovno širino, ki je na voljo večini končnih uporabnikov, ter poročilo BEREC o najboljših praksah.
(2) Prenosna hitrost iz prejšnjega odstavka mora omogočati uporabo naslednjih storitev:
1. elektronske pošte,
2. iskalnikov, ki omogočajo iskanje vseh vrst informacij,
3. osnovnih spletnih orodij za usposabljanje in izobraževanje,
4. spletnih časopisov ali novic,
5. nakupa ali naročila blaga ali storitev prek spleta,
6. iskanja zaposlitve in orodij za iskanje zaposlitve,
7. poklicnega mreženja,
8. spletnega bančništva,
9. storitev e-uprave,
10. družbenih medijev in takojšnjega sporočanja,
11. klicev in videoklicev standardne kakovosti.
(3) Po poteku roka, določenega v splošnem aktu iz prvega odstavka tega člena agencija ponovno preveri okoliščine, ki so pripeljale do določitve prenosne hitrosti, in po potrebi s splošnim aktom določi novo prenosno hitrost.
(dodatne obvezne storitve)
(1) Vlada lahko z uredbo določi dodatne storitve, ki so poleg storitev iz drugega odstavka 166. člena tega zakona javno dostopne na vsem ozemlju Republike Slovenije, in njihovo kakovost, upoštevaje razvoj elektronskih komunikacij, obstoječo ponudbo javnih komunikacijskih storitev na trgu, strategijo razvoja države kot celote in interese končnih uporabnikov.
(2) Če neka dodatna storitev na določenem območju Republike Slovenije ni javno dostopna ali se tam ne izvaja s predpisano kakovostjo, je za to območje izbran izvajalec dodatne storitve.
(3) Izvajalca dodatne storitve določi agencija z odločbo na podlagi javnega razpisa ob smiselni uporabi določb V. poglavja tega zakona ter ob upoštevanju načel učinkovitosti, objektivnosti in preglednosti. Predmet javnega razpisa je izvajanje dodatne storitve na nekem območju Republike Slovenije. Pri izboru se kot merila upoštevajo zlasti sposobnost izvajanja dodatne storitve in stroški tega izvajanja.
(4) Izbrani izvajalec dodatne storitve mora to storitev izvajati stroškovno učinkovito in pod enakimi pogoji za vse uporabnike.
(5) Za financiranje dodatnih storitev se ne uporablja 172. člen tega zakona niti drugi kompenzacijski mehanizem, ki bi vključeval prispevke operaterjev v Republiki Sloveniji. Ob smiselni uporabi 171. člena tega zakona se nadomestilo morebitnih neto stroškov izvajanja obvezne dodatne storitve financira iz državnega proračuna.
Agencija nadzira izvajanje določb tega poglavja in obveznosti, ki jih naloži na njegovi podlagi.
(prepoved diskriminacije)
Pogodbeni pogoji in zahteve operaterja za dostop do omrežja ali storitev ali njihovo uporabo ne smejo vsebovati diskriminacijskih določil na podlagi državljanstva, prebivališča ali sedeža končnega uporabnika, razen če je razlikovanje objektivno upravičeno.
(omejitve dostopa in uporabe storitev in aplikacij)
(1) Posameznemu končnemu uporabniku sme dostop in uporabo storitev in aplikacij, ki se izvajajo po elektronskih komunikacijskih omrežjih, odvzeti ali omejiti samo sodišče v konkretnem kazenskem postopku z upoštevanjem načela sorazmernosti in v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek.
(2) Določba prejšnjega odstavka ne posega v pravice operaterja, da omeji dostop ali uporabo svojih storitev ali aplikacij iz drugih razlogov pod pogoji, kakor je določeno s tem zakonom.
(1) Razen določb prejšnjih členov se določbe tega poglavja ne uporabljajo za operaterje, ki so mikrodružbe, kot jih določa zakon, ki ureja gospodarske družbe, če ti zagotavljajo le medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke.
(2) Operater iz prejšnjega odstavka mora o izvzetju iz prejšnjega odstavka obvestiti končne uporabnike pred sklenitvijo pogodbe.
(zagotavljanje informacij pred sklenitvijo pogodbe)
(1) Pred sklenitvijo pogodbe o javnih komunikacijskih storitvah mora izvajalec storitev potrošniku zagotoviti informacije, kot so zahtevane z zakonom, ki ureja varstvo potrošnikov, vključno z določbami, ki se nanašajo na sklepanje pogodb na daljavo ali zunaj poslovnih prostorov izvajalca storitev, če se pogodba sklepa na tak način, ter informacije o:
1. morebitni zagotovljeni minimalni ravni kakovosti storitve oziroma, če se ta ne nudi, ustrezna izjava,
2. morebitnih posebnih parametrih kakovosti za storitve, ki niso storitve dostopa do interneta,
3. če in kolikor je to mogoče, priključnini in naročnini ter o cenah storitev, če se zaračunavajo po porabi,
4. trajanju pogodbe in pogojih za njeno podaljšanje, če ne gre za pogodbo za nedoločen čas,
5. času vezave, ki je potreben za to, da naročnik lahko uveljavlja pogoje iz posebne ponudbe,
6. morebitnih plačilih naročnika v primeru prekinitve pogodbe, vključno z morebitnimi plačili, ki se plačajo zaradi predčasne prekinitve pogodbe,
7. morebitnih plačilih stroškov, povezanih z vračilom terminalske opreme, vključno z informacijami o odklepanju terminalske opreme in morebitnimi povračili stroškov, povezanih s terminalsko opremo,
8. nadomestilih v primeru zamud pri prenosu številke ali zlorabe zamenjave, in informacije o zadevnih postopkih,
9. pravici potrošnika, ki uporablja predplačniške storitve, da lahko v primeru zamenjave ponudnika storitve zahteva povrnitev preostalega dobroimetja v skladu s petim odstavkom 196. člena tega zakona,
10. pravicah potrošnikov do nadomestil in povračil za primer, če niso izpolnjene ravni kakovosti storitve iz pogodbe ali če se ponudnik neustrezno odzove na varnostni incident, grožnjo ali ranljivosti, in
11. vrsti ukrepov v primeru incidentov v zvezi z varnostjo ali v primeru groženj ali ranljivosti omrežja.
(2) Izvajalec storitev dostopa do interneta ali javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev mora poleg informacij iz prejšnjega odstavka potrošniku zagotoviti tudi informacije o:
1. zakasnitvi (latenca), trepetanju (jitter) in izgubi paketov pri storitvah dostopa do interneta,
2. času vzpostavljanja začetne povezave, verjetnosti napake in zakasnitvi klicne signalizacije, v skladu s 199. členom tega zakona, če gre za javno dostopne medosebne komunikacijske storitve in je izvajalec sklenil ustrezen sporazum o ravni storitve z operaterjem omrežja,
3. morebitnih pogojih uporabe terminalske opreme, ki pa ne smejo posegati v pravice končnih uporabnikov do uporabe terminalske opreme po lastni izbiri v skladu s prvim odstavkom 3. člena Uredbe 2015/2120/EU,
4. morebitnih plačilih, povezanih z uporabo terminalske opreme iz prejšnje točke,
5. morebitnih posebnih cenovnih shemah znotraj ali izven pogodbe, pri čemer morajo informacije vključevati podatke o vrsti storitve, o že vključenih količinah v obračunsko obdobje (kot so MB, minute, sporočila) in o cenah dodatnih količin,
6. možnosti prenosa neporabljenih količin iz prehodnega obračunskega obdobja v naslednje, kadar je za določeno cenovno shemo taka možnost predvidena s pogodbo,
7. ponujenih ukrepih za zagotavljanje preglednosti računov in spremljanja porabe,
8. cenah uporabe storitev ali klicev na številke, za katere veljajo posebni pogoji oblikovanja cen (npr. klici na premijske številke, storitve pošiljanja zabavnih sporočil),
9. cenah posameznih elementov paketa, če gre za paketne storitve ali pakete, ki vključujejo storitve in terminalsko opremo, in se posamezni elementi paketa (npr. terminalska oprema) tržijo tudi posamično,
10. vsebini, pogojih in cenah poprodajnih storitev, vzdrževanja in storitev pomoči uporabnikom,
11. možnostih in načinih pridobivanja najnovejših podatkov o vseh veljavnih tarifah in stroških vzdrževanja,
12. pogojih prekinitve pogodbe o paketnih storitvah ali o prekinitvi pogodbe za posamezne elemente, ki jih ta pogodba vključuje,
13. osebnih podatkih, ki se zberejo pred začetkom zagotavljanja storitve in med njenim izvajanjem, pri čemer to ne posega v obveznosti, ki jih določa 13. člen Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (UL L št. 119 z dne 9. 5. 2016, str. 1),
14. izdelkih in storitvah, namenjenih končnim uporabnikom invalidom, in o tem, kako se pridobijo najnovejše informacije glede tega, in
15. načinu uvedbe postopkov za reševanje sporov iz 283. in 284. člena tega zakona.
(3) Izvajalec javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke mora poleg informacij iz prejšnjih odstavkov zagotoviti tudi informacije o:
1. morebitnih omejitvah dostopa do interventnih storitev ali do informacij o lokaciji kličočega zaradi tehnične neizvedljivosti, če gre za javno dostopne medosebne komunikacijske storitve na podlagi številke in te storitve omogočajo, da se klici opravijo na številke iz načrta oštevilčenja iz 98. člena tega zakona ali iz mednarodnega načrta oštevilčenja, in
2. pravici naročnika, da se odloči, ali bo svoje osebne podatke vključil v imenik, in o vrstah teh podatkov, če gre za javno dostopne medosebne komunikacijske storitve na podlagi številke.
(4) Izvajalec storitev dostopa do interneta mora poleg informacij iz prvega in drugega odstavka tega člena zagotoviti tudi informacije o vsebinah iz prvega odstavka 4. člena Uredbe 2015/2120/EU.
(5) Informacije iz prejšnjih odstavkov morajo biti zagotovljene na jasen in razumljiv način in na trajnem nosilcu podatkov, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja varstvo potrošnikov, oziroma če posredovanje na trajnem nosilcu podatkov ni izvedljivo, na način, ki omogoča, da lahko naslovnik dokument s temi informacijami preprosto prenese k sebi, če je v digitalni obliki. V tem primeru ga mora izvajalec storitev izrecno opozoriti, da je ta dokument na voljo in da ga je treba prenesti k sebi za namene dokumentacije, prihodnje uporabe in nespremenjene reprodukcije.
(6) Na zahtevo končnega uporabnika invalida mora izvajalec storitev informacije zagotoviti v obliki, ki končnemu uporabniku invalidu omogoča dostop do teh informacij, vključno z možnostjo strojnega branja.
(7) Določbe tega člena se uporabljajo tudi v primeru, ko se pogodba sklepa s končnimi uporabniki, ki so mikrodružbe ali majhne družbe, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ali neprofitne organizacije, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja nevladne organizacije, razen če so se ti izrecno odpovedali uporabi tega člena. Mikrodružbe in majhne družbe izvajalcu storitev predložijo izpis iz evidence Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence, iz katerega izhaja, da ustrezajo kriterijem za mikrodružbe in majhne družbe iz zakona, ki ureja gospodarske družbe.
(8) Določbe tega člena se ne uporabljajo za sklepanje pogodb o zagotavljanju storitev prenosa stroj-stroj.
(1) Izvajalci javnih komunikacijskih storitev iz prejšnjega člena morajo pred sklenitvijo pogodbe potrošniku brezplačno zagotoviti strnjen in lahko berljiv povzetek pogodbe z glavnimi informacijami iz prvega do četrtega odstavka prejšnjega člena. Povzetek pogodbe mora vsebovati najmanj naslednje informacije:
1. ime in naslov ali firmo in sedež izvajalca storitev ter kontaktne podatke za morebitne pritožbe,
2. glavne značilnosti posamezne ponujene storitve,
3. cene za aktivacijo elektronske komunikacijske storitve in znesek vseh ponavljajočih se ali s potrošnjo povezanih pristojbin, kadar se storitev opravlja za neposredno denarno plačilo,
4. čas veljavnosti naročniške pogodbe in pogoje za njeno podaljšanje ter pogoje prekinitve naročniške pogodbe,
5. podatek o tem, v kolikšnem obsegu so izdelki in storitve oblikovani za končne uporabnike invalide, in
6. za storitve dostopa do interneta povzetek informacij, zahtevanih v skladu s točkama (d) in (e) iz prvega odstavka 4. člena Uredbe (EU) št. 2015/2120.
(2) Izvajalci iz prejšnjega odstavka morajo uporabljati predlogo povzetka pogodbe iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2019/2243 z dne 17. decembra 2019 o določitvi predloge za povzetek pogodbe, ki jo morajo uporabljati ponudniki javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev v skladu z Direktivo (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 336 z dne 30. 12. 2019, str. 274).
(3) Če povzetka pogodbe iz prvega odstavka tega člena iz objektivnih tehničnih razlogov ni mogoče zagotoviti pred sklenitvijo pogodbe, ga izvajalec storitev potrošniku zagotovi brez nepotrebnega odlašanja. V takem primeru pogodba začne veljati, ko potrošnik po prejemu povzetka pogodbe potrdi, da soglaša s pogodbo.
(4) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za sklepanje pogodb na daljavo in pogodb, sklenjenih izven poslovnih prostorov.
(5) Določbe tega člena se uporabljajo tudi v primeru, ko se pogodba sklepa s končnimi uporabniki, ki so mikrodružbe ali majhne družbe, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ali neprofitne organizacije, razen če so se ti izrecno odpovedali uporabi tega člena. Mikrodružbe in majhne družbe izvajalcu storitev predložijo izpis iz evidence Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence, iz katerega izhaja, da ustrezajo kriterijem za mikrodružbe in majhne družbe iz zakona, ki ureja gospodarske družbe.
(6) Določbe tega člena se ne uporabljajo v primeru sklepanja pogodb o zagotavljanju storitev prenosa stroj-stroj.
(1) Naročniška pogodba za javne komunikacijske storitve mora v jasni in razumljivi obliki vsebovati najmanj podatke o pogodbenih strankah, o storitvi in pogojih njenega izvajanja, njeni ceni in drugih morebitnih plačilih ter o trajanju pogodbe. V primeru naročniške pogodbe, ki jo izvajalec storitev sklepa s predplačnikom, podatki o pogodbenih strankah ne vključujejo podatkov o predplačniku.
(2) Informacije iz 186. člena tega zakona in povzetek pogodbe iz prejšnjega člena postanejo sestavni del naročniške pogodbe. Njihova vsebina se ne spreminja, razen če se pogodbeni stranki izrecno dogovorita drugače.
(1) Če naročniška pogodba z naročnikom, ki je potrošnik, za paket storitev ali paket storitev in terminalsko opremo vsebuje vsaj storitev dostopa do interneta ali javno dostopno medosebno komunikacijsko storitev na podlagi številke, se za vse elemente paketa uporabljajo določbe 187., 190., 191., 192., 193., 194. člena in prvega do tretjega odstavka 197. člena tega zakona, smiselno vključno s tistimi, za katere sicer te določbe ne bi veljale.
(2) Prejšnji odstavek se uporablja tudi za končne uporabnike, ki so mikrodružbe ali majhne družbe, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ali neprofitne organizacije, razen če so se izrecno pisno odpovedali uporabi vseh ali nekaterih od teh določb. Mikrodružbe in majhne družbe izvajalcu storitev predložijo izpis iz evidence Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence, iz katerega izhaja, da ustrezajo kriterijem za mikrodružbe in majhne družbe iz zakona, ki ureja gospodarske družbe.
(trajanje naročniške pogodbe in njena prekinitev)
(1) Končni uporabnik lahko sklene pogodbo z izvajalcem javnih komunikacijskih storitev za določen čas ali za nedoločen čas.
(2) Naročniška pogodba za določen čas se lahko sklene tudi z možnostjo samodejnega podaljšanja. Izvajalec storitev mora vsaj 30 dni, preden se pogodba samodejno podaljša, naročnika na jasen način in na trajnem nosilcu podatkov obvestiti o prenehanju pogodbene obveznosti in načinih odpovedi pogodbe. Hkrati z obvestilom mu mora izvajalec storitev svetovati glede najboljših cenovnih možnosti v zvezi s storitvami, ki jih ima naročene. Izvajalec storitev končnim uporabnikom vsaj enkrat letno svetuje glede najboljših tarif.
(3) Če se pogodba sklene za določen čas z možnostjo samodejnega podaljšanja, sme naročnik po samodejnem podaljšanju kadar koli prekiniti pogodbo z enomesečnim odpovednim rokom in brez plačila kakršnih koli stroškov. V času trajanja odpovednega roka mora naročnik izvajalcu plačati opravljene storitve.
(4) Določbe tega člena se ne uporabljajo za naročniške pogodbe o medosebnih komunikacijskih storitvah, neodvisnih od številke, in za naročniške pogodbe o zagotavljanju storitev prenosa stroj-stroj.
(obdobje vezave pri sklenitvi naročniške pogodbe)
(1) Naročniška pogodba z naročnikom, ki je potrošnik, ne sme določati začetnega zavezujočega obdobja vezave, ki presega 24 mesecev.
(2) Razširitev naročniške pogodbe na dodatne storitve ali terminalsko opremo, ki jih zagotavlja ali posreduje isti izvajalec storitev dostopa do interneta ali javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke, ne podaljša obdobja vezave prvotne pogodbe, razen če se je potrošnik pri naročanju dodatnih storitev ali terminalske opreme s tem izrecno strinjal.
(3) Ne glede na minimalno obdobje vezave pogoji in postopki za prekinitev pogodbe ne smejo odvračati od zamenjave izvajalca storitev. Potrošniku se pri prehajanju med naročniškimi paketi pri istem izvajalcu storitev in pri prekinitvi naročniškega razmerja po poteku zavezujočega obdobja vezave ne smejo zaračunati administrativni stroški.
(4) Prvi in drugi odstavek tega člena se ne uporabljata za obdobje vezave pri sklepanju pogodbe na obroke, pri kateri se je potrošnik v ločeni pogodbi zavezal k obročnim plačilom izključno za postavitev fizične povezave, zlasti z zelo visokozmogljivimi omrežji. Izjema se ne uporablja za terminalsko opremo ali opremo za dostop do interneta, kot so usmerjevalniki ali modemi, ki je vključena v pogodbo na obroke.
(5) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za naročnike, ki so mikrodružbe ali majhne družbe, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in neprofitne organizacije, razen če so se uporabi določb tega člena izrecno odpovedali. Mikrodružbe in majhne družbe izvajalcu storitev predložijo izpis iz evidence Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence, iz katerega izhaja, da ustrezajo kriterijem za mikrodružbe in majhne družbe iz zakona, ki ureja gospodarske družbe.
(6) Določbe tega člena se ne uporabljajo za naročniške pogodbe o medosebnih komunikacijskih storitvah, neodvisnih od številke, in za naročniške pogodbe o zagotavljanju storitev prenosa stroj-stroj.
(sprememba pogodbenih pogojev)
(1) O vsaki enostranski spremembi pogojev, določenih v naročniški pogodbi, mora izvajalec storitev obvestiti naročnike najmanj 30 dni pred predlagano uveljavitvijo sprememb. Pri tem morajo biti naročniki obveščeni, da imajo pravico v roku 60 dni od prejema obvestila odstopiti od naročniške pogodbe na način iz tretjega odstavka tega člena, če se s predlaganimi spremembami ne strinjajo. Izvajalec storitev mora obvestilo podati na jasen in razumljiv način na trajnem nosilcu podatkov. Agencija lahko s splošnim aktom predpiše obliko in način objave obvestila.
(2) Naročnik nima pravice odstopa od pogodbe iz prejšnjega odstavka, če je predlagana sprememba:
– izključno v korist končnega uporabnika ali
– zgolj administrativne narave in nima negativnih posledic za končnega uporabnika ali
– je potrebna zaradi uskladitve s tem zakonom oziroma na njegovi podlagi sprejetimi predpisi, drugimi predpisi in predpisi EU, ki se uporabljajo neposredno.
(3) Če naročnik izkoristi možnost odstopa od pogodbe, mu ni treba plačati kakršnih koli dodatnih stroškov (na primer stroškov prekinitve naročniškega razmerja oziroma drugih administrativnih stroškov, pogodbenih kazni, zneskov prejetih ugodnosti ali drugih dogovorjenih nadomestil).
(4) Določbe prejšnjega odstavka ne vplivajo in ne posegajo v zapadle in neplačane obveznosti naročnikov.
(5) Ne glede na določbo tretjega odstavka tega člena naročnik plača nadomestilo za terminalsko opremo, ki jo je prejel po akcijski ceni in jo obdrži. Izvajalec storitev najkasneje ob plačilu sorazmernega dela vrednosti terminalske opreme odpravi morebitne ovire za uporabo terminalske opreme v drugem omrežju. Naročnik se lahko odloči, da bo izvajalcu storitev vrnil terminalsko opremo v stanju, v kakršnem mu je bila izročena, ob upoštevanju njene normalne rabe, in plačal uporabnino za čas uporabe terminalske opreme, izvajalec storitev pa mu bo vrnil kupnino. Naročniku, ki želi izkoristiti odstopno upravičenje, lahko izvajalec storitev v zameno ponudi, da ohrani naročniško razmerje v veljavi pod pogoji, določenimi v obstoječi naročniški pogodbi.
(6) Kadar končni uporabnik obdrži terminalsko opremo v paketu, ki velja ob sklenitvi pogodbe, nadomestilo iz prejšnjega odstavka ne sme presegati njene vrednosti po načelu časovne porazdelitve, izračunane na podlagi vrednosti ob sklenitvi pogodbe, ali preostalega dela plačil za storitev do izteka vezave, odvisno od tega, kateri znesek je nižji. Agencija s splošnim aktom lahko uredi metodologijo izračuna sorazmernega dela vrednosti prejete terminalske opreme.
(7) Določbe tega člena se ne uporabljajo za izvajalce medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke.
(8) V primeru pogodb o zagotavljanju storitev prenosa stroj-stroj se določbe tega člena uporabljajo za potrošnike, mikrodružbe in majhne družbe, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in neprofitne organizacije. Mikrodružbe in majhne družbe izvajalcu storitev predložijo izpis iz evidence Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence, iz katerega izhaja, da ustrezajo kriterijem za mikrodružbe in majhne družbe iz zakona, ki ureja gospodarske družbe.
(nedelovanje ali slabše delovanje storitev)
(1) Če prihaja do stalnega ali pogosto ponavljajočega se znatnega razhajanja med dejanskim izvajanjem elektronske komunikacijske storitve, ki ni storitev dostopa do interneta ali medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke, ter ravni kakovosti, navedeni v pogodbi, naročnik, ki je potrošnik, obvesti izvajalca storitev o razhajanju. Če izvajalec v 15 dneh razhajanja med dejanskim izvajanjem in ravni kakovosti, navedeni v pogodbi, ne odpravi, ima potrošnik pravico odstopiti od pogodbe pod pogoji iz tretjega do petega odstavka prejšnjega člena.
(2) Če je naročniška pogodba sklenjena za paket storitev iz 189. člena tega zakona, se določba prejšnjega odstavka uporablja tudi glede preostalih elementov paketa.
(zamenjava izvajalca storitev dostopa do interneta)
(1) Izvajalci storitev dostopa do interneta morajo svoje naročnike seznaniti z ustreznimi informacijami o zamenjavi izvajalca storitve dostopa do interneta, vključno z informacijami o nadomestilih za primer zamude ali zlorabe. Izvajalec mora svojemu naročniku posredovati konkretne informacije o zamenjavi takoj, ko ga ta seznani s svojo namero, da bo prešel k drugemu izvajalcu storitev dostopa do interneta.
(2) Prenosni izvajalec mora ves čas postopka zamenjave zagotoviti neprekinjenost storitve, razen če dokaže, da to s tehničnega vidika ni izvedljivo. Breme dokazovanja tehnične neizvedljivosti je na strani prenosnega izvajalca. Dokler sprejemni izvajalec naročniku ne omogoči začetka delovanja storitev, mora prenosni izvajalec svojo storitev naročniku še naprej zagotavljati pod enakimi pogoji.
(3) Sprejemni izvajalec zagotovi, da se storitev dostopa do interneta začne izvajati v najkrajšem možnem času na datum in v časovnem okviru, kot je izrecno dogovorjen s končnim uporabnikom.
(4) Prekinitev delovanja storitve med postopkom zamenjave ne sme biti daljša od enega delovnega dne.
(1) Končnim uporabnikom morajo izvajalci storitev, ki temeljijo na številkah iz načrta telefonskega oštevilčenja iz 98. člena tega zakona, omogočiti, da lahko pri zamenjavi izvajalca storitev ohranijo svoje številke v naslednjih primerih:
1. pri geografskih številkah na točno določeni lokaciji,
2. pri negeografskih številkah na vsaki lokaciji.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka izvajalcu ni treba zagotoviti prenosa številke iz omrežja, ki zagotavlja storitve na fiksni lokaciji, v mobilno omrežje ali v obratni smeri.
(3) O datumu izvedbe prenosa številke se končni uporabnik in sprejemni izvajalec izrecno dogovorita. Številka mora biti v omrežju sprejemnega izvajalca aktivirana v enem delovnem dnevu od dogovorjenega datuma.
(4) Prenosni izvajalec mora vse do aktivacije številke v omrežju sprejemnega izvajalca še naprej zagotavljati storitve pod enakimi pogoji. Prekinitev delovanja storitev ne sme biti daljša od enega delovnega dne.
(5) Če postopek prenosa številke ni uspešen, prenosni izvajalec ponovno aktivira številko in povezane storitve končnega uporabnika, dokler prenos ni uspešno izveden.
(6) Zagotavljanje prenosljivosti številk je strošek izvajalcev storitev. Cene, ki si jih v zvezi s prenosljivostjo številk med seboj zaračunavajo izvajalci storitev, morajo biti stroškovno naravnane. Pri postopku prenosa številke se uporabniku ne zaračunajo nobeni neposredni stroški.
(7) Končni uporabnik lahko prenese številko na drugega izvajalca po določbah tega člena tudi po odpovedi naročniške pogodbe, in sicer v roku najmanj enega meseca od dneva, ko je odpoved začela učinkovati, razen če se je tej pravici odpovedal.
(8) Operater mora do 15. januarja v tekočem letu agenciji poslati izpis skupnega števila vseh številk po vrstah in blokih, ki so bile prenesene k drugim operaterjem oziroma prenesene k njemu, in sicer s stanjem na dan 31. decembra preteklega leta, kot ga je pridobil od upravljavca centralne zbirke podatkov prenesenih številk. Za pošiljanje podatkov o prenesenih številkah agenciji lahko operater pooblasti tudi upravljavca centralne zbirke podatkov prenesenih številk.
(postopek zamenjave izvajalca storitev dostopa do interneta oziroma prenosa številke)
(1) Končni uporabnik zamenjavo izvajalca dostopa do interneta oziroma prenos številke sproži pri sprejemnem izvajalcu. Prenosni izvajalec mora s sprejemnim izvajalcem sodelovati v dobri veri in ne sme ovirati postopka zamenjave oziroma prenosa. Izvajalca ne smeta povzročati zamud v postopku zamenjave in prenosa, ne smeta zlorabljati postopka in prenesti številk ali zamenjati končnih uporabnikov brez njihovega izrecnega soglasja.
(2) Po uspešno izvedenem postopku zamenjave izvajalca storitev dostopa do interneta se pogodba med naročnikom in prenosnim izvajalcem storitev dostopa do interneta samodejno šteje za razvezano.
(3) Po uspešno izvedenem prenosu številke se pogodba med naročnikom in prenosnim izvajalcem glede storitev, ki temeljijo na številkah, in načrta telefonskega oštevilčenja samodejno šteje za razvezano. Glede morebitnih preostalih storitev se pogodba šteje za razvezano le, če je naročnik to izrecno zahteval.
(4) Izvajalec, ki ne spoštuje obveznosti iz 194. do 196. člena tega zakona ter v primeru zamud in zlorab pri postopku zamenjave, in če se storitev ne opravi v dogovorjenem roku oziroma na dogovorjeni datum, mora končnemu uporabniku izplačati ustrezno nadomestilo.
(5) Naročnik, ki je potrošnik, lahko v primeru predplačniških storitev od prenosnega izvajalca ob predložitvi ustreznega dokazila, iz katerega izhaja povezava z določeno številko, zahteva povračilo morebitnega preostalega dobroimetja. Prenosni izvajalec sme v zvezi z izplačilom zaračunati administrativne stroške le pod pogojem, da so bili ti vnaprej dogovorjeni s pogodbo. Pri tem višina teh stroškov ne sme presegati dejanskih stroškov, ki jih ima prenosni izvajalec z izplačilom dobroimetja.
(6) Agencija s splošnim aktom podrobneje uredi način zamenjave in prenosa, višino oziroma način izračuna nadomestil ter tehnične in druge zahteve za izpolnjevanje določb 194. do 196. člena tega zakona, s čimer zagotovi učinkovitost in enostavnost postopka zamenjave in prenosa. Navedeno vključuje zahtevo, kadar je to tehnično izvedljivo, da se prenos izvede na daljavo, razen če končni uporabnik zahteva drugače. Agencija s splošnim aktom določi tudi ukrepe za zagotovitev obveščenosti in zaščite končnih uporabnikov v postopku zamenjave oziroma prenosa.
(preglednost in objava informacij)
(1) Agencija in organi, pristojni za nadzor nad delovanjem trga, spodbujajo izvajalce storitev dostopa do interneta in javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev, da objavljajo pregledne, primerljive, ustrezne informacije o veljavnih cenah in tarifah, o vseh plačilih, povezanih s prekinitvijo pogodbe, ter o splošnih pogojih dostopa do javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev in uporabe teh storitev za končne uporabnike. Take informacije morajo biti objavljene v jasni in razumljivi obliki in se morajo posodabljati.
(2) Agencija zagotovi, da so objavljene naslednje informacije o izvajalcih storitev dostopa do interneta ali javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev:
1. ime ali firma in naslov ali sedež ponudnika,
2. opis ponujenih storitev:
a) obseg ponujenih storitev in glavne značilnosti posamezne ponujene storitve, vključno z minimalnimi ravnmi kakovosti storitve, kadar se nudi, in omejitvami, ki jih naloži izvajalec za uporabo zagotovljene terminalske opreme,
b) tarife z navedbo ponujenih storitev, vključno z informacijami o komunikacijskem obsegu (kot so omejitve porabe podatkov, število minut klicev, število sporočil) posebnih tarifnih shem in z veljavnimi tarifami za dodatne komunikacijske enote, številke ali storitve, za katere veljajo posebni cenovni pogoji, z dajatvami za dostop in vzdrževanje, z vrstami dajatev za uporabo, posebnimi in ciljnimi tarifnimi shemami in tudi z vsemi dodatnimi dajatvami ter stroški, povezanimi s terminalsko opremo,
c) ponujene poprodajne storitve, storitve vzdrževanja in pomoči potrošnikom ter njihovi kontaktni podatki,
| č) | splošni pogodbeni pogoji, vključno s časovno veljavnostjo naročniške pogodbe, pristojbinami zaradi predčasne prekinitve pogodbe, pravicami v zvezi s prekinitvijo paketnih ponudb ali njihovih elementov in postopkom ter neposrednimi dajatvami v zvezi s prenosljivostjo številk in drugih elementov oštevilčenja, če je to primerno, |
d) podrobnosti o izdelkih in storitvah, vključno s funkcijami, praksami, politikami in postopki ter spremembami pri opravljanju storitev, ki so oblikovane posebej za končne uporabnike invalide,
e) v primeru ponudnikov medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke informacije o dostopu do interventnih storitev in informacije o lokaciji kličočega ali vsakršne omejitve slednjih,
f) v primeru ponudnikov medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, informacije o tem, v kolikšni meri se zagotavlja dostop do interventnih storitev, in
3. mehanizmi reševanja sporov, vključno s tistimi, ki jih je razvil operater.
(3) Agencija s splošnim aktom predpiše, katere informacije iz prejšnjega odstavka morajo izvajalci storitev dostopa do interneta ali javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev zagotavljati sami. Agencija lahko predpiše tudi dodatne zahteve glede oblike in načina objave informacij.
(4) Informacije morajo biti zagotovljene na način in v obliki, ki končnemu uporabniku invalidu omogoča dostop do teh informacij, vključno z možnostjo strojnega branja.
(5) Končni uporabniki morajo imeti možnost brezplačnega dostopa do neodvisnega orodja za primerjavo, s katerim lahko primerjajo in ocenjujejo prednosti različnih izvajalcev storitev dostopa do interneta in javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke in, kadar je ustrezno, tudi številčno neodvisne javno dostopne medosebne komunikacijske storitve. Objavljeni podatki morajo biti nepristranski in morajo na enem mestu omogočati najmanj primerjavo cen, tarif in parametrov kakovosti iz 199. člena tega zakona.
(6) Orodje za primerjavo iz prejšnjega odstavka mora izpolnjevati naslednja merila:
1. biti mora operativno neodvisno od izvajalcev storitev,
2. jasno morata biti navedena lastnik in upravljavec orodja,
3. jasno morajo biti določena objektivna merila za primerjavo,
4. uporabljen mora biti preprost in nedvoumen jezik,
5. zagotovljene morajo biti točne in posodobljene informacije s časovno določitvijo zadnje posodobitve,
6. vsem izvajalcem mora omogočati, da so na voljo informacije o njihovih storitvah,
7. zajemati mora širok nabor ponudb, ki pokrivajo znaten del trga; kadar informacije ne zagotavljajo popolnega pregleda nad trgom, je treba pred prikazom rezultatov to jasno navesti,
8. zagotavljati mora učinkovit postopek za prijavo napačnih informacij in
9. omogočati mora primerjavo cen, tarif in kakovosti opravljanja storitev med ponudbami, ki so na voljo potrošnikom.
(7) Agencija na zahtevo ponudnika orodja za primerjavo potrdi skladnost orodja z merili iz prejšnjega odstavka.
(8) Izvajalci storitev dostopa do interneta ali javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev morajo na zahtevo omogočiti dostop do informacij, ki jih v skladu s tem členom objavljajo v odprtih oblikah zapisov, da se omogoči brezplačna uporaba informacij za namen priprave orodij za primerjavo.
(9) Če na trgu ni nobenega orodja za primerjavo, ki bi izpolnjeval merila iz šestega odstavka tega člena, takšno orodje zagotovi agencija. Izvajalci storitev dostopa do interneta in medosebnih komunikacijskih storitev morajo agenciji zagotoviti informacije, ki jih potrebuje za pripravo in vzdrževanje orodja.
(10) Agencija operaterje spodbuja tudi k samoregulativnim oziroma koregulativnim ukrepom, kot je na primer sklepanje prostovoljnih kodeksov ravnanja.
(spremljanje in nadzor porabe storitev)
(1) Izvajalec storitev dostopa do interneta in javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev mora naročniku, ki je potrošnik, zagotoviti možnosti za spremljanje in nadzor porabe storitev, če naročnik za te storitve plačuje na podlagi dejanske časovne ali količinske porabe. Izvajalec v ta namen naročnika brezplačno obvesti pred dosegom količinske oziroma finančne meje, ki jo določi agencija s splošnim aktom, in ob njenem dosegu. Izvajalec mora zagotoviti tudi, da lahko naročnik možnost obveščanja kadar koli izklopi.
(2) Izvajalec mora pred sklenitvijo naročniške pogodbe in ves čas trajanja naročniškega razmerja svojim naročnikom redno zagotavljati jasne in razumljive informacije o možnostih iz prejšnjega odstavka.
(3) Agencija s splošnim aktom iz prvega odstavka tega člena podrobneje uredi način izvajanja tega člena. Z namenom zagotavljanja učinkovitega varstva končnih uporabnikov lahko agencija s splošnim aktom predpiše tudi zagotavljanje informacij o ravni porabe v zvezi s premijskimi storitvami in drugimi storitvami, za katere veljajo posebni pogoji oblikovanja cen.
(4) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za naročnike, ki so mikrodružbe ali majhne družbe, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja gospodarske družbe, in neprofitne organizacije, razen če se uporabi teh določb niso izrecno odpovedali. Mikrodružbe in majhne družbe izvajalcu storitev predložijo izpis iz evidence Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence, iz katerega izhaja, da ustrezajo kriterijem za mikrodružbe in majhne družbe iz zakona, ki ureja gospodarske družbe.
(kakovost javnih komunikacijskih storitev)
(1) Agencija lahko s splošnim aktom predpiše, da morajo izvajalci storitev dostopa do interneta in javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev, ki nadzorujejo vsaj nekatere elemente omrežja, objaviti primerljive, celovite, zanesljive, uporabniku prijazne informacije o kakovosti svojih storitev, ki jih redno posodabljajo. Na enak način se morajo zagotavljati tudi informacije o ukrepih za zagotovitev enakovrednosti pri dostopu za končne uporabnike invalide. Agencija lahko predpiše, da morajo izvajalci javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev obvestiti potrošnika, če je kakovost storitev, ki jih zagotavljajo, odvisna od zunanjih dejavnikov, kot je nadzor prenosa signalov ali omrežna povezljivost.
(2) Izvajalci javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev pred objavo informacije na njihovo zahtevo predložijo tudi agenciji in drugim pristojnim organom.
(3) Agencija s splošnim aktom podrobneje uredi izvajanje tega člena, zlasti določi parametre kakovosti storitev, ki jih je treba meriti, in ustrezne metode merjenja ter vsebino, obliko in način objave informacij, vključno z morebitnimi mehanizmi za potrjevanje kakovosti. Pri tem v največji možni meri upošteva smernice BEREC.
(4) Agencija s splošnim aktom predpiše način določanja nadomestil, ki jih izvajalci iz prvega odstavka tega člena povrnejo svojim končnim uporabnikom ob nedelovanju ali slabši kakovosti delovanja javnih komunikacijskih storitev.
(5) Agencija pri izvajanju tega člena sodeluje z organom, pristojnim za nadzor na trgu.
(1) Izvajalec javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke, ki omogoča opravljanje notranjih klicev na številko ali številke iz načrta oštevilčenja iz 98. člena tega zakona ali mednarodnega načrta oštevilčenja, mora zagotoviti, da imajo končni uporabniki teh storitev vključno z uporabniki javnih telefonskih govorilnic brezplačno in brez uporabe plačilnih sredstev možnost dostopa do interventnih storitev na številkah za komunikacije v sili prek komunikacije v sili na najprimernejši center za sprejem komunikacije v sili.
(2) Služba lahko s svojimi ukrepi spodbuja dostop do interventnih storitev tudi iz elektronskih komunikacijskih omrežij, ki niso javna komunikacijska omrežja, vendar omogočajo klice v javna komunikacijska omrežja. Ukrepi veljajo zlasti za primere, ko fizične ali pravne osebe, ki nadzirajo oziroma upravljajo to omrežje, ne zagotavljajo alternativnega in enostavnega dostopa do interventnih storitev.
(3) Izvajalec javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke mora uporabnikom invalidom omogočiti komunikacijo v sili z uporabo govornih in znakovnih jezikov ter drugih oblik negovorjenih jezikov. Izvajalec zagotavlja tovrstno komunikacijo v sili na način in v obsegu, kot je to tehnično mogoče. Če izvajalec zatrjuje, da ne more zagotavljati obveznosti v skladu s prejšnjima stavkoma, nosi breme dokazovanja tehnične nezmožnosti zagotavljanja tovrstne komunikacije v sili.
(4) Izvajalec javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke mora brezplačno zagotoviti prenos komunikacije v sili centru za sprejem komunikacije v sili vključno z vso potrebno komunikacijsko opremo do omrežne priključne točke centra. Zaradi zagotavljanja neprekinjenega delovanja prenosa komunikacije v sili izvajalec do centrov zagotovi tudi brezplačne nadomestne poti, vključno z opremo oziroma na način, da organu ni treba izvesti programske ali strojne nadgradnje. Nadomestne poti morajo omogočati vsaj enake kapacitete (število istočasnih zvez), enako raven varnosti in kakovost klica ter primerljivo zanesljivost in razpoložljivost, kot jo zagotavlja primarna komunikacijska povezava. Izvajalec nosi breme dokazovanja obsega tehnične nezmožnosti. Za prenos in zaključevanje komunikacije v sili operaterji lahko dogovorijo skupne prenosne poti, vključno z nadomestnimi potmi.
(5) Izvajalec javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke mora ob vsaki komunikaciji na enotno evropsko telefonsko številko za klice v sili 112, številko policije 113 in enotno evropsko telefonsko številko za prijavo pogrešanih otrok 116 000 najprimernejšemu centru za sprejem komunikacije v sili takoj in brezplačno posredovati informacije o številki in lokaciji kličočega. Informacije vključujejo informacije iz omrežja iz podatkovnih zbirk ter, če so na voljo, informacije o lokaciji kličočega, pridobljene z mobilnih naprav. Izvajalec posreduje vse podatke v obsegu, kot je to tehnično mogoče. Izvajalec nosi breme dokazovanja obsega tehnične nezmožnosti.
(6) Zaradi zagotavljanja čim bolj natančne lokacije kličočega, še zlasti za kličoče iz večstanovanjskih stavb, se šteje kot informacija o lokaciji kličočega iz prejšnjega odstavka, če izvajalec razpolaga s temi informacijami, tudi:
1. za fizične osebe: osebno ime in naslov naročnika fiksnega priključka oziroma naročnika mobilne storitve, vključno s številko dela stavbe,
2. za pravne osebe: firma in naslov naročnika fiksnega priključka, vključno s številko dela stavbe.
(7) Izvajalec javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke mora v mobilnih prizemnih omrežjih brezplačno zagotoviti prenos govornega klica in standardizirani minimalni sklop podatkov sistema klica v sili iz vozil (eKlic) najprimernejšemu centru za centru za obveščanje, ki ga obravnava. Za zagotavljanje te obveznosti morajo ustrezno nadgraditi svoje omrežje, da prepozna klic v sili iz vozil (eKlic) in ga posreduje centru za obveščanje, ki ga obravnava.
(8) Izvajalec javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke mora obveščati svoje uporabnike o obstoju in uporabi številk za komunikacijo v sili ter tudi o načinih zagotavljanja dostopnosti, in sicer z objavo na svojih spletnih straneh in v imeniku na vidnem mestu. Obvestilo mora vsebovati opozorilo, da se klici na številke za komunikacijo v sili snemajo, in informacijo o naboru podatkov, do katerih so organi, ki obravnavajo komunikacije v sili, upravičeni v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Svoje naročnike mora ob vstopu v omrežje druge države članice EU obvestiti o obstoju in uporabi enotne evropske številke za klic v sili 112 ter o elementih dostopnosti s SMS-sporočilom. Ob predhodnem dogovoru z operaterjem gostujočega uporabnika gostujočega uporabnika ob vstopu v svoje omrežje obvesti o obstoju in uporabi številke za klic v sili 112 s SMS-sporočilom, če je to tehnično mogoče. Vsebino obvestila določi organ, pristojen za obravnavo komunikacije v sili na enotno evropsko številko za klic v sili 112. Obvestila se morajo zagotoviti v obliki, ki je dostopna končnim uporabnikom invalidom z različnimi oblikami oviranosti.
(9) Ne glede na določbo prvega odstavka 222. člena tega zakona operaterji za odhodne klice z enotne evropske telefonske številke za klice v sili 112, številke policije 113 in enotne evropske telefonske številke za prijavo pogrešanih otrok 116 000, kolikor je to tehnično mogoče, omogočijo enoznačno prikazovanje odhodnega klica v obliki trimestne številke klica 112, 113 ali 116 000. Operaterji nosijo breme dokazovanja tehnične nezmožnosti.
(10) Ne glede na določbo desetega odstavka 214. člena tega zakona pri klicu na številko za komunikacijo v sili kličočega o snemanju pogovora ob samem klicu ni treba obvestiti.
(11) Agencija v soglasju z ministrom, pristojnim za zaščito in reševanje, in ministrom, pristojnim za notranje zadeve, s splošnim aktom predpiše kakovost storitve za enotno evropsko telefonsko številko za klice v sili 112, številko policije 113 in enotno evropsko telefonsko številko za prijavo pogrešanih otrok 116 000, tako da zlasti določi parametre kakovosti, njihove mejne vrednosti in metode merjenja teh parametrov ter merila za zagotavljanje točnih in zanesljivih podatkov o lokaciji kličočega.
(12) Zloraba komunikacije v sili je prepovedana. Komunikacijo v sili zlorabi, kdor kljub opozorilu centra za sprejem komunikacije v sili, da zlorablja komunikacijo v sili, najmanj trikrat v enem dnevu kliče številko za komunikacijo v sili.
(javno obveščanje in alarmiranje)
(1) Izvajalec javno dostopnih mobilnih medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke mora proti plačilu vzpostaviti in zagotavljati sistem, da lahko na zahtevo organa, pristojnega za zaščito in reševanje, v primeru aktualnih ali bližajočih se naravnih in drugih nesreč prek javnega mobilnega omrežja omogoči obveščanje in alarmiranje končnih uporabnikov, ki so na območju, ki ga tak organ določi.
(2) Izvajalec iz prejšnjega odstavka mora zaradi preprečevanja negativnih posledic za zdravje oziroma premoženje posameznikov organu, pristojnemu za zaščito in reševanje, na njegovo zahtevo proti plačilu vzpostaviti in zagotavljati sistem za posredovanje informacij o številu uporabnikov mobilnih telefonov, ki so na območju iz prejšnjega odstavka, če je to tehnično mogoče. Izvajalec nosi breme dokazovanja tehnične nezmožnosti.
(3) Vlada z uredbo podrobneje uredi izvajanje tega člena, vključno z njegovim financiranjem oziroma sofinanciranjem.
(ukrepi za uporabnike invalide)
(1) Vlada lahko, če oceni, da je to potrebno, z uredbo določi zahteve, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci javno dostopnih elektronskih komunikacijskih storitev, da se končnim uporabnikom invalidom zagotovita dostop do elektronskih komunikacijskih storitev, vključno z zadevnimi pogodbenimi informacijami, zagotovljenimi v skladu s 186. členom tega zakona, ki je enakovreden dostopu večine končnih uporabnikov, in možnost, da izbirajo med izvajalci in storitvami, ki so na voljo večini končnih uporabnikov.
(2) Republika Slovenija v skladu z zakonom, ki ureja medije, posebej podpira ustvarjanje in razširjanje programskih vsebin, namenjenih slepim in gluhim ter gluhoslepim v njim prilagojenih tehnikah, ter razvoj ustrezne tehnične infrastrukture.
(3) Ministrstvo, pristojno za urejanje pogojev in zahtev za dajanje proizvodov na trg, s svojimi ukrepi spodbuja k zagotavljanju razpoložljivosti ustrezne terminalske opreme, ki končnim uporabnikom invalidom nudi potrebne storitve in funkcije.
(medobratovalnost digitalne televizijske opreme)
(1) Služba spodbuja ponudnike digitalnih televizijskih storitev, naj, kadar je to ustrezno, omogočijo medobratovalnost digitalne televizijske opreme, ki jo zagotovijo končnim uporabnikom svojih storitev.
(2) Končni uporabnik po izteku pogodbe s ponudnikom digitalnih televizijskih storitev digitalno televizijsko opremo lahko vrne ponudniku, razen če je oprema popolnoma medobratovalna z digitalnimi televizijskimi storitvami drugih ponudnikov. Ponudnik digitalnih televizijskih storitev nosi breme dokazovanja medobratovalnosti. Postopek za vrnitev opreme mora biti za končnega uporabnika preprost in brezplačen.
(3) Agencija s splošnim aktom predpiše zahteve za medsebojno delovanje digitalnih interaktivnih televizijskih storitev in digitalne televizijske opreme, ki jo uporabljajo potrošniki.
(radijska in terminalska oprema)
(1) Uporabniki na javno komunikacijsko omrežje ne smejo priključiti radijske ali terminalske opreme, ki ne ustreza zahtevam iz predpisov, ki urejajo radijsko opremo, iz predpisov o elektromagnetni združljivosti in predpisov o nizkonapetostni električni opremi.
(2) Operaterji ne smejo zavrniti razumne zahteve za priključitev uporabnikove radijske ali terminalske opreme, ki ustreza zahtevam iz predpisov, ki urejajo radijsko opremo, iz predpisov o elektromagnetni združljivosti in predpisov o nizkonapetostni električni opremi.
(imeniki in imeniška služba)
(1) Naročniki javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke imajo pravico do vpisa v univerzalni imenik iz 167. člena tega zakona.
(2) Naročniki iz prejšnjega odstavka, ki želijo biti vpisani v univerzalni imenik, imajo pravico, da so njihove informacije na voljo ponudnikom imeniških storitev oziroma imenikov.
(3) Izvajalci medosebnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom ne smejo preprečiti dostopa prek klica ali kratkega sporočila do ustreznih imeniških služb v drugih državah članicah EU.
(4) Izvajalci medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke, ki končnim uporabnikom dodeljujejo številke iz načrta oštevilčenja, morajo izpolniti vse razumne zahteve, da za zagotavljanje javno dostopnih imeniških storitev in imenikov, vključno z univerzalno imeniško službo in univerzalnim imenikom, dajo ponudnikom imeniških storitev oziroma imenikov na voljo ustrezne informacije v dogovorjeni obliki in pod pravičnimi, objektivnimi, stroškovno naravnanimi in nediskriminacijskimi pogoji. V primeru spora med izvajalci medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke in ponudniki imeniških storitev oziroma imenikov odloči agencija na podlagi 282. in 283. člena tega zakona.
(5) Agencija lahko operaterjem, ki nadzorujejo dostop do končnih uporabnikov, z odločbo naloži obveznosti in pogoje v zvezi z zagotavljanjem imeniških storitev v skladu s postopkom iz 130. člena tega zakona.
(dodatne zmogljivosti in obveznosti)
Če agencija na podlagi posvetovanja z zainteresirano javnostjo ugotovi, da na celotnem ozemlju Republike Slovenije ali na njegovem delu ni zadostnega zagotavljanja spodaj naštetih zmogljivosti oziroma upoštevanja obveznosti, lahko s splošnim aktom predpiše, da morajo izvajalci, ki zagotavljajo storitve dostopa do interneta ali javno dostopne medosebne komunikacijske storitve na podlagi številke:
1. če je to tehnično izvedljivo, omogočiti prikaz identitete kličočega priključka in zagotoviti podatke in signale, da omogočijo identifikacijo kličočega in tonsko izbiranje pri klicih v druge države članice EU,
2. če je to tehnično izvedljivo, po prekinitvi pogodbe o dostopu do interneta na zahtevo uporabnika brezplačno omogočiti dostop do elektronske pošte, prejete na elektronski naslov ali naslove izvajalca, v obdobju, ki ga določi agencija kot primernega za preusmeritev elektronske pošte, ali pa v tem obdobju preusmeriti elektronsko pošto, poslano na ta naslov ali naslove, na novi elektronski naslov ali naslove, ki jih navede končni uporabnik,
3. omogočiti vse ali le nekatere izmed možnosti za nadzor stroškov iz 176. člena tega zakona, vključno z možnostmi za nadzor stroškov za podatkovne storitve,
4. upoštevati obveznosti iz 178. člena tega zakona.
(1) Vsi naročniki storitev dostopa do interneta ali medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke imajo pravico najmanj do nerazčlenjenega računa, ki ga izvajalec storitev naročniku pošlje na način iz šestega odstavka 177. člena tega zakona.
(2) Če izvajalci storitev iz prejšnjega odstavka v skladu s svojimi splošnimi pogoji oziroma v skladu s splošnim aktom iz prejšnjega člena nudijo storitev razčlenjenega računa, se zanje smiselno uporabljajo določbe 176. člena tega zakona.
(3) Vse razčlenitve računa, ki presegajo osnovno stopnjo razčlenitve računa iz prvega odstavka 177. člena tega zakona, ki jih nudi operater, morajo biti opredeljene v splošnih pogojih. Če jih operater nudi odplačno, morajo biti njihove cene določene v višini dejanskih stroškov, ki jih imajo operaterji z zahtevano dodatno razčlenitvijo. Navedeno ne posega v možnost drugih uporabnikov in naročnikov, da posamične storitve plačujejo posebej, kjer je to tehnično mogoče, in v tem primeru niso vključene v razčlenjeni račun.
(4) Operater na zahtevo naročnika izda razčlenjeni račun iz prejšnjega odstavka s takšno stopnjo členitve klicanih številk, da je zagotovljeno varovanje zasebnosti kličočih uporabnikov, ki so fizične osebe, in klicanih naročnikov tako, da se izpustijo ali prekrijejo zadnja tri mesta klicanih telefonskih številk. Klicanih številk operaterju ni treba prikriti:
1. pri razčlenjenem računu za klice med telefonskimi številkami istega naročnika,
2. če je naročnik potrošnik ali
3. če naročnik, ki je fizična ali pravna oseba, ki na trgu opravlja gospodarsko ali drugo samostojno dejavnost, zahteva nezakriti razčlenjeni račun in zahtevi priloži dokument, iz katerega je razvidno, kateremu uporabniku je bila dodeljena številka, za katero zahteva razčlenjeni račun, in uporabnikovo soglasje za razkritje klicanih številk, iz katerega izhaja, da je dano zaradi dokazovanja utemeljenosti prekoračitve dogovorjenih stroškov službenega telefona. Operater razčlenjeni račun posreduje uporabniku, ki lahko telefonske številke klicev, opravljenih za zasebne namene, na računu prekrije.
(5) Operater mora zahtevo v zvezi s posredovanjem razčlenjenih računov z neprikritimi klicanimi številkami v skladu s 3. točko prejšnjega odstavka hraniti eno leto po dnevu posredovanja in jo na zahtevo predložiti na vpogled pristojnim organom.
(omejitev ali prekinitev zaradi razlogov na strani operaterja)
(1) Operater lahko brez soglasja uporabnikov začasno omeji ali prekine dostop do svojih storitev, če je to potrebno zaradi dograditve, posodobitve ali vzdrževanja ali če je prišlo do napake ali okvare.
(2) Operater mora najaviti omejitve ali prekinitve zaradi dograditve, posodobitve ali vzdrževanja v sredstvih javnega obveščanja vsaj en dan vnaprej in hkrati obvestiti agencijo, o večjih omejitvah ali prekinitvah zaradi okvar ali napak pa mora nemudoma obvestiti uporabnike in agencijo.
(3) Omejitve ali prekinitve smejo trajati le toliko časa, kolikor je potrebno zaradi izvedbe ustreznih del oziroma odprave napake ali okvare.
(4) Agencija s splošnim aktom podrobneje uredi način izvajanja tega člena.
(pravica do ugovora in spor)
(1) Vsak končni uporabnik ima pravico do ugovora zoper odločitev ali ravnanje operaterja v zvezi s pravicami in obveznostmi, ki jih določajo ta zakon in na njegovi podlagi izdani predpisi ter pogodbe o zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma storitev na ustrezen organ ali telo, ki ga ustanovi operater.
(2) Organizacije, ki lahko vložijo tožbo po zakonu, ki ureja kolektivne tožbe, smejo vložiti ugovor zaradi kršitve splošnih pogojev in cen operaterjev pri poslovanju z uporabniki in potrošniki kot tudi postopati po določbah od petega do devetega odstavka tega člena.
(3) Operater mora vsako prijavo napake v zvezi s svojo odločitvijo ali ravnanjem iz prvega odstavka tega člena, ki jo končni uporabnik sporoči s klicem na telefonsko številko operaterja, ki je namenjena sprejemu takih klicev, zabeležiti.
(4) Ugovor mora končni uporabnik vložiti v 15 dneh od dneva, ko je izvedel za izpodbijano odločitev ali ravnanje iz prvega odstavka tega člena, vendar najpozneje v 60 dneh od dne, ko se je zgodila sporna odločitev ali ravnanje, ki je predmet ugovora, pri čemer se šteje, da je ugovor pravočasen tudi, če je vložen zadnji dan pritožbenega roka priporočeno po pošti. Če bi se rok iztekel na soboto, nedeljo, praznik ali dela prost dan, je ugovor pravočasen, če je vložen prvi naslednji delovni dan.
(5) Ugovor se lahko vloži tudi s klicem na telefonsko številko operaterja, ki je namenjena sprejemu prijav napak. Pooblaščena oseba operaterja, ki sprejema telefonske klice v zvezi s prijavo napak, mora zabeležiti vse podatke, ki so pomembni za vložitev tovrstnega ugovora. Šteje se, da je operater prejel ugovor na dan, ko je bil sporočen s klicem na telefonsko številko operaterja.
(6) Če je končni uporabnik poslal ugovor po elektronski pošti, lahko operater pošlje svojo odločitev o ugovoru po elektronski pošti na naslov, s katerega ga je končni uporabnik poslal, ali na elektronski naslov, ki ga je končni uporabnik navedel v svojem elektronskem ugovoru.
(7) Operater mora v svoji odločitvi izrecno navesti, da gre za njegovo končno odločitev, in v pravnem pouku pojasniti možnost uvedbe postopka pred agencijo in za potrošnika tudi pred izvajalcem izvensodnega reševanja potrošniških sporov, ki izpolnjuje pogoje in zagotavlja postopek v skladu z zakonom, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov, če operater priznava takšno pristojnost izvajalcev za reševanje potrošniških sporov, ter navesti rok za vložitev tega predloga. Če operater ne priznava nobenega izvajalca izvensodnega reševanja potrošniških sporov kot pristojnega za reševanje potrošniškega spora, mora potrošnika na to v pravnem pouku posebej opozoriti.
(8) Odločitev glede ugovora mora operater poslati končnemu uporabniku na način, s katerim je mogoče dokazati njen prejem. V primeru posredovanja odločitve po elektronski poti se dokazovanje prejema presoja po določbah zakona, ki ureja elektronsko poslovanje in elektronski podpis.
(9) Če operater v 15 dneh po vložitvi ugovora temu ne ugodi, lahko končni uporabnik v 15 dneh po prejemu odločitve vloži predlog za rešitev spora na agencijo.
(10) Če operater v 15 dneh od vložitve ugovora o njem ne odloči, lahko končni uporabnik vloži predlog za rešitev spora v 30 dneh po vložitvi ugovora pri operaterju.
(11) Končni uporabnik lahko vloži predlog za rešitev spora na agencijo, tudi kadar operater ugodi njegovemu ugovoru, pa nato svojih obveznosti ne izpolni v 15 dneh od vročitve odločitve. Končni uporabnik v tem primeru lahko vloži predlog za rešitev spora v 15 dneh po poteku roka za izpolnitev obveznosti.
(12) Če se postopek pred izvajalcem izvensodnega reševanja potrošniških sporov ne konča z zavezujočo odločbo v skladu z zakonom, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov, lahko potrošnik ne glede na roke iz devetega, desetega in enajstega odstavka tega člena v 15 dneh od dneva, ko je bil ta postopek končan, vloži predlog za rešitev spora pred agencijo.
(13) Agencija s sklepom zavrže predlog za rešitev spora, če predlog ni vložen v rokih iz devetega, desetega, enajstega ali dvanajstega odstavka tega člena.
(14) Če naročnik na podlagi tega člena vloži ugovor oziroma predlaga rešitev spora po postopku iz 283. člena tega zakona ali če potrošnik sproži postopek po zakonu, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov, do končne rešitve spora oziroma do dokončne odločitve agencije operater zaradi neplačila obveznosti ne sme omejiti dostopa do svojih storitev ali naročnika odklopiti ter prekiniti naročniške pogodbe, če je naročnik v roku poravnal nesporni del računa ali znesek, ki ustreza povprečni vrednosti zadnjih treh nespornih računov.
(15) Agencija obravnava predlog za rešitev spora po postopku iz 283. člena tega zakona.
(16) Način in postopek reševanja ugovorov končnih uporabnikov mora operater podrobneje določiti v splošnih pogojih.
Agencija nadzira izvajanje določb tega poglavja. Pri nadzoru izvajanja prvega odstavka 204. člena tega zakona nadzira le delovanje radijske ali terminalske opreme v delovanju ter pri tem sodeluje in usklajeno deluje z inšpektorjem, pristojnim na nadzor blaga na trgu, ob smiselni uporabi 288. člena tega zakona.
XII. OBDELAVA OSEBNIH PODATKOV IN VARSTVO ZASEBNOSTI ELEKTRONSKIH KOMUNIKACIJ
(pojem uporabnika ter upravljavca in vključene storitve)
(1) Uporabnik za potrebe tega poglavja je fizična oseba, ki uporablja javno komunikacijsko storitev v zasebne ali poslovne namene, čeprav ni nujno, da je naročena nanjo.
(2) Upravljavec za potrebe tega poglavja pomeni upravljavca osebnih podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(3) To poglavje ureja obdelavo osebnih podatkov v zvezi z zagotavljanjem javnih komunikacijskih storitev v javnih komunikacijskih omrežjih, vključno z javnimi komunikacijskimi omrežji, ki podpirajo zbiranje podatkov in identifikacijske naprave.
212. člen
(splošne določbe o varnosti obdelave)
(1) Izvajalci javnih komunikacijskih storitev morajo sprejeti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za zagotovitev zavarovanja svojih storitev. Če je potrebno za zagotovitev zavarovanja svojih storitev v delu, ki se nanaša na varnost omrežja, sprejmejo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe skupaj s ponudnikom javnega komunikacijskega omrežja.
(2) Ukrepi morajo ob upoštevanju tehnološkega razvoja in stroškov njihove izvedbe zagotoviti takšno raven varnosti in zavarovanja, ki ustreza predvidenemu tveganju. Tveganje predstavlja zlasti vsako dejanje, storitev ali izdelek, ki posega v tajnost, zaupnost in varnost elektronskega komunikacijskega omrežja ali elektronske komunikacijske storitve, s tem ko spremeni dostopnost, vsebino, ceno ali kakovost storitve, in ki ga lahko operater sam ali skupaj z drugimi operaterji učinkovito onemogoči.
(3) Ukrepi iz prejšnjega odstavka morajo vsaj:
1. zagotoviti, da ima dostop do osebnih podatkov le pooblaščeno osebje za z zakonom dovoljene namene,
2. varovati shranjene ali poslane osebne podatke pred nenamernim ali nezakonitim uničenjem, nenamerno izgubo ali spremembo ter nepooblaščenim ali nezakonitim shranjevanjem, obdelavo, dostopom ali razkritjem in
3. zagotavljati izvajanje varnostne politike pri obdelavi osebnih podatkov.
(4) Agencija izvaja občasne preglede ukrepov izvajalcev javnih komunikacijskih storitev in lahko izdaja priporočila o najboljših praksah glede ravni zavarovanja, ki bi jo ti ukrepi morali doseči.
(5) Če agencija presodi, da priporočila iz prejšnjega odstavka ne bi ali niso dosegla ustrezne ravni varnosti in zavarovanja iz tega člena, za njegovo izvajanje izda splošni akt. Takšen predlog lahko agenciji poda tudi organ, pristojen za informacijsko varnost.
(dolžnost obveščanja naročnikov pri posebnem tveganju za varnost omrežja)
(1) Pri posebnem tveganju za varnost omrežja mora izvajalec javnih komunikacijskih storitev takoj, ko za to tveganje izve, z objavo na svojih spletnih straneh in na drugi primeren način obvestiti naročnike o takem tveganju. Če tveganje presega obseg ukrepov, ki jih izvajalec storitve lahko sprejme, mora hkrati obvestiti naročnike o vseh možnih sredstvih za odpravo tveganja, vključno z navedbo verjetnih stroškov, ter jim omogočiti hiter in učinkovit dostop do zaščitnih ukrepov.
(2) Pri zlorabah, ki jih storijo tretje osebe in ki niso nastale po krivdi naročnikov ali uporabnikov, izvajalci javnih komunikacijskih storitev prevzamejo stroške zagotavljanja javnih komunikacijskih storitev, ki jim nastanejo kot posledica teh zlorab. Šteje se, da zloraba ni nastala po krivdi naročnika ali uporabnika, kadar je ta uporabil vse razumne ukrepe za zaščito in spoštoval navodila, o katerih ga je obvestil izvajalec javnih komunikacijskih storitev v skladu s prejšnjim odstavkom.
(1) Zaupnost komunikacij se zagotavlja s tem zakonom z namenom varovanja pričakovane zasebnosti na področju uporabe elektronskih komunikacij, zagotavljanja svobode komuniciranja in svobode izražanja. Zaupnost komunikacij se nanaša na:
1. vsebino komunikacij,
2. podatke o prometu in lokacijske podatke, povezane s komunikacijo iz prejšnje točke,
3. dejstva in okoliščine v zvezi s prekinitvijo povezave ali s tem, da povezava ni bila vzpostavljena.
(2) Operater in vsakdo, ki sodeluje pri zagotavljanju in izvajanju njegove dejavnosti, mora varovati zaupnost komunikacij tudi po prenehanju opravljanja dejavnosti, pri kateri je bil zavezan k varovanju zaupnosti.
(3) Zavezanci iz prejšnjega odstavka smejo pridobiti informacije o komunikacijah iz prvega odstavka tega člena le v obsegu, ki je nujno potreben za izvajanje določenih javnih komunikacijskih storitev, in smejo te informacije uporabljati ali posredovati drugim le zaradi izvajanja teh storitev.
(4) Če morajo operaterji v skladu s prejšnjim odstavkom pridobiti informacije o vsebini komunikacij, posneti ali shraniti komunikacije in z njimi povezane podatke o prometu, morajo o tem ob sklenitvi naročniške pogodbe oziroma ob začetku izvajanja javne komunikacijske storitve seznaniti naročnika oziroma uporabnika, informacije o vsebini komunikacije oziroma komunikacijo pa izbrisati takoj, ko je to tehnično izvedljivo in ko ti podatki niso več potrebni za izvedbo določene javne komunikacijske storitve.
(5) Vse oblike nadzora oziroma prestrezanja komunikacij, ki jih izvajajo tretje osebe in te niso uporabniki, udeleženi v komunikaciji, kot so poslušanje, prestrezanje, snemanje, shranjevanje in posredovanje komunikacij iz prvega odstavka tega člena brez soglasja zadevnih uporabnikov, so prepovedane, razen če je to dovoljeno v skladu s prejšnjim odstavkom ali v skladu z 220. in 228. členom tega zakona oziroma če je taka oblika nadzora oziroma prestrezanja nujno potrebna za prenos sporočil (npr. telefaks sporočila, elektronska pošta, elektronski predali, glasovna pošta, storitev SMS).
(6) Snemanje in shranjevanje komunikacij brez predhodne privolitve udeležencev komunikacije je prepovedano tudi uporabnikom, kadar gre za komunikacije, kjer taka obdelava podatkov ni običajna in je udeleženci komunikacije zaradi njene narave ne pričakujejo in ne morejo vnaprej pričakovati.
(7) Ne glede na določbe petega odstavka tega člena je dovoljeno snemanje komunikacij in z njimi povezanih podatkov o prometu v okviru zakonite poslovne prakse zato, da se zagotovi dokaz o tržni transakciji ali kateri koli drugi poslovni komunikaciji, in sicer pod pogojem, da so stranke v komunikaciji predhodno obveščene o snemanju, njegovem namenu in trajanju hrambe posnetka (npr. avtomatski odzivniki). Posneto sporočilo je treba nemudoma izbrisati, najpozneje do poteka dobe, v kateri se posel lahko zakonito izpodbija.
(8) Obvestilo o snemanju mora biti dano po istovrstnem mediju in v enaki obliki, kakor poteka snemana komunikacija.
(9) Ne glede na določbo sedmega odstavka tega člena obvestilo o snemanju ni potrebno v primeru klicev na operativno telefonsko številko, ki ni namenjena javnosti in s katero upravlja izvajalec bistvenih storitev, ki je določen na podlagi zakona, ki ureja informacijsko varnost. Izvajalec bistvenih storitev mora v varnostni dokumentaciji opredeliti pomen in način rabe operativne telefonske številke.
(10) Ne glede na določbe petega odstavka tega člena je snemanje vsebine komunikacij in pridobivanje povezanih podatkov iz prvega odstavka tega člena dovoljeno tudi v okviru organizacij in državnih organov, ki so pristojni za izvajanje obveščevalnih in varnostnih nalog, nalog policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči pod pogojem, da so kličoči uporabniki predhodno obveščeni o snemanju, njegovem namenu in trajanju hranjenja posnetka (npr. avtomatski odzivniki). Drugim državnim organom je dovoljeno snemanje vsebine komunikacij, če tako določa zakon.
(1) Izvajalci storitev lahko o svojih naročnikih zbirajo naslednje podatke:
1. osebno ime oziroma firmo naročnika in njeno organizacijsko obliko,
2. naslov naročnika, vključno z delom stavbe,
3. naročniško številko in druge elemente oštevilčenja, ki se uporabljajo za vzpostavitev zveze do naročnika,
4. na željo naročnika akademski, znanstveni ali strokovni naziv, naslov njegove spletne strani in druge vrste njegovih osebnih stikov (npr. IM-naslov) ali njegov e-naslov,
5. davčno številko za fizično osebo ter davčno in matično številko za pravno osebo,
6. na podlagi plačila naročnika še dodatne podatke, če to želi naročnik in se s tem ne poseže v pravice tretjih oseb.
(2) Zbrane podatke iz prejšnjega odstavka lahko izvajalci storitev obdelujejo le za:
1. sklepanje, izvajanje, spremljanje in prekinitev naročniške pogodbe,
2. zaračunavanje storitev,
3. pripravo in izdajanje imenikov po tem zakonu,
4. zagotavljanje informacij o lokaciji kličočega pri klicih na številke za komunikacijo v sili,
5. na podlagi soglasja naročnika tudi za druge zakonite namene.
(3) Podatke iz prvega odstavka tega člena lahko izvajalci storitev iz prvega odstavka tega člena po prenehanju naročniškega razmerja hranijo do popolnega poplačila storitev, vendar najdlje do preteka zastaralnega roka za svoje terjatve za izvajanje storitev, razen v primerih, ko je s tem zakonom določen daljši rok hrambe glede spremljanja in nadzora porabe podatkovnih storitev (198. člen tega zakona), glede javnega obveščanja in alarmiranja (201. člen tega zakona), glede notranjih postopkov (216. člen tega zakona), glede zavarovanja in neizbrisne registracije posredovanja prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa (220. člen tega zakona), glede sledenja zlonamernih ali nadležnih klicev (223. člen tega zakona) ter glede zakonitega prestrezanja komunikacij (peti odstavek 228. člena tega zakona).
(1) Z namenom zagotavljanja varnosti obdelave osebnih podatkov in ob upoštevanju tretjega odstavka 212. člena tega zakona morajo izvajalci storitev vzpostaviti notranje postopke o odzivanju na zahteve pristojnih organov za dostop do osebnih podatkov uporabnikov na podlagi področnih zakonov. O odzivanju na te zahteve morajo voditi osemletno neizbrisno evidenco, ki vključuje podatke o številu prejetih zahtev in vlagateljih, o pravni podlagi teh zahtev in svojem odzivu nanje, to je, ali so bili podatki posredovani ali ne.
(2) Izvajalci storitev morajo Informacijskemu pooblaščencu do 31. marca predložiti informacije za preteklo leto o notranjih postopkih iz prejšnjega odstavka ter podatke o številu prejetih zahtev in vlagateljih, o pravni podlagi teh zahtev in svojem odzivu nanje.
(1) Preden se naročnikovi podatki vključijo v tiskani ali elektronski imenik, ki je dostopen javnosti ali ga uporabljajo imeniške službe, morajo biti naročniki brezplačno obveščeni o namenu tega imenika in o vseh nadaljnjih možnostih uporabe teh podatkov predvsem na podlagi iskalnih funkcij. Stroške obveščanja nosi izdajatelj imenika.
(2) Naročniki morajo imeti možnost, da sami s predhodnim soglasjem odločijo, ali bodo njihovi osebni podatki, določeni v prvem odstavku 215. člena tega zakona, vpisani v javni imenik in kateri od teh podatkov naj bodo vpisani. Če se naročniki odločijo, da bodo njihovi osebni podatki vpisani v javni imenik, se v tem primeru v imenik obvezno vpišejo podatki iz 1. in 2. točke prvega odstavka 215. člena tega zakona, razen podatka o delu stavbe iz 2. točke, in naročnikova telefonska številka. Naročniki smejo preveriti vpisane podatke, zahtevati njihovo spremembo ali njihov izbris.
(3) Naročniki morajo imeti možnost, da prepovedo uporabo svojih osebnih podatkov za klice, ki imajo komercialni ali raziskovalni namen. Naročnik lahko prepove uporabo svojih osebnih podatkov za oba namena ali samo za enega od navedenih namenov ob vpisu v imenik ali kadar koli pozneje. Izdajatelj imenika mora prepoved uporabe naročnikovih osebnih podatkov za določen namen nedvoumno označiti v imeniku. Če je naročnik prepoved uporabe posredoval po vpisu v imenik ali jo je vsebinsko spremenil, mora izdajatelj imenika spremembo v imeniku označiti takoj ob prvi naslednji izdaji.
(4) Zavrnitev vpisa v javni imenik, preverjanje, sprememba ali izbris osebnih podatkov iz drugega odstavka tega člena kot tudi vpis prepovedi uporabe naročnikovih osebnih podatkov za namena iz prejšnjega odstavka ali vpisi sprememb te prepovedi morajo biti za naročnika brezplačni.
(5) Pravne ali fizične osebe, ki opravljajo klice, ki imajo komercialni ali raziskovalni namen, morajo ob posameznem klicu upoštevati prepoved uporabe naročnikovih osebnih podatkov, označene v zadnjem javno objavljenem elektronskem imeniku, če se te označbe razlikujejo od označb v tiskanem imeniku istega izdajatelja.
(1) Podatki o prometu, ki se nanašajo na naročnike in uporabnike ter jih je operater obdelal in shranil, morajo biti izbrisani ali spremenjeni tako, da jih ni mogoče povezati z določeno ali določljivo osebo takoj, ko niso več potrebni za prenos sporočil, razen v primerih podatkov, pri katerih je po tem zakonu določen daljši rok hrambe glede spremljanja in nadzora porabe podatkovnih storitev (198. člen tega zakona), glede javnega obveščanja in alarmiranja (201. člen tega zakona), glede notranjih postopkov (216. člen tega zakona), glede zavarovanja in neizbrisne registracije posredovanja prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa (220. člen tega zakona), glede sledenja zlonamernih ali nadležnih klicev (223. člen tega zakona) ter glede zakonitega prestrezanja komunikacij (peti odstavek 228. člena tega zakona).
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko operater do popolnega plačila storitve, vendar najdlje do preteka zastaralnega roka, hrani in obdeluje podatke o prometu, ki jih potrebuje za obračun in za plačila v zvezi z medomrežnim povezovanjem.
(3) Izvajalec javne komunikacijske storitve lahko zaradi trženja elektronskih komunikacijskih storitev ali izvajanja storitev z dodano vrednostjo obdeluje podatke iz prvega odstavka tega člena v obsegu in trajanju, potrebnem za takšno trženje ali storitve, samo na podlagi predhodnega soglasja naročnika ali uporabnika, na katerega se ti podatki nanašajo. Naročniki oziroma uporabniki morajo biti pred danim soglasjem obveščeni o vrstah podatkov o prometu, ki se obdelujejo, ter namenu in trajanju takšne obdelave. Uporabnik ali naročnik ima pravico, da to soglasje kadar koli prekliče.
(4) Izvajalec storitve mora za namene iz drugega odstavka tega člena zaradi seznanitve naročnikov in uporabnikov v splošnih pogojih navesti, kateri prometni podatki se bodo obdelovali in koliko časa.
(5) Podatke o prometu smejo v skladu s prejšnjimi odstavki tega člena obdelovati le pooblaščene osebe, ki pod nadzorstvom operaterja skrbijo za zaračunavanje ali upravljanje prometa, odgovarjajo na vprašanja porabnikov, odkrivajo prevare, tržijo elektronske komunikacijske storitve ali zagotavljajo storitve z dodano vrednostjo, pri čemer mora biti ta obdelava omejena na obseg, ki je potreben za namene takih dejavnosti.
(6) Ne glede na določbe prvega, drugega, tretjega in petega odstavka tega člena operater na pisno zahtevo, ki je vložena zaradi reševanja sporov, zlasti sporov v zvezi z medsebojnim povezovanjem ali zaračunavanjem, in v skladu z veljavno zakonodajo agenciji, izvajalcu izvensodnega reševanja potrošniških sporov v skladu z zakonom, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov, ali pristojnemu sodišču posreduje podatke o prometu.
(7) Agencija nadzira izvajanje določb tega člena najmanj enkrat na dve leti.
219. člen
(lokacijski podatki, ki niso hkrati podatki o prometu)
(1) Lokacijski podatki, ki niso hkrati podatki o prometu in se nanašajo na uporabnike ali naročnike, se smejo obdelovati le v takšni obliki, da jih ni mogoče povezati z določeno ali določljivo osebo, ali pa na podlagi predhodnega soglasja uporabnika ali naročnika v obsegu in trajanju, ki sta potrebna za izvedbo storitve z dodano vrednostjo. Uporabnik ali naročnik lahko to soglasje kadar koli prekliče.
(2) Uporabnik ali naročnik mora biti pred izdajo soglasja v zvezi z obdelavo podatkov iz prejšnjega odstavka seznanjen z:
1. možnostjo zavrnitve soglasja,
2. vrsto teh podatkov, ki bodo obdelani,
3. namenom in trajanjem takšne obdelave,
4. možnostjo posredovanja teh lokacijskih podatkov tretji osebi zaradi izvedbe storitve z dodano vrednostjo.
(3) Uporabnik ali naročnik, ki je soglašal z obdelavo podatkov iz prvega odstavka tega člena, ima možnost, da na preprost in brezplačen način začasno zavrne obdelavo takšnih podatkov pri vsaki priključitvi na omrežje ali za vsak prenos komunikacije.
(4) Podatke iz prvega odstavka tega člena smejo v skladu s prejšnjimi odstavki tega člena obdelovati le osebe, ki so pod nadzorom operaterja ali tretje osebe, ki izvaja storitev z dodano vrednostjo, pri čemer mora biti ta obdelava omejena na to, kar je potrebno za izvedbo storitve z dodano vrednostjo.
(5) Pri klicih na enotno evropsko številko za klice v sili 112, številko policije 113 in enotno evropsko telefonsko številko za prijavo pogrešanih otrok 116 000 mora operater v skladu s petim odstavkom 200. člena tega zakona pristojnim organom posredovati lokacijske podatke iz prvega odstavka tega člena tudi v primerih, ko je uporabnik ali naročnik začasno zavrnil obdelavo podatkov iz prvega odstavka tega člena ali ni izdal soglasja za njihovo obdelavo.
(6) Določbe prvega do četrtega odstavka tega člena se ne uporabljajo za lokacijske podatke, ki niso hkrati podatki o prometu, za potrebe izvajanja 220. člena tega zakona.
(posredovanje prometnih in lokacijskih podatkov v primerih varovanja življenja in telesa)
(1) Operater mora zaradi varstva posameznikovih življenjskih interesov policiji na podlagi njene pisne zahteve, če je to glede na okoliščine konkretnega primera nujno, posredovati podatke, potrebne za ugotovitev zadnje lokacije opreme za mobilno komunikacijo oziroma več zadnjih lokacij opreme, če je to tehnično mogoče, če:
1. obstaja utemeljena verjetnost, da je neposredno ogroženo življenje ali telo osebe, ki ima ali se domneva, da je imela pri sebi opremo za mobilno komunikacijo in je pridobitev teh podatkov nujna, da se prepreči smrt ali hujša telesna poškodba te osebe,
2. je pridobitev podatkov potrebna zato, da se najde oseba, ki ji je poslovna sposobnost odvzeta ali omejena oziroma ima ugotovljene zdravstvene težave, ki kažejo na nevarnost za njeno življenje ali telo, in ki je bila prijavljena kot pogrešana ter ima ali se domneva, da je imela pri sebi opremo za mobilno komunikacijo, ali
3. je pridobitev podatkov potrebna zato, da se najde otrok, ki so ga starši ali zakoniti zastopniki prijavili kot pogrešanega in ima ali se domneva, da je imel pri sebi opremo za mobilno komunikacijo.
(2) Obrazloženo zahtevo za posredovanje podatkov, potrebnih za ugotovitev zadnje lokacije opreme za mobilno komunikacijo, policija pošlje operaterju pisno. Zahteva mora biti podpisana lastnoročno ali elektronsko s kvalificiranim elektronskim podpisom. Izjemoma se po elektronski poti lahko pošlje tudi sken lastnoročno podpisanega dokumenta, če je to glede na okoliščine zadeve nujno.
(3) Podatki, potrebni za ugotovitev zadnje lokacije opreme za posameznikovo mobilno komunikacijo, so podatki o lokacijski oznaki (ID celice) na začetku komunikacije in podatki, ki določajo zemljepisno lego celic z navedbo njihovih lokacijskih oznak (ID celice) med obdobjem, za katero se hranijo, podatki o komunikaciji ter drugi podatki, ki jih v zbirkah osebnih in drugih podatkov obdeluje operater in lahko omogočajo natančnejšo ugotovitev zadnje lokacije opreme za posameznikovo mobilno komunikacijo.
(4) Policija vso dokumentacijo in ugotovitve, ki so podlaga za podajo zahteve, in samo zahtevo iz prvega odstavka tega člena hrani na način in pod pogoji iz prvega odstavka 221. člena tega zakona ter zagotavlja neizbrisno registracijo izvedenih ukrepov in posegov v skladu z drugim odstavkom 221. člena tega zakona.
(5) Operater podatke, poslane na podlagi zahteve iz prvega odstavka tega člena, hrani na način in pod pogoji iz prvega odstavka 221. člena tega zakona ter zagotavlja neizbrisno registracijo izvedenih ukrepov in posegov v skladu z drugim odstavkom 221. člena tega zakona.
(6) Minister, pristojen za notranje zadeve, po predhodnem mnenju Informacijskega pooblaščenca podrobneje predpiše način posredovanja zahteve, obdelave posredovanih podatkov, notranjega nadzora glede načina oziroma tehničnih vprašanj obdelave osebnih podatkov ter tehnične značilnosti informacijskega sistema za izvajanje nalog iz prvega odstavka tega člena.
(7) Na podlagi prejete zahteve iz prvega odstavka tega člena mora operater zahtevane podatke poslati vlagatelju zahteve v najkrajšem možnem času oziroma takoj, ko je to tehnično mogoče. Operater nosi breme dokazovanja tehnične nezmožnosti.
(8) Policija mora osebo, za katero je zahtevala in pridobila podatke o lokaciji v skladu s tem členom, o tem takoj, ko je to mogoče, pisno seznaniti, razen če bi to škodovalo interesom samega posameznika ali interesom drugih, njemu bližnjih posameznikov v primerih iz prvega odstavka tega člena, dokler traja takšno stanje, vendar ne več kot eno leto.
(9) Policija ne sme posredovati pridobljenih podatkov po tem členu prijaviteljem pogrešanih oseb in otrok iz 2. ali 3. točke prvega odstavka tega člena, če bi bila s posredovanjem teh podatkov ogrožena osebna varnost ali dostojanstvo oseb ali otrok, zlasti ob upoštevanju predpisov, ki urejajo zaščito prič, prepoved približevanja ali preprečevanje nasilja v družini.
(10) Inšpekcijski nadzor nad obdelavo podatkov iz prvega odstavka tega člena opravlja Informacijski pooblaščenec najmanj enkrat letno.
(zavarovanje podatkov in neizbrisna registracija)
(1) Policija mora vso dokumentacijo in ugotovitve iz četrtega odstavka prejšnjega člena ter zahtevo iz prvega odstavka prejšnjega člena, operaterji pa vse podatke iz petega odstavka prejšnjega člena zavarovati v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. V zvezi s tem morajo sprejeti primerne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi te podatke zaščitijo pred uničenjem, izgubo ali spremembo in nepooblaščenimi ali nezakonitimi oblikami hrambe, obdelave, dostopa ali razkritja.
(2) Operaterji in policija, ki lahko zahtevajo dostop do podatkov, potrebnih za ugotovitev zadnje lokacije opreme za mobilno komunikacijo v skladu s prejšnjim členom, morajo zagotoviti desetletno neizbrisno registracijo izvedenih ukrepov in posegov na podlagi prejšnjega člena ter v okviru tega roka tudi hraniti pridobljene in izročene podatke od dneva, ko so bili ti podatki sporočeni policiji, in jih varovati v skladu z oznako stopnje tajnosti zahteve.
(3) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega člena izvaja Informacijski pooblaščenec najmanj enkrat letno.
(prikaz identitete kličočega priključka in priključka v zvezi)
(1) Če izvajalec storitve nudi prikaz identitete kličočega priključka, mora imeti kličoči uporabnik pred vsakim klicem možnost, da sam, z enostavnimi sredstvi in brezplačno prepreči prikaz identitete priključka, s katerega kliče. Naročnik lahko od izvajalca elektronskih komunikacijskih storitev to zahteva samodejno in brezplačno za vse klice s svojih priključkov.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka morajo operaterji brezplačno razveljaviti preprečitev prikaza identitete kličočega priključka pri klicih na številko za komunikacijo v sili.
(3) Če izvajalec storitve nudi prikaz identitete kličočega priključka, mora imeti klicani naročnik možnost, da sam z enostavnimi sredstvi in, ob razumni uporabi te funkcije, brezplačno za dohodne klice prepreči prikaz identitete kličočega priključka.
(4) Če izvajalec storitve nudi prikaz identitete kličočega priključka in je identiteta kličočega priključka prikazana že pred vzpostavitvijo zveze, mora imeti klicani naročnik možnost, da z enostavnimi sredstvi zavrne dohodne klice, pri katerih je kličoči uporabnik ali naročnik preprečil prikaz identitete kličočega priključka.
(5) Če izvajalec storitve nudi prikaz identitete priključka v zvezi, mora imeti klicani naročnik možnost, da brezplačno in z enostavnimi sredstvi kličočemu uporabniku prepreči prikaz identitete priključka v zvezi.
(6) Izvajalec storitve mora v svojih splošnih pogojih objaviti možnost prikaza in preprečitve prikaza identitete kličočega priključka in priključka v zvezi.
(7) Določba prvega odstavka tega člena se uporablja tudi za klice, ki izvirajo iz držav članic EU in se zaključijo v tretjih državah. Določbe tretjega, četrtega in petega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za dohodne klice, ki izvirajo iz tretjih držav.
(sledenje zlonamernih ali nadležnih klicev)
(1) Če naročnik pisno zahteva od operaterja, da izsledi zanj zlonamerne ali nadležne klice, sme operater začasno, vendar največ tri mesece, beležiti izvor vseh klicev, ki se zaključijo v omrežni priključni točki tega naročnika, tudi tistih, za katere se zahteva preprečitev prikaza identitete kličočega priključka.
(2) Operater mora podatke o sledenju shraniti in o rezultatu sledenja, to je identifikacijski oznaki kličočega (npr. telefonska številka), pisno obvestiti naročnika, ki je zahteval sledenje zlonamernih ali nadležnih klicev.
(3) Le v primeru, ko naročnik izkaže pravni interes za zaščito svojih pravic pred sodiščem, mu operater posreduje morebitne podatke, ki razkrijejo identiteto kličočega naročnika, o čemer pa obvesti tudi kličočega naročnika in Informacijskega pooblaščenca.
(4) Operaterji zagotavljajo hrambo podatkov, zbranih na podlagi tega člena, ob upoštevanju ukrepov iz tretjega odstavka 212. člena tega zakona za obdobje treh let od njihove izročitve naročniku.
(5) Informacijski pooblaščenec nadzira izvajanje določb tega člena.
Operater mora naročniku omogočiti, da z uporabo preprostih sredstev in brezplačno prepreči samodejno preusmeritev klicev od tretjih oseb na svoj terminal.
(1) Shranjevanje podatkov ali pridobivanje dostopa do podatkov, shranjenih v terminalski opremi naročnika ali uporabnika, je dovoljeno samo pod pogojem, da je naročnik ali uporabnik v to privolil potem, ko je bil predhodno jasno in izčrpno obveščen o upravljavcu in namenih obdelave teh podatkov v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka je dovoljeno tehnično shranjevanje podatkov ali dostop do njih izključno zaradi prenosa sporočila po elektronskem komunikacijskem omrežju, ali če je to nujno potrebno za zagotovitev storitve informacijske družbe, ki jo naročnik ali uporabnik izrecno zahtevata.
(3) Če je tehnično izvedljivo in učinkovito ter v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, se šteje, da uporabnik lahko izrazi svojo privolitev iz prvega odstavka tega člena tudi z uporabo ustreznih nastavitev v brskalniku ali drugih aplikacijah. Privolitev uporabnika ali naročnika pomeni osebno privolitev v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(4) Kadar gre za kršitev pravil o obveščanju in privolitvi posameznika iz prvega odstavka tega člena ter hkrati za kršitev predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, se uporabljajo določbe tega zakona.
(5) Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem določb tega člena opravlja Informacijski pooblaščenec.
(1) Uporaba samodejnih klicnih in komunikacijskih sistemov za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefaksov ali elektronske pošte za namene neposrednega trženja je dovoljena samo na podlagi naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja.
(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto, ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih podobnih izdelkov ali storitev pod pogojem, da kupcu ponuja jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni, in ob vsakem sporočilu, če kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku.
(3) Uporaba drugačnih sredstev za neposredno trženje z uporabo elektronskih komunikacij, kot so določena v prejšnjih dveh odstavkih, je dovoljena le s soglasjem naročnika ali uporabnika. Zavrnitev soglasja mora biti za zadevnega naročnika ali uporabnika brezplačna. Pri uporabi govorne komunikacijske storitve je treba upoštevati tudi določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 217. člena tega zakona.
(4) Prvi in tretji odstavek tega člena se uporabljata za naročnike, ki so fizične osebe.
(5) Prepovedano je pošiljanje elektronske pošte za namene neposrednega trženja v nasprotju z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu, tako da se skrije ali prikrije identiteta pošiljatelja, v imenu katerega se sporočilo pošilja, in brez veljavnega naslova, na katerega lahko prejemnik pošlje zahtevo za prenehanje pošiljanja takih sporočil. Prav tako je prepovedano pošiljanje elektronske pošte za namene neposrednega trženja, ki vabi prejemnike, da obiščejo spletne strani, ki so v nasprotju s prej navedenim zakonom.
(6) Fizična ali pravna oseba lahko uporabi elektronski naslov fizičnih oseb za elektronsko pošto, če ta elektronski naslov pravna oseba javno objavi kot svoj kontaktni elektronski naslov.
(7) Ne glede na morebitni postopek nadzora zaradi kršitev določb tega člena ima pravni interes za vložitev civilne tožbe oziroma začasne odredbe zoper kršitelja določb tega člena vsaka s kršitvijo oškodovana fizična ali pravna oseba, tudi izvajalec storitev, ki ščiti svoje poslovne interese in interese svojih strank.
(kršitev varnosti osebnih podatkov)
(1) Ob kršitvah varnosti osebnih podatkov mora izvajalec javnih komunikacijskih storitev o tem nemudoma obvestiti agencijo.
(2) Če je verjetno, da kršitev varnosti osebnih podatkov škodljivo vpliva na osebne podatke in zasebnost naročnika ali posameznika, mora izvajalec iz prejšnjega odstavka brez neupravičenega odlašanja o tej kršitvi obvestiti tudi zadevnega naročnika ali posameznika.
(3) Obveščanje iz prejšnjega odstavka ni potrebno, kadar je izvajalec javne komunikacijske storitve agenciji zadovoljivo dokazal, da je izvedel ustrezne tehnične zaščitne ukrepe in so bili ti ukrepi uporabljeni za podatke, na katere se je nanašala kršitev varnosti. Z uporabo teh ukrepov mora izvajalec javne komunikacijske storitve zagotoviti, da so ti podatki nerazpoznavni vsem, ki jim dostop do njih ni dovoljen.
(4) Kadar izvajalec javne komunikacijske storitve zadevnega naročnika ali posameznika ni obvestil o kršitvi varnosti osebnih podatkov, mu lahko agencija po preučitvi morebitnih škodljivih učinkov takšne kršitve naloži, da o tej kršitvi obvesti zadevnega naročnika ali posameznika. O izpolnitvi te obveznosti izvajalec javne komunikacijske storitve obvesti agencijo.
(5) Obvestilo naročniku ali posamezniku iz drugega ali četrtega odstavka tega člena mora vsebovati najmanj opis kršitve varnosti osebnih podatkov, naslove za stike za pridobitev več informacij in priporočene ukrepe za ublažitev morebitnih škodljivih učinkov kršitve varnosti osebnih podatkov. Obvestilo agenciji iz prvega odstavka tega člena pa mora poleg navedenega vsebovati tudi opis posledic kršitve varnosti osebnih podatkov in ukrepov, ki jih je izvajalec javne komunikacijske storitve predlagal ali sprejel za obravnavanje tovrstne kršitve.
(6) Za izvrševanje določb tega člena agencija lahko izda splošni akt glede okoliščin, v katerih morajo izvajalci javnih komunikacijskih storitev izdati obvestilo o kršitvi varnosti osebnih podatkov, oblike takega obvestila in načina obveščanja. Agencija mora pri tem upoštevati morebitne zadevne tehnične izvedbene ukrepe, ki jih je sprejela Evropska komisija.
(7) Izvajalci javnih komunikacijskih storitev morajo hraniti zadosten popis podatkov o kršitvah varnosti osebnih podatkov. Popis podatkov mora zato vključevati dejstva, ki se nanašajo na kršitve, njihove učinke, vključno z oceno števila oškodovanih oseb, in sprejete popravne ukrepe, kar agenciji omogoča, da preveri izpolnjevanje določb tega člena. Popis lahko vključuje samo informacije, ki so potrebne za ta namen.
(zakonito prestrezanje komunikacij)
(1) Operater mora omogočiti zakonito prestrezanje komunikacij na določeni točki javnega komunikacijskega omrežja takoj, ko prejme prepis tistega dela izreka odredbe pristojnega organa, v katerem so navedba točke javnega komunikacijskega omrežja, na kateri naj se izvaja zakonito prestrezanje komunikacij, odrejeno trajanje tega ukrepa ter drugi podatki, povezani z načinom in obsegom tega ukrepa.
(2) Prepis odredbe iz prejšnjega odstavka opravi organ, ki je odredbo izdal.
(3) Operater mora omogočiti zakonito prestrezanje komunikacij na način, v obsegu in trajanju, kakor je določeno v prepisu izreka odredbe iz prvega odstavka tega člena.
(4) Izjemoma mora operater omogočiti zakonito prestrezanje komunikacij na podlagi ustne odredbe, če je tako določeno v zakonu, v katerem so določeni tudi pogoji in okoliščine za izdajo ustne odredbe. Pisni odpravek ustne odredbe se operaterju vroči čim prej, vendar najkasneje v roku 48 ur po njegovi izdaji.
(5) Operaterji morajo zagotoviti tridesetletno neizbrisno registracijo vsakega zakonitega prestrezanja komunikacij, ki vključuje podatke iz prvega oziroma četrtega odstavka tega člena in podatke o izvršitvi odredbe (kdo jo je izvršil, trajanje prestrezanja), ter jih v okviru tega roka varovati v skladu z oznako stopnje tajnosti prepisa odredbe. Organ, ki v skladu z odredbo iz tretjega odstavka tega člena izvaja nadzor komunikacij, hrani te podatke v skladu s predpisom, ki ureja njegovo delovanje.
(6) Operater mora v svojem omrežju na svoje stroške zagotoviti ustrezno opremo in primerne vmesnike, ki v njegovem omrežju omogočajo zakonito prestrezanje komunikacij. Pri prestrezanju komunikacij v mednarodnih elektronskih komunikacijskih omrežjih v skladu z zakonom, ki ureja Slovensko obveščevalno varnostno agencijo, mora operater omrežja na svoje stroške zagotoviti ustrezno opremo in izročilne vmesnike, ki v njegovem omrežju omogočajo zakonito prestrezanje mednarodnih komunikacij, ali ustrezne prenosne poti do izročilnih vmesnikov v nadzornem centru pristojnega organa.
(7) Vlada predpiše funkcionalnost opreme in določi primerne vmesnike iz prejšnjega odstavka.
(8) Agencija nadzira izpolnitev obveznosti operaterjev iz tega člena, kar ne posega v pristojnosti nadzora zakonitega prestrezanja s strani pristojnih organov na podlagi drugih zakonov.
Agencija ob upoštevanju omejitev iz 228. člena tega zakona nadzira izvajanje določb tega poglavja, razen določb 216., 220., 221., 223. in 225. člena tega zakona, kjer nadzor izvaja Informacijski pooblaščenec.
1. Splošne določbe
1.1 Splošno
(1) Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) je pravna oseba javnega prava.
(2) Agencija je pri izvajanju nalog iz svoje pristojnosti samostojna.
(3) V imenu Republike Slovenije pravice in obveznosti ustanovitelja izvršuje vlada.
(1) Agencija izvaja naloge, ki so določene s tem zakonom in drugimi zakoni s področja njenega delovanja ter na njihovi podlagi sprejetimi podzakonskimi akti. Pri tem zasleduje razvojne cilje, ki izhajajo iz strateških dokumentov Republike Slovenije s področja njenega delovanja.
(2) Agencija mora naloge iz svoje pristojnosti izvajati nepristransko, pregledno in pravočasno v okviru zakonsko določenih rokov.
(3) Agencija pri izvajanju nalog zagotavljanja konkurence iz IX. poglavja tega zakona, reševanja sporov iz prvega odstavka 282. člena tega zakona, oblikovanju trga in konkurence v postopkih dodelitve pravic uporabe radijskih frekvenc, izvajanju nalog, s katerimi se prispeva k varstvu pravic končnih uporabnikov, izvajanju nalog iz 268. člena tega zakona, izvajanju nalog iz 171. in 172. člena tega zakona in zagotavljanju prenosljivosti številk iz 195. in 196. člena tega zakona ne sme zaprositi ali prejemati navodil od drugih državnih organov. Navedeno ne vpliva na možnost njenega posvetovanja z organom, pristojnim za varstvo konkurence, organom, pristojnim za varstvo potrošnikov, in na sodelovanje z drugimi regulativnimi organi, Evropsko komisijo, BEREC in RSPG v skladu s tem zakonom.
(4) Organizacijo in poslovanje agencije ureja statut.
232. člen
(1) Agencija izdaja splošne akte o vprašanjih s področja svojih pristojnosti.
(2) Agencija lahko s splošnim aktom podrobneje uredi vprašanja, ki se pojavijo pri izvrševanju posameznih določb zakonov, in sicer s področij v njeni pristojnosti.
(3) Agencija lahko izda splošni akt za izvrševanje neposredno uporabljivih predpisov Evropske unije na področju elektronskih komunikacij, če so s temi predpisi neposredno določene naloge nacionalnih regulativnih organov.
(4) Agencija v okviru svojih regulativnih pristojnosti izdaja priporočila, s katerimi naslovnikom nezavezujoče priporoča določena ravnanja.
(5) Agencija odloča o posamičnih zadevah s področja svojih pristojnosti z odločbo ali sklepom.
(6) Statut in splošni akti agencije za izvajanje javnih pooblastil se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije, priporočila pa na spletni strani agencije.
Organa agencije sta svet agencije in direktor agencije.
1.2 Svet agencije
(sestava in imenovanje članov sveta agencije)
(1) Svet agencije sestavlja pet članov.
(2) Člane sveta agencije imenuje vlada z odločbo na podlagi javnega poziva, ki ga izvede služba.
(3) Predsednika sveta agencije izvolijo člani sveta agencije med seboj z večino glasov in na tajnem glasovanju.
(4) Vlada pri imenovanju kandidatov za člane sveta agencije uporablja merilo strokovnosti in usposobljenosti osebe.
(mandat in pogoji za člane sveta agencije)
(1) Člani sveta agencije so imenovani za dobo petih let in so lahko ponovno imenovani.
(2) Za člana sveta agencije je lahko imenovana oseba, ki
1. je državljan države članice Evropske unije in ima v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče,
2. je poslovno sposobna,
3. ima najmanj izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
4. ima najmanj pet let delovnih izkušenj na delovnem mestu, ki zahteva izobrazbo iz prejšnje točke,
5. je strokovnjak na vsaj enem področju delovanja oziroma poslovanja agencije,
6. ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kakor šest mesecev,
7. predloži izjavo o interesih in povezavah iz prvega odstavka 236. člena tega zakona.
(izjava o interesih in povezavah člana sveta agencije)
(1) Kandidat za člana sveta agencije mora podati izjavo, s katero razkrije svoje interese in povezave, ki jih ima kot samostojni podjetnik posameznik, imetnik lastniškega deleža v gospodarski družbi oziroma član v upravnih in nadzornih organih družb, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija, ali so njihovi dobavitelji elektronske komunikacijske opreme. Pri tem mora razkriti zlasti informacije o statusu samostojnega podjetnika posameznika, lastniških deležih v gospodarskih družbah in o članstvu v upravnih in nadzornih organih teh družb. Prav tako mora razkriti kakršne koli druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na objektivno in nepristransko opravljanje nalog člana sveta agencije.
(2) Član sveta agencije mora izjavo iz prejšnjega odstavka v 30 dneh po imenovanju posredovati agenciji, ki jo objavi na svoji spletni strani.
(3) Ob vsaki spremembi interesov in povezav iz prvega odstavka tega člena je član sveta agencije dolžan obvestiti agencijo, ki to objavi na način iz prejšnjega odstavka, o tem takoj pisno obvestiti svet agencije ter prenehati z delom v zadevah, v katerih bi ti interesi in povezave lahko vplivali na objektivno in nepristransko opravljanje njegovih nalog.
(4) Če kateri koli član sveta agencije oceni, da obstajajo povezave in interesi člana sveta agencije iz prvega odstavka tega člena, ki jih ni navedel kot kandidat za člana sveta agencije ali o katerih ni obvestil sveta agencije v skladu s prejšnjim odstavkom ali o katerih je v skladu s prejšnjim odstavkom obvestil svet agencijo, bi pa lahko vplivale na objektivno in nepristransko opravljanje njegovih nalog, predlaga svetu agencije, da o tem obvesti Komisijo za preprečevanje korupcije. V postopku odločanja sveta agencije o tem predlogu ne sme sodelovati član sveta agencije, na katerega se ti interesi in povezave nanašajo. Pred odločitvijo svet agencije pridobi mnenje člana sveta agencije, o katerem teče postopek.
Člani sveta agencije ne morejo biti:
1. člani organov političnih strank,
2. funkcionarji po zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju,
3. osebe, ki so zaposlene ali so člani upravnega ali nadzornega organa pravne osebe, ki opravlja dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija, ali imajo lastninske deleže v pravnih osebah, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija, ali so člani upravnega ali nadzornega organa v pravnih osebah, ki imajo lastninski delež v takih pravnih osebah,
4. osebe, katerih zakonec, zunajzakonski partner in sorodnik v ravni vrsti do vključno drugega kolena je član upravnega ali nadzornega organa pravne osebe, ki opravlja dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija, ali ima lastninske deleže v pravnih osebah, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija, ali je član upravnega ali nadzornega organa v pravnih osebah, ki ima lastninski delež v takih pravnih osebah.
(pristojnosti in odgovornosti sveta agencije)
(1) Svet agencije:
1. sprejema svoj poslovnik,
2. sprejema program dela in finančni načrt ter letno poročilo,
3. spremlja uresničevanje programa dela in finančnega načrta,
4. daje soglasje k statutu, ki ga sprejeme direktor agencije,
5. predlaga razrešitev direktorja agencije,
6. predlaga začasno prepoved opravljanja nalog direktorja agencije,
7. predlaga predčasno razrešitev članov sveta agencije.
(2) Člani sveta agencije oziroma osebe, ki jih svet agencije pooblasti, lahko pregledujejo poslovne knjige, kot so opredeljene v slovenskih računovodskih standardih, in knjigovodske listine agencije.
(3) Člani sveta agencije varujejo zaupnost podatkov agencije v skladu s tem zakonom in drugimi zakoni s področja njenega delovanja, vključno s poslovnimi skrivnostmi drugih pravnih oseb, do katerih imajo dostop pri izvajanju svojih nalog.
(4) Direktor mora svetu agencije vedno na njegovo zahtevo predložiti poročilo o poslovanju agencije in druge informacije, ki jih svet agencije potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti.
(5) Svet agencije lahko direktorju predlaga izboljšave poslovanja agencije, opozori na morebitne nepravilnosti poslovanja agencije oziroma o tem obvesti pristojne organe.
(6) Svet agencije pri izvajanju svojih pristojnosti iz prvega odstavka tega člena ne sme posegati v vsebino in postopke sprejemanja drugih splošnih in posamičnih aktov ter priporočil agencije ter v z njimi povezane strokovne naloge.
(predčasna razrešitev člana sveta)
(1) Član sveta agencije je predčasno razrešen, če:
1. to zahteva sam,
2. ne izpolnjuje več z zakonom določenih pogojev za imenovanje,
3. če trajno izgubi delovno možnost za opravljanje dela,
4. če nastopi položaj nezdružljivosti iz 237. člena tega zakona,
5. če več kot pol leta ne opravlja svojih nalog.
(2) Člane sveta agencije z upravno odločbo predčasno razreši vlada, in sicer na lastno pobudo ali na obrazloženi predlog sveta agencije.
(3) Če razrešitev člana sveta agencije predlaga svet agencije, svet agencije sprejme obrazloženi predlog za predčasno razrešitev člana sveta agencije po postopku, ki je določen s statutom agencije. Pri odločanju o predčasni razrešitvi ne sme sodelovati član agencije, katerega razrešitev se predlaga. Pred odločitvijo svet agencije pridobi mnenje člana sveta agencije, katerega razrešitev je predlagana.
(4) Zoper odločitev o razrešitvi je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
(sklic seje in odločanje sveta agencije)
(1) Svet agencije dela in odloča najmanj štirikrat letno na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta agencije na lastno pobudo, na zahtevo vsaj dveh članov sveta agencije ali na zahtevo direktorja agencije. Zahteva članov sveta agencije in direktorja mora biti posebej obrazložena.
(2) Svet agencije sprejema odločitve po posvetovanju z glasovanjem na seji. Odločitev je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh članov sveta agencije. O seji sveta agencije se sestavi zapisnik.
(pravice in obveznosti članov sveta agencije)
(1) Člani sveta morajo pri svojem delu ravnati nepristransko in s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika ter varovati poslovno skrivnost agencije.
(2) Člani sveta agencije so upravičeni do sejnin in povračil drugih stroškov v skladu s predpisom vlade, izdanim na podlagi zakona, ki ureja javne agencije. Sredstva, pogoje za delo in informiranje zagotovi agencija.
(3) Člani sveta so odgovorni za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihove dolžnosti.
1.3 Direktor agencije
(imenovanje direktorja in vršilca dolžnosti direktorja)
(1) Direktorja agencije imenuje vlada na predlog predstojnika službe po predhodno izvedenem javnem natečaju.
(2) Javni natečaj se objavi na spletnih straneh agencije in spletnih straneh ministrstva, pristojnega za upravo, lahko pa tudi v dnevnem tisku oziroma v Uradnem listu Republike Slovenije. Javni natečaj mora biti objavljen največ 90 in najmanj 60 dni pred potekom mandata trenutnega direktorja agencije.
(3) Javni natečaj, ki se začne na predlog predstojnika službe, izvede posebna natečajna komisija, ki jo imenuje uradniški svet.
(4) Zoper odločbo o imenovanju ni pritožbe, zagotovljeno pa je sodno varstvo v upravnem sporu, pri čemer pristojno sodišče o tem odloča prednostno.
(5) Če direktor umre, je razrešen ali mu je potekel mandat in novi direktor še ni imenovan, vlada brez javnega natečaja imenuje vršilca dolžnosti direktorja do imenovanja novega direktorja, vendar najdlje za šest mesecev. Glede pogojev za imenovanje in razlogov za predčasno razrešitev se za vršilca dolžnosti direktorja uporabljajo določbe 243. in 248. člena tega zakona.
(6) Pri začasni prepovedi opravljanja nalog direktorja iz 249. člena tega zakona je imenovan vršilec dolžnosti do prenehanja tega ukrepa.
(mandat in pogoji za imenovanje direktorja)
(1) Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki:
1. je državljan Republike Slovenije,
2. je poslovno sposobna,
3. ima najmanj izobrazbo ustrezne smeri, pridobljeno po študijskih programih druge stopnje, oziroma izobrazbo, ki ustreza ravni izobrazbe, pridobljene po študijskih programih druge stopnje, in je v skladu z zakonom, ki ureja slovensko ogrodje kvalifikacij, uvrščena na 8. raven,
4. ima najmanj deset let delovnih izkušenj na delovnem mestu, ki zahteva izobrazbo iz prejšnje točke,
5. je priznan strokovnjak na področjih, ki so v pristojnosti delovanja agencije,
6. ima mednarodne izkušnje in vodstvene ter organizacijske spretnosti in izkušnje,
7. ima višjo raven znanja angleškega jezika,
8. ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kakor šest mesecev oziroma ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper uradno dolžnost, javna pooblastila in javna sredstva,
9. zoper njo ni uveden kazenski postopek zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti,
10. izpolnjuje zahteve iz 244. in 245. člena zakona,
11. predloži izjavo o interesih in povezavah iz prvega odstavka 246. člena tega zakona.
(2) Direktor je imenovan za dobo petih let in je lahko ponovno imenovan po predhodno izvedenem javnem natečaju.
(3) Vlada ob upoštevanju določb tretjega odstavka 231. člena tega zakona sklene z direktorjem pogodbo o zaposlitvi, v kateri se določijo tudi pričakovani cilji in rezultati direktorja.
(opravljanje drugih dejavnosti in nasprotje interesov)
(1) Za vse javne uslužbence agencije veljajo omejitve glede opravljanja drugih dejavnosti in nasprotja interesov, kot je to za uradnike določeno v zakonu, ki ureja javne uslužbence.
(2) Direktor in njegovi namestniki, njihov zakonec ali zunajzakonski partner ter sorodnik v ravni vrsti do vključno drugega kolena ne smejo:
1. sami kot fizične osebe opravljati dejavnosti na področju, ki ga je pristojna urejati agencija,
2. biti člani upravnega ali nadzornega organa pravne osebe, ki opravlja dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija,
3. imeti lastniških deležev v pravnih osebah, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija, ali v pravnih osebah, ki imajo lastniški delež v takih pravnih osebah.
245. člen
(1) Direktor in njegovi namestniki ne smejo:
1. sami kot fizične osebe poslovno sodelovati s fizičnimi ali pravnimi osebami, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija,
2. biti člani upravnega ali nadzornega organa pravne osebe, ki poslovno sodeluje s fizičnimi ali pravnimi osebami, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija,
3. imeti lastniških deležev v pravnih osebah, ki poslovno sodelujejo s fizičnimi ali pravnimi osebami, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija, ali v pravnih osebah, ki imajo lastniški delež v takih pravnih osebah.
(2) Prepovedano poslovno sodelovanje iz prejšnjega odstavka ne vključuje poslovnega sodelovanja zaradi uporabe javno dostopnih storitev, ki jih zagotavljajo fizične ali pravne osebe, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija.
(izjava o interesih in povezavah kandidata za direktorja)
(1) Kandidat za direktorja mora podati izjavo, s katero razkrije svoje interese in povezave, ki jih ima kot samostojni podjetnik posameznik, imetnik lastniškega deleža v gospodarski družbi oziroma član v upravnih in nadzornih organih družb, ki opravljajo dejavnost na področju, ki ga je pristojna urejati agencija, ali ki so njihovi dobavitelji elektronske komunikacijske opreme. Pri tem mora razkriti zlasti informacije o statusu samostojnega podjetnika posameznika, o lastniških deležih v gospodarskih družbah in o članstvu v upravnih in nadzornih organih teh družb. Prav tako mora razkriti kakršne koli druge okoliščine, ki bi lahko vplivale na objektivno in nepristransko opravljanje njegovih nalog.
(2) Direktor mora izjavo iz prejšnjega odstavka v 30 dneh po imenovanju posredovati agenciji, ki izjavo objavi na svoji spletni strani.
(3) Ob vsaki spremembi interesov in povezav iz prvega odstavka tega člena je direktor dolžan obvestiti agencijo, ki to objavi na način iz prejšnjega odstavka, o tem takoj pisno obvestiti svet agencije in vlado ter prenehati z delom v zadevah, v katerih bi ti interesi in povezave lahko vplivali na objektivno in nepristransko opravljanje njegovih nalog.
(4) Če kateri koli član sveta agencije oceni, da obstajajo povezave in interesi direktorja iz prvega odstavka tega člena, ki jih ni navedel kot kandidat za direktorja ali o katerih ni obvestil sveta agencije in vlade v skladu s prejšnjim odstavkom ali o katerih je v skladu s prejšnjim odstavkom obvestil svet agencije in vlado, bi pa lahko vplivale na objektivno in nepristransko opravljanje njegovih nalog, predlaga svetu agencije, da o tem obvesti Komisijo za preprečevanje korupcije Republike Slovenije. Pred odločitvijo svet agencije pridobi mnenje direktorja. Komisijo za preprečevanje korupcije lahko, če oceni, da obstajajo takšne povezave in interesi direktorja, obvesti tudi vlada.
(pristojnosti in odgovornosti direktorja agencije)
(1) Direktor agencije:
1. zastopa in predstavlja agencijo,
2. vodi njeno poslovanje in organizira njeno delo ter sprejme statut agencije,
3. vodi postopke in daje pooblastila za vodenje postopkov v zadevah iz pristojnosti agencije,
4. izdaja posamične akte ter sprejema splošne akte in priporočila iz pristojnosti agencije,
5. varuje zaupnost podatkov agencije v skladu s tem zakonom in drugimi zakoni s področja njenega delovanja, vključno s poslovnimi skrivnostmi drugih pravnih oseb, do katerih ima dostop pri izvajanju svojih nalog,
6. pripravi in predloži svetu agencije v sprejem predlog programa dela, finančnega načrta in letnega poročila ter sodeluje s svetom agencije v skladu z njunimi pristojnostmi,
7. sodeluje s posvetovalnimi sveti s področja delovanja agencije v skladu z njihovimi pristojnostmi.
(2) Direktor lahko izmed vodij sektorjev v agenciji imenuje do dva namestnika, ki v odsotnosti direktorja ter v primeru prenehanja z delom iz tretjega odstavka prejšnjega člena na podlagi njegovega pooblastila vodita, predstavljata in zastopata agencijo.
(3) Direktor agenciji odgovarja za škodo, ki jo je povzročil s svojim nevestnim ali protipravnim ravnanjem, po splošnih pravilih odškodninske odgovornosti.
(predčasna razrešitev direktorja)
(1) Direktor je predčasno razrešen le, če:
1. to sam zahteva,
2. ne izpolnjuje več pogojev za imenovanje iz prvega odstavka 243. člena tega zakona, razen pogoja iz 9. točke prvega odstavka 243. člena tega zakona,
3. če trajno izgubi delovno zmožnost za opravljanje dela na delovnem mestu direktorja.
(2) Direktor je lahko predčasno razrešen tudi, če Računsko sodišče Republike Slovenije v skladu s svojimi pristojnostmi po zakonu, ki ureja računsko sodišče, da poziv za njegovo razrešitev.
(3) Direktorja razreši vlada na lastno pobudo ali na predlog sveta agencije, če obstajajo razlogi iz prvega in drugega odstavka tega člena.
(4) O razlogih za predčasno razrešitev mora biti direktor obveščen, hkrati pa mora imeti možnost zagovora.
(5) Vlada razreši direktorja z upravno odločbo, v kateri mora obrazložiti razloge za svojo odločitev.
(6) Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni pritožbe, zagotovljeno pa je sodno varstvo v upravnem sporu, pri čemer pristojno sodišče odloča prednostno.
(7) Informacijo o razrešitvi direktorja vlada javno objavi. Če ta informacija ne vsebuje utemeljitve vseh razlogov za razrešitev, mora vlada na zahtevo razrešenega direktorja odločbo iz petega odstavka v celoti javno objaviti na svojih spletnih straneh.
(8) Razrešeni direktor, ki je imel pred imenovanjem v agenciji sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, je razporejen na prosto delovno mesto v agenciji, ki ustreza njegovi delovni usposobljenosti, za čas, za katerega je imel sklenjeno pogodbo o zaposlitvi. Če takšnega delovnega mesta ni, mu vlada v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja, odpove pogodbo o zaposlitvi v skladu z določbami o redni odpovedi.
(9) Če je direktor predčasno razrešen, ker ne izpolnjuje več pogojev za njegovo imenovanje iz 8. ali 10. točke prvega odstavka 243. člena tega zakona, gre za razrešitev iz krivdnih razlogov in za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov v skladu z zakonom, ki ureja delovna razmerja.
(začasna prepoved opravljanja nalog direktorja)
(1) Vlada na lastno pobudo ali na predlog sveta agencije z upravno odločbo odloči o začasni prepovedi opravljanja nalog direktorja, če je zoper njega:
1. v zvezi z njegovim delom uveden kazenski postopek zaradi utemeljenega suma storitve kaznivega dejanja iz 257., 257.a, 261. ali 263. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20, 91/20, 95/21, 186/21 in 105/22 – ZZNŠPP) ali
2. vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, za katerega je kot glavna kazen predpisana zaporna kazen najmanj šest mesecev.
(2) V primerih iz prvega odstavka tega člena se direktorju začasno odvzamejo pooblastila, hkrati pa se mu ponudi sklenitev pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto v agenciji. Le v primerih, ko ni mogoče drugače zagotoviti zakonitosti poslovanja agencije oziroma nepristranskosti njenega odločanja, se direktorju začasno odvzamejo pooblastila direktorja in se mu hkrati prepove delo v agenciji.
(3) Začasna prepoved opravljanja nalog direktorja iz prvega odstavka tega člena traja do:
1. dokončne odločitve vlade o njegovi razrešitvi,
2. poteka njegovega mandata ali
3. pravnomočno končanega kazenskega postopka.
(4) O razlogih za začasno prepoved opravljanja nalog direktorja mora biti direktor obveščen, hkrati pa mora imeti možnost zagovora.
(5) Vlada o začasni prepovedi opravljanja nalog direktorja odloči z upravno odločbo, zoper katero je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu.
(6) Če je direktorju začasno v celoti prepovedano opravljanje dela v agenciji, mu v času prepovedi pripada 50 % osnovne plače, ki bi jo prejemal, če bi opravljal naloge direktorja agencije. Če je direktorju ponujena sklenitev pogodbe o zaposlitvi za drugo delovno mesto v agenciji in to sprejme, mu v tem času pripada plača za to delovno mesto. Če takšno ponudbo zavrne, pravice iz tega odstavka nima.
(7) Če se postopek zaradi kaznivega dejanja iz prvega odstavka tega člena pred kazenskim sodiščem pravnomočno konča tako, da ni podlage za razrešitev direktorja po tem zakonu, se z dnem pravnomočnosti sodne odločbe odpravijo posledice ukrepa iz prvega odstavka tega člena.
1.4 Delovanje agencije
Agencija za izvajanje svojih pristojnosti v programu dela določi ustrezno število zaposlenih glede na njene potrebe dela.
Za plače zaposlenih v agenciji veljajo predpisi, ki urejajo sistem plač v javnem sektorju.
Agencija se financira izključno s prihodki od plačil, ki so določena s tem zakonom in z drugimi zakoni s področij njenega delovanja.
(postopek sprejemanja programa dela in finančnega načrta)
(1) Ministrstva ali služba, pristojna za posamezna področja delovanja agencije, lahko agenciji do 31. maja tekočega leta pošljejo strateške usmeritve za pripravo programa dela in finančnega načrta za prihodnje koledarsko leto.
(2) Agencija osnutek programa dela in finančnega načrta za prihodnje koledarsko leto najpozneje do 31. julija tekočega leta predloži v javno obravnavo v skladu z 269. členom tega zakona.
(3) Direktor najpozneje do 30. septembra tekočega leta svetu agencije v sprejem predloži predlog programa dela in finančni načrt za prihodnje koledarsko leto.
(4) Svet agencije do 31. oktobra tekočega leta predloži sprejeti program dela v seznanitev in finančni načrt v soglasje vladi.
(nadzor nad delom agencije)
(1) Statut agencije potrdi vlada.
(2) K finančnemu načrtu agencije daje soglasje vlada.
(3) Agencija mora voditi računovodstvo ločeno po področjih svojega urejanja v skladu z zakonom, ki ureja računovodstvo, in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. Računovodske izkaze in poslovno poročilo agencije pregleda pooblaščeni revizor. Revizor mora podati soglasje tudi k delitvi splošnih stroškov na posamezno ločeno področje.
(4) Agencija mora vsako leto pripraviti letno poročilo, h kateremu vlada da soglasje, in z njima pa nato seznani državni zbor. Letno poročilo je sestavljeno iz poročila o delu in poslovnega poročila.
(5) Nadzor nad zakonitostjo dela agencije opravlja ministrstvo ali služba, pristojna za posamezno delovno področje, na katerem deluje agencija. Ta nadzor ne zajema možnosti poseganja v vsebino splošnih ali konkretnih pravnih aktov, ki jih je izdala agencija v zvezi z izvajanjem njenih pristojnosti na podlagi tega ali drugih zakonov s področij njenega delovanja.
(6) Nadzor nad zakonitostjo, namembnostjo, učinkovito in uspešno rabo sredstev agencije opravlja računsko sodišče. Računsko sodišče poročilo o opravljenem nadzoru objavi na svojih spletnih straneh.
(7) Ministrstvo, pristojno za upravo, izvaja nadzor nad izvajanjem predpisov o upravnem postopku.
(1) Agencija vodi postopek in izdaja odločbe ter druge posamične akte po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, če s tem zakonom ni določeno drugače. Kadar ta zakon določa, da se odločba ali drugi posamični akt izda po javnem razpisu, agencija pred uvedbo upravnega postopka izvede postopek javnega razpisa po tem zakonu.
(2) Za odločanje v posamičnih zadevah lahko direktor pooblasti osebo v agenciji, ki izpolnjuje pogoje za odločanje v splošnem upravnem postopku.
(3) Odločba ali drugi posamični akt agencije, izdan v upravnem postopku, sta dokončna, če ta ali drugi zakon s področja njenega delovanja ne določa drugače.
(4) Zoper odločbo ali drugi posamični akt agencije iz prejšnjega odstavka so dovoljena le tista izredna pravna sredstva po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, za katera je pristojna agencija.
(5) Agencija sama opravlja upravno izvršbo svojih izvršljivih odločb in lahko pri tem izreka ustrezne globe ter uporablja prisilne ukrepe, ki so predpisani z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek. Upravno izvršbo denarnih obveznosti opravi davčni organ po postopku, predpisanem za izvršbo davčnih obveznosti.
(1) Zoper dokončne odločbe ali druge posamične akte agencije je zagotovljeno sodno varstvo v skladu z zakonom, ki ureja upravni spor.
(2) Tožba v upravnem sporu zoper akte, ki jih izda agencija na podlagi tega zakona, se vloži pri Upravnem sodišču Republike Slovenije v Ljubljani. V sporu odloča upravno sodišče s sedežem v Ljubljani.
(3) Postopki v zvezi s tožbami zoper akte, izdane na podlagi določb IX. poglavja tega zakona, so prednostni.
(zbiranje podatkov v zvezi s postopkom pred upravnim sodiščem)
(1) Upravno sodišče zbira podatke o številu in splošnem predmetu tožb v upravnem sporu, trajanju postopkov pred sodiščem od vložitve tožbe do pravnomočne sodne odločbe ter o številu odločitev o začasnih odredbah, ki jih je izdalo sodišče v zvezi z elektronskimi komunikacijami.
(2) Upravno sodišče pošlje podatke iz prejšnjega odstavka za tekoče leto ministrstvu, pristojnemu za pravosodje, najpozneje do 31. januarja naslednje leto.
(3) Ministrstvo, pristojno za pravosodje, prejete podatke posreduje Evropski komisiji in BEREC na njuno utemeljeno zahtevo.
2. Cilji agencije na področju elektronskih komunikacij
(splošni cilji in načela)
(1) Agencija mora pri opravljanju svojih nalog sprejeti vse ukrepe, ki so primerni za dosego ciljev iz 259. do 261. člena tega zakona, pri čemer morajo biti ukrepi sorazmerni ciljem, ki se zasledujejo.
(2) Ukrepi, ki jih sprejema agencija, morajo biti čim bolj tehnološko nevtralni, razen če je z določbami tega zakona in na njegovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi, ki urejajo radiofrekvenčni spekter, določeno drugače.
(3) Agencija mora v okviru svojih pristojnosti prispevati k uresničevanju usmeritev, ki so namenjene spodbujanju svobode izražanja in obveščanja, kulturne in jezikovne raznolikosti ter pluralnosti medijev.
(4) Agencija in drugi državni organi po potrebi pomagajo Evropski komisiji pri določanju referenčnih meril in poročanju o učinkovitosti držav članic EU za dosego ciljev iz 259. do 261. člena tega zakona.
(spodbujanje konkurence in povezljivosti ter dostopa do zelo visokozmogljivih omrežij)
(1) Agencija pospešuje učinkovito konkurenco pri zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij in pripadajočih zmogljivosti, vključno z učinkovito konkurenco na področju infrastrukture, ter pri zagotavljanju elektronskih komunikacijskih storitev in pripadajočih storitev.
(2) Agencija in služba spodbujata povezljivost in dostop do zelo visokozmogljivih omrežij, vključno s fiksnimi, mobilnimi in brezžičnimi omrežji, ter njihovo uporabo za državljane in podjetja v EU.
(spodbujanje razvoja notranjega trga)
Agencija prispeva k razvoju notranjega trga med drugim tako, da:
1. odpravi preostale ovire in omogoči usklajene pogoje za naložbe in zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij, pripadajočih zmogljivosti in storitev ter elektronskih komunikacijskih storitev na ravni EU,
2. daje prednost dejanski, učinkoviti in koordinirani uporabi radiofrekvenčnega spektra, odprtim inovacijam, vzpostavitvi in razvoju vseevropskih omrežij, zagotavljanju, razpoložljivosti in medobratovalnosti vseevropskih storitev in povezljivosti med obema koncema,
3. sodeluje pri oblikovanju skupnih pravil in predvidljivih regulativnih pristopov.
(podpiranje interesov državljanov)
Agencija podpira interese državljanov med drugim tako, da zlasti:
1. spodbuja povezljivost ter splošno razpoložljivost in uporabo zelo visokozmogljivih omrežij, vključno s fiksnimi, mobilnimi in brezžičnimi omrežji, ter elektronskih komunikacijskih storitev,
2. omogoči čim večje koristi pri izbiri, ceni in kakovosti na podlagi učinkovite konkurence,
3. zagotovi visoko in enotno zaščito končnih uporabnikov s posebnimi sektorskimi pravili,
4. zagotovi možnosti izbire in enakovrednega dostopa za končne uporabnike invalide,
5. poskrbi za visoko raven varstva potrošnikov pri poslovanju z operaterji, zlasti z zagotovitvijo preprostega postopka reševanja sporov, obravnava potrebe posebnih družbenih skupin, še posebej uporabnikov invalidov, starejših uporabnikov in uporabnikov s posebnimi socialnimi potrebami,
6. poskrbi za ohranjanje celovitosti javnih komunikacijskih omrežij ter varnosti teh omrežij in javnih komunikacijskih storitev,
7. spodbuja ohranitev odprtega in nevtralnega značaja interneta.
Agencija pri uresničevanju ciljev iz 258. do 261. člena tega zakona uporabi nepristranska, objektivna, pregledna, nediskriminacijska in sorazmerna regulativna načela, kot so:
1. spodbujanje regulativne predvidljivosti z izvajanjem doslednega regulativnega pristopa v primernih obdobjih pregleda ter s sodelovanjem z drugimi nacionalnimi regulativnimi organi in drugimi pristojnimi organi, BEREC, RSPG in Evropsko komisijo,
2. zagotavljanje, da v podobnih razmerah ni diskriminacije pri obravnavi fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve,
3. uporaba predpisov na tehnološko nevtralen način, kolikor je to v skladu z doseganjem ciljev iz 258. do 261. člena tega zakona,
4. spodbujanje učinkovitega vlaganja in inovacij na področju novih in izboljšanih infrastruktur, vključno z zagotavljanjem, da vse obveznosti dostopa ustrezno upoštevajo tveganje, ki ga sprejmejo podjetja, ki vlagajo, in z omogočanjem različnih dogovorov o sodelovanju med vlagatelji in strankami, ki iščejo dostop, da razpršijo naložbeno tveganje in hkrati zagotovijo, da se ohranita konkurenčnost na trgu in načelo nediskriminacije,
5. ustrezno upoštevanje različnih pogojev glede konkurence in uporabnikov, ki obstajajo na različnih geografskih območjih države, vključno z lokalno infrastrukturo, ki jo na nepridobitni podlagi uporabljajo fizične osebe,
6. nalaganje predhodnih regulativnih obveznosti le, če ni učinkovite in trajnostne konkurence, in z omilitvijo in odpravo teh obveznosti takoj, ko je ta pogoj izpolnjen.
Agencija mora pristojnosti na področju elektronskih komunikacij izvajati neodvisno od fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma izvajajo elektronske komunikacijske storitve.
3. Pristojnosti agencije na področju elektronskih komunikacij
(1) Agencija vodi uradne evidence:
1. operaterjev,
2. imetnikov odločb o dodelitvi radijskih frekvenc,
3. imetnikov odločb o dodelitvi elementov oštevilčenja,
4. imetnikov radioamaterskih dovoljenj.
(2) Uradne evidence iz prejšnjega odstavka vodi agencija kot med seboj povezano informatizirano zbirko podatkov.
(3) V uradni evidenci operaterjev agencija vodi naslednje podatke:
1. ime, naslov, davčno številko za fizične osebe,
2. firmo, sedež, matično številko, registrsko številko za pravne osebe,
3. o obvestilu, javnem komunikacijskem omrežju oziroma javni komunikacijski storitvi,
4. o datumu začetka, spremembe ali prenehanja zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij in izvajanja javnih komunikacijskih storitev,
5. o odločbi o ugotovitvi, da gre za operaterja s pomembno tržno močjo,
6. o poravnavanju obveznosti operaterjev, ki izvirajo iz tega zakona,
7. o kaznovanju zaradi kršitev določil tega zakona.
(4) V uradni evidenci imetnikov odločb o dodelitvi radijskih frekvenc agencija vodi naslednje podatke:
1. ime, naslov, davčno številko za fizične osebe,
2. firmo, sedež, matično številko, registrsko številko za pravne osebe,
3. o odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc, o elektronskem komunikacijskem omrežju oziroma elektronski komunikacijski storitvi, za katero se uporablja dodeljena radijska frekvenca, o datumu prenehanja veljavnosti te odločbe in druge podatke iz te odločbe,
4. o poravnavanju obveznosti imetnika odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, ki izvirajo iz tega zakona,
5. o kaznovanju imetnika odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc zaradi kršitev določil tega zakona.
(5) V uradni evidenci imetnikov odločb o dodelitvi elementov oštevilčenja agencija vodi naslednje podatke:
1. ime, naslov, davčno številko za fizične osebe,
2. firmo, sedež, matično številko, registrsko številko za pravne osebe,
3. o odločbi o dodelitvi elementov oštevilčenja, o elektronskem komunikacijskem omrežju oziroma elektronski komunikacijski storitvi, za katero se uporabljajo dodeljeni elementi oštevilčenja, o datumu prenehanja veljavnosti te odločbe ter druge podatke iz te odločbe,
4. o poravnavanju obveznosti imetnika ali imetnikov odločb o dodelitvi elementov oštevilčenja, ki izvirajo iz tega zakona,
5. o kaznovanju imetnikov odločb o dodelitvi elementov oštevilčenja zaradi kršitev določil tega zakona.
(6) V uradni evidenci imetnikov radioamaterskih dovoljenj agencija vodi naslednje podatke:
1. ime, naslov, davčno številko za fizične osebe,
2. firmo, sedež, matično številko za pravne osebe,
3. o dodeljenem klicnem znaku.
(7) Agencija lahko v tem členu navedene podatke pridobiva tudi iz uradnih evidenc drugih državnih organov in neposredno po elektronski poti.
(8) Agencija vodi podatke iz tretjega odstavka tega člena, dokler operater zagotavlja javna komunikacijska omrežja oziroma izvaja javne komunikacijske storitve na podlagi tega zakona, nato pa jih hrani trajno. Podatke iz četrtega in petega odstavka tega člena agencija vodi ves čas, dokler ima fizična ali pravna oseba pravico uporabljati radijske frekvence oziroma uporabljati številke, nato pa jih hrani trajno.
(obveznost dajanja podatkov in informacij agenciji)
(1) Vse fizične in pravne osebe, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma izvajajo elektronske komunikacijske storitve, pripadajoče zmogljivosti ali pripadajoče storitve, morajo dati agenciji na podlagi njene pisne zahteve na voljo vse podatke in informacije, s katerimi razpolagajo, vključno z listinami in finančnimi podatki, ki jih agencija potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti po tem zakonu, med drugim za:
1. sistematično ali posamično preverjanje izpolnjevanja zahtev, povezanih z učinkovito uporabo radijskih frekvenc ali elementov oštevilčenja, s prispevki za financiranje univerzalne storitve ali plačil na podlagi obvestila, za uporabo radijskih frekvenc, za uporabo elementov oštevilčenja oziroma plačil za učinkovito rabo omejene naravne dobrine,
2. posamično preverjanje izpolnjevanja določb tega zakona ali posamičnih aktov agencije,
3. oceno varnosti storitev in omrežij operaterjev, vključno z dokumentiranimi varnostnimi politikami,
4. reševanje sporov po določbah tega zakona,
5. izvedbo postopkov, povezanih z vlogami za dodelitev pravic uporabe omejenih dobrin na podlagi tega zakona,
6. objavo primerjalnih pregledov kakovosti in cen storitev v korist potrošnikov,
7. jasno opredeljene statistične namene,
8. izvedbo analiz upoštevnih trgov in izvajanje drugih pristojnosti na področju zagotavljanja konkurence,
9. izvedbo njenih pristojnosti na področju gradnje, vključno s poizvedovanjem o napovedih postavitev omrežij iz 18. in 19. člena tega zakona,
10. varovanje učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra in elementov oštevilčenja ter zagotavljanja njihovega učinkovitega upravljanja,
11. ocenjevanje prihodnjega razvoja omrežij ali storitev, ki bi lahko vplival na veleprodajne storitve, ki so na voljo konkurentom, na ozemeljsko pokritost, povezljivost, ki je na voljo končnim uporabnikom, ali na določitev območij v skladu s četrtim odstavkom 18. člena tega zakona,
12. odgovarjanje na obrazložene zahteve BEREC po informacijah.
(2) V zvezi s pravicami uporabe radiofrekvenčnega spektra se podatki in informacije iz prejšnjega odstavka nanašajo zlasti na uspešno in učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra ter na izpolnjevanje obveznosti glede pokritosti in kakovosti storitev, povezanih s pravicami uporabe radiofrekvenčnega spektra in njihovim preverjanjem.
(3) Pri izvajanju pristojnosti iz prvega odstavka tega člena ima agencija predvsem pravico, da od fizičnih in pravnih oseb iz prejšnjega odstavka zahteva, da ji morajo predložiti tudi informacije in podatke o prihodnjem razvoju omrežja ali storitev, če bi ta lahko vplival na veleprodajne storitve, ki jih dajo na voljo konkurentom, ter podatke in informacije o elektronskih komunikacijskih omrežjih in pripadajočih zmogljivostih, ki so razčlenjene na lokalni ravni in so dovolj natančne, da omogočajo izvajanje nalog v skladu z 18. in 19. členom tega zakona. Agencija lahko od operaterjev s pomembno tržno močjo na veleprodajnih trgih tudi zahteva, da predložijo računovodske podatke o maloprodajnih trgih, ki so povezani s temi veleprodajnimi trgi.
(4) Agencija lahko od drugih regulativnih organov ali drugih pristojnih organov zahteva podatke in informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih pristojnosti.
(5) Zahtevani podatki in informacije morajo biti sorazmerni namenu, za katerega bodo uporabljeni. Agencija mora v zahtevi navesti namen uporabe zahtevanih podatkov in informacij in jih obravnavati v skladu s četrtim odstavkom 266. člena tega zakona.
(6) Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo agenciji predložiti podatke in informacije brezplačno ter v obsegu in nemudoma oziroma v roku, določenem v zahtevi agencije. Nepravočasno sporočanje podatkov in informacij ter sporočanje napačnih, nepopolnih podatkov ali informacij v nasprotju z zahtevo agencije se štejeta za kršitev dolžnosti dajanja zahtevanih podatkov in informacij.
(7) Določbe tega člena se uporabljajo tudi za druga podjetja, ki delujejo v sektorju elektronskih komunikacij ali sorodnih sektorjih, če agencija na podlagi podatkov in informacij, zbranih v skladu s prvim odstavkom tega člena, ne more zadovoljivo opravljati svojih nalog v skladu s tem zakonom in predpisi EU.
(8) Agencija ne sme zahtevati podatkov in informacij, ki jih je od oseb iz prvega odstavka tega člena zahteval že BEREC na podlagi 40. člena Uredbe (EU) 2018/1971 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o ustanovitvi Organa evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije (BEREC) in Agencije za podporo BEREC-u (Urad BEREC), spremembi Uredbe (EU) 2015/2120 ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1211/2009 (UL L št. 321 z dne 17. 12. 2018, str.1) in jih dal na voljo agenciji.
266. člen
(posredovanje podatkov in ravnanje z njimi)
(1) Agencija mora Evropski komisiji na njeno utemeljeno zahtevo poslati podatke in informacije iz prejšnjega člena, ki jih Evropska komisija potrebuje za izvajanje svojih nalog in so sorazmerne izvajanju teh nalog.
(2) Če je agencija zahtevane podatke in informacije predhodno pridobila od določene osebe iz prvega oziroma sedmega odstavka prejšnjega člena ali organa iz četrtega odstavka prejšnjega člena, mora to osebo oziroma organ pred izročitvijo teh podatkov in informacij o tem obvestiti in ji pojasniti, da Evropska komisija lahko te podatke in informacije posreduje tudi drugim regulativnim organom. Če ta oseba oziroma organ utemeljeno nasprotuje, da bodo ti podatki in informacije posredovani drugim organom urejanja, mora agencija o tem obvestiti Evropsko komisijo.
(3) Agencija lahko da podatke in informacije, pridobljene od oseb iz prvega oziroma sedmega odstavka prejšnjega člena ali organov iz četrtega odstavka prejšnjega člena, na voljo drugim regulativnim organom ali drugim pristojnim organom, BEREC in drugim pristojnim mednarodnim organizacijam na njihovo utemeljeno zahtevo, če jih potrebujejo za izvajanje svojih nalog in so sorazmerne izvajanju teh nalog. Drugi regulativni organi in drugi pristojni organi morajo poskrbeti, da se ohrani stopnja njihove zaupnosti.
(4) Pri posredovanju in uporabi zaupnih podatkov in informacij, vključno s podatki in informacijami, zbranimi pri izvajanju nalog v skladu z 18. in 19. členom tega zakona, mora agencija poskrbeti, da se ohrani stopnja njihove zaupnosti. Zaupne podatke in informacije, ki jih agencija pridobi od drugega regulativnega organa, lahko uporabi le za namen, za katerega jih je zahtevala.
(5) Agencija na svoji spletni strani objavi podatke in informacije, ki jih zbira in ki prispevajo k odprtosti in konkurenčnosti trga, v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, zakonom, ki ureja poslovno skrivnost, in v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov ter v skladu s predpisi EU o poslovni tajnosti in varstvu osebnih podatkov.
(6) Agencija s splošnim aktom podrobneje uredi način izvajanja prejšnjega in tega člena. Pri tem zlasti uredi način zbiranja podatkov in informacij, varovanja poslovnih skrivnosti in način dostopa do objav iz prejšnjega odstavka.
(uporaba standardov in specifikacij)
(1) Za zagotavljanje storitev, tehničnih vmesnikov in omrežnih funkcij in kadar je to nujno potrebno za zagotovitev medsebojnega vzajemnega delovanja storitev, povezljivosti med koncema, lažje zamenjave ponudnikov in prenosljivosti elementov oštevilčenja ter boljše izbire za uporabnike, agencija in drugi pristojni državni organi spodbujajo uporabo standardov in specifikacij s seznama neobveznih standardov in specifikacij, ki ga sestavi Evropska komisija ter objavi v Uradnem listu EU.
(2) Do objave standardov in specifikacij v skladu s prejšnjim odstavkom agencija in drugi pristojni državni organi spodbujajo uporabo standardov in specifikacij, ki so jih sprejele evropske organizacije za standarde, kot so Evropski odbor za standardizacijo (CEN), Evropski odbor za elektrotehnično standardizacijo (CENELEC) in Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde (ETSI).
(3) Če standardi in specifikacije iz prejšnjega odstavka ne obstajajo, agencija in drugi pristojni državni organi spodbujajo uvedbo mednarodnih standardov ali priporočil, ki jih sprejme ITU, CEPT, Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO) ali Mednarodna komisija za elektrotehniko (IEC).
(4) Noben standard ali specifikacija iz tega člena ne preprečuje dostopa, ki ga je mogoče, kadar je to izvedljivo, zahtevati na podlagi tega zakona.
(1) Agencija spodbuja ohranitev odprtega in nevtralnega značaja interneta ter možnost dostopa in razširjanja informacij ali uporabe aplikacij in storitev po lastni izbiri končnih uporabnikov.
(2) Operaterji omrežij in izvajalci storitev dostopa do interneta si kar najbolj prizadevajo za ohranitev odprtega in nevtralnega značaja interneta, s tem da ne smejo omejevati, zadrževati ali upočasnjevati internetnega prometa na ravni posameznih storitev ali aplikacij, jih neenako obravnavati ali izvajati ukrepov za njihovo razvrednotenje, razen v primeru:
1. nujnih ukrepov v primeru stanj ogroženosti v skladu s 124. členom tega zakona,
2. nujnih ukrepov za omejevanje neželenih komunikacij v skladu z 226. členom tega zakona,
3. odločbe sodišča.
(3) Ukrepi iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka morajo biti sorazmerni, nediskriminacijski, časovno omejeni in v obsegu, ki je nujno potreben.
4. Javnost dela na področju elektronskih komunikacij
(1) Agencija in drugi državni organi morajo pri oblikovanju politike na trgu elektronskih komunikacij pred sprejetjem ukrepov, ki bodo pomembno vplivali na ta trg, in pri sprejemanju predpisov ter strateških dokumentov pridobiti in primerno upoštevati mnenje zainteresirane javnosti.
(2) Agencija in drugi državni organi morajo pred sprejetjem aktov in predpisov ter strateških dokumentov iz prejšnjega odstavka njihove predloge objaviti in zbirati mnenja v objavljenem roku, ki ne sme biti krajši od 30 dni.
(3) Po poteku roka iz drugega odstavka tega člena in pred sprejetjem akta, predpisa ali strateškega dokumenta iz prvega odstavka tega člena mora agencija ali drugi državni organ na spletnih straneh objaviti pridobljena mnenja in pripombe ter v objavi navesti način, kako so bila upoštevana, ali razloge, zaradi katerih niso bila upoštevana. Pri tem se informacije in podatki, ki so zaupne narave, ne objavijo.
(4) Državni organi agencijo obvestijo o svojih javnih posvetovanjih iz drugega odstavka tega člena. Agencija na svojih spletnih straneh objavi povezavo na javno posvetovanje teh organov.
(5) Vse informacije in dokumenti iz tega člena morajo biti objavljeni na spletnih straneh, ki so v skladu z zakonom, ki ureja dostopnost spletišč in mobilnih aplikacij, dostopne končnim uporabnikom invalidom.
(1) Delovanje agencije je javno.
(2) Program dela agencije, njen finančni načrt in letno poročilo ter letno poročilo o stanju trga elektronskih komunikacij se objavijo na spletnih straneh agencije.
(3) Agencija mora v statutu z namenom izvajanja določbe prvega odstavka podrobneje določiti:
1. pravila v zvezi s postopkom za zbiranje mnenj na podlagi prejšnjega člena tega zakona, v katerem opredeli vsaj način in mesto objave aktov iz prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona in rezultatov posvetovanja ter obliko sprejemanja mnenj zainteresirane javnosti,
2. način dostopa do podatkov in informacij, ki jih mora agencija objavljati, ter drugih javnih podatkov in informacij,
3. obliko sodelovanja s predstavniki potrošniških in invalidskih organizacij ter organizacij drugih uporabnikov javnih komunikacijskih storitev.
(4) Agencija zagotavlja informacije javnega značaja v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
(5) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka so podatki, ki so si jih stranke izmenjale v postopkih posredovanja iz 285. člena tega zakona, izvzeti od dostopa, razen če se vpletene stranke z razkritjem teh podatkov izrecno strinjajo.
(objava podatkov in informacij)
(1) Agencija mora na svojih spletnih straneh objavljati podatke in informacije najmanj o:
1. sklenjenih pogodbah o medomrežnem povezovanju operaterjev s pomembno tržno močjo,
2. vzorčnih ponudbah tistih operaterjev omrežij, ki jih morajo oblikovati in objaviti,
3. izračunih nadomestila in stroškov za zagotavljanje univerzalne storitve,
4. odločbah o pravicah uporabe radijskih frekvenc in elementov oštevilčenja,
5. izdanih radioamaterskih dovoljenjih,
6. nameravanem in izvedenem prenosu pravice do uporabe radijskih frekvenc in elementov oštevilčenja,
7. javnih pozivih za pridobitev mnenj zainteresirane javnosti na podlagi tega zakona,
8. javnih razpisih, ki jih vodi agencija na podlagi tega zakona,
9. odločbah, ki se nanašajo na spore med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve,
10. odločbah, ki se nanašajo na spore med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, in končnimi uporabniki,
11. končanih postopkih nadzora,
12. strategijah, ki jih sprejme na podlagi tega zakona.
(2) Agencija na svojih spletnih straneh spodbuja ozaveščenost uporabnikov o obstoju in pomenu številk za komunikacijo v sili in drugih telefonskih številk z dodano družbeno vrednostjo, ki se začnejo s 116.
(3) Agencija na svojih spletnih straneh objavi povezavo do informacij o pogojih in postopkih za izdajo dovoljenj, potrebnih za postavitev elektronskih komunikacijskih omrežij, objavljenih v informacijskem sistemu za podporo poslovnim subjektom, ki ga upravlja ministrstvo, pristojno za javno upravo, ter do evidence iz prvega odstavka 15. člena tega zakona.
(4) Ne glede na način objave iz prvega odstavka tega člena mora agencija zagotoviti objavo tudi kako drugače, če tako določa drugi zakon.
(5) Agencija mora pri objavi podatkov in informacij primerno upoštevati prepoved razkritja poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov.
5. Sodelovanje agencije z drugimi organi na področju elektronskih komunikacij
5.1 Vloga Evropske komisije in BEREC
(obveznost upoštevanja priporočil Evropske komisije)
Agencija mora pri opravljanju svojih nalog upoštevati priporočila Evropske komisije, izdana za uskladitev uporabe določb direktiv iz drugega odstavka 2. člena tega zakona. Če se agencija odloči, da ne bo upoštevala priporočil, o tem obvesti Evropsko komisijo in navede razloge za svoje stališče.
(upoštevanje mnenj in stališč BEREC)
Agencija pri spodbujanju boljšega regulativnega usklajevanja in večje skladnosti ter ob sprejemanju odločitev o svojih nacionalnih trgih podpira in v kar največjem obsegu upošteva mnenja in skupna stališča BEREC.
5.2 Sodelovanje agencije z drugimi regulativnimi organi, Evropsko komisijo in BEREC
(sodelovanje in posvetovanje)
(1) Zaradi skladne uporabe evropskega regulativnega okvira za elektronske komunikacije agencija sodeluje z drugimi regulativnimi organi, Evropsko komisijo in BEREC. Agencija lahko med drugim BEREC predloži obrazloženo zahtevo za izvedbo analize čeznacionalnega povpraševanja v skladu s prvim odstavkom 66. člena Direktive 2018/1972/EU.
(2) Agencija se mora posvetovati z drugimi regulativnimi organi, Evropsko komisijo in BEREC pred sprejetjem ukrepa, ki bi lahko vplival na trgovinsko menjavo med državami članicami EU in se nanaša na:
1. določitev upoštevnega trga ali
2. postopek tržne analize ali
3. naložitev, spremembo ali preklic določenih obveznosti iz poglavja o zagotavljanju konkurence.
(3) V ta namen mora agencija obrazloženi osnutek ukrepa iz prejšnjega odstavka hkrati z uradnim obvestilom sporočiti drugim regulativnim organom, Evropski komisiji in BEREC, ter jim omogočiti, da v enem mesecu sporočijo svoje pripombe. Osnutku ukrepa priloži tudi morebitno odločbo o zavezah iz petega odstavka 160. člena tega zakona.
(4) Agencija opravi posvetovanje iz drugega odstavka tega člena po končanem posvetovanju z zainteresirano javnostjo iz 269. člena tega zakona in predloži drugim regulativnim organom, Evropski komisiji in BEREC tudi že pridobljena mnenja in pripombe javnosti, razen če je drugače določeno v priporočilih ali smernicah Evropske komisije, v katerih so opredeljeni oblika, štetje rokov, vsebina in podrobne informacije v zvezi z uradnim obvestilom iz prejšnjega odstavka ter okoliščine, v katerih uradno obvestilo ni potrebno.
(5) Agencija lahko po poteku roka iz tretjega odstavka tega člena sprejme osnutek ukrepa, pri čemer mora v kar največjem obsegu upoštevati pripombe, prejete od drugih regulativnih organov, Evropske komisije in BEREC.
(6) Agencija lahko osnutek ukrepa kadar koli umakne.
(7) Agencija mora vse sprejete končne ukrepe iz drugega odstavka tega člena sporočiti Evropski komisiji in BEREC.
(postopek sodelovanja in posvetovanja pred sprejetjem ukrepa, ki se nanaša na določitev upoštevnega trga ali postopek tržne analize)
(1) Če Evropska komisija v enomesečnem roku iz tretjega odstavka prejšnjega člena sporoči, da bi predlagani osnutek ukrepa iz 1. ali 2. točke drugega odstavka prejšnjega člena oviral delovanje enotnega trga ali da resno dvomi o njegovi združljivosti z veljavno zakonodajo EU, mora agencija sprejetje predlaganega ukrepa odložiti za dodatna dva meseca.
(2) Če Evropska komisija v tem času sprejme odločitev, na podlagi katere mora agencija umakniti osnutek ukrepa, agencija osnutek ukrepa spremeni ali umakne v šestih mesecih po izdaji odločitve Evropske komisije. Če je osnutek ukrepa spremenjen, začne agencija v skladu s postopki iz 269. člena tega zakona javno posvetovanje in Evropsko komisijo v skladu z določbo iz drugega odstavka prejšnjega člena ponovno uradno obvesti o osnutku ukrepa.
(postopek sodelovanja in posvetovanja pred sprejetjem ukrepa, ki se nanaša na naložitev, spremembo ali preklic določenih obveznosti)
(1) Če Evropska komisija v enomesečnem roku iz tretjega odstavka 274. člena tega zakona sporoči, da bi predlagani ukrep iz 3. točke drugega odstavka 274. člena tega zakona oviral delovanje enotnega trga ali da resno dvomi o njegovi združljivosti z veljavno zakonodajo EU, mora agencija za dodatne tri mesece odložiti sprejetje predlaganega ukrepa.
(2) V obdobju treh mesecev agencija tesno sodeluje z Evropsko komisijo in BEREC, da se opredeli najustreznejši in najučinkovitejši ukrep glede na cilje, ki se zasledujejo na notranjem trgu za elektronske komunikacije.
(3) V obdobju iz prejšnjega odstavka lahko agencija predlagani ukrep spremeni ali umakne, pri čemer v kar največjem obsegu upošteva sporočilo Evropske komisije in morebitno mnenje ali nasvet BEREC, lahko pa predlagani ukrep ohrani.
(4) Če po poteku obdobja treh mesecev iz drugega odstavka tega člena Evropska komisija izda priporočilo, naj agencija spremeni ali umakne predlagani ukrep, agencija na podlagi tega priporočila v enem mesecu sprejme končni ukrep in ga sporoči Evropski komisiji in BEREC. Enomesečni rok se lahko podaljša, če je to potrebno za ponovno izvedbo javnega posvetovanja.
(5) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka se lahko agencija odloči, da priporočila Evropske komisije ne bo upoštevala in predlaganega ukrepa ne bo spremenila ali umaknila, kar mora ustrezno obrazložiti.
(priglasitev nujnih in izrednih ukrepov)
(1) Če je to potrebno zaradi takojšnega varstva konkurence ali pravic uporabnikov, lahko agencija izjemoma brez posvetovanja v skladu z drugim do četrtim odstavkom 274. člena in prvim odstavkom 275. člena tega zakona sprejme začasni ukrep, ki pa mora biti sorazmeren s cilji, ki jih želi doseči. Agencija mora začasni ukrep skupaj z vsemi razlogi za njegovo sprejetje nemudoma poslati drugim regulativnim organom, Evropski komisiji in BEREC.
(2) Če želi agencija začasni ukrep iz prejšnjega odstavka spremeniti v stalnega ali podaljšati njegovo veljavnost, mora upoštevati drugi do četrti odstavek 274. člena in prvi odstavek 275. člena tega zakona.
(forum za medsebojni strokovni pregled)
(1) Kadar je predmet javnega razpisa podelitev radijskih frekvenc, za katere so bili v skladu z Odločbo 676/2002/ES določeni harmonizirani pogoji za njihovo uporabo za brezžična širokopasovna omrežja in storitve, agencija ob objavi osnutka javnega razpisa obvesti RSPG ter navede, ali bo oziroma kdaj bo zahtevala sklic foruma za medsebojni strokovni pregled.
(2) Agencija med forumom iz prejšnjega odstavka pojasni, kako osnutek javnega razpisa:
1. podpira razvoj notranjega trga in čezmejno opravljanje storitev, zagotavlja čim večje koristi za potrošnike in dosega cilje iz 258. do 262. člena tega zakona ter cilje iz V. poglavja tega zakona, iz Odločbe 676/2002/ES in Sklepa št. 243/2012/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2012 o vzpostavitvi večletnega programa politike radijskega spektra (UL L št. 81 z dne 21. 3. 2012, str. 7),
2. zagotavlja dejansko in učinkovito uporabo radiofrekvenčnega spektra,
3. zagotavlja stabilne in predvidljive naložbene pogoje za obstoječe in potencialne uporabnike radiofrekvenčnega spektra pri postavitvi omrežij za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih storitev, ki temeljijo na radiofrekvenčnem spektru.
(3) Agencija lahko od RSPG zahteva, da sprejme poročilo o izpolnjevanju ciljev iz prejšnjega odstavka in o predstavitvi mnenj, izmenjanih v forumu.
(4) Agencija lahko po forumu od RSPG zahteva, da sprejme mnenje o osnutku javnega razpisa.
5.3 Sodelovanje agencije in drugih pristojnih državnih organov
(1) Kadar so za določeno področje, za katero je na podlagi tega zakona pristojna agencija, pristojni tudi drugi državni organi, morajo agencija in pristojni drugi državni organi med seboj sodelovati in se posvetovati.
(2) Organi iz prejšnjega odstavka z namenom spodbujanja regulativnega sodelovanja pri opravljanju svojih pristojnosti sodelujejo tudi z drugimi regulativnimi organi in pristojnimi organi drugih držav članic EU.
(sodelovanje agencije z organom, pristojnim za varstvo konkurence)
(1) Agencija in organ, pristojen za varstvo konkurence, si morata izmenjavati podatke in informacije, ki jih potrebujeta za izvajanje svojih pristojnosti. Pri tem morata ohraniti stopnjo njihove zaupnosti in upoštevati predpise o varstvu podatkov.
(2) Podatki in informacije iz prejšnjega odstavka morajo biti omejeni le na to, kar je primerno in sorazmerno namenu, zaradi katerega pride do njihove izmenjave.
(3) Pri analiziranju upoštevnih trgov in določanju pomembne tržne moči po tem zakonu agencija sodeluje z organom, pristojnim za varstvo konkurence, kar pa ne posega v njeno izključno pristojnost sprejemanja odločitev na tem področju.
(sodelovanje z Informacijskim pooblaščencem)
Informacijski pooblaščenec lahko v postopkih, ki so po tem zakonu v njegovi pristojnosti, agencijo zaprosi za sodelovanje.
(pristojnost za reševanje sporov)
(1) Agencija rešuje spore med subjekti na trgu elektronskih komunikacij v Republiki Sloveniji, kakršni so:
1. spori med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, oziroma spori med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, in med ponudniki pripadajočih zmogljivosti, če se spori nanašajo na pravice in obstoječe obveznosti, ki jih določajo ta zakon, na njegovi podlagi izdani predpisi, splošni in posamični akti (medoperaterski spori),
2. spori med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in storitve, ter končnimi uporabniki, če se spori nanašajo na pravice in obveznosti, ki jih določajo ta zakon, na njegovi podlagi izdani predpisi, ter pravice in obveznosti iz pogodb o zagotavljanju elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma storitev (spori končnih uporabnikov),
3. spori med operaterji multipleksa ter spori med operaterji multipleksa in ponudniki vsebin.
(2) Spori med fizičnimi in pravnimi osebami, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, in drugimi fizičnimi in pravnimi osebami, ki imajo koristi od obveznosti dostopa oziroma medomrežnega povezovanja, ki je bila naložena ali dogovorjena v skladu s tem zakonom ali na njegovi podlagi izdanim splošnim ali posamičnim aktom agencije, se rešujejo kot medoperaterski spori.
(3) Med spore končnih uporabnikov iz 2. točke prvega odstavka tega člena sodijo tudi spori glede terminalske opreme, ki je v lasti in pod upravljavskim nadzorom operaterja in je potrebna za zagotavljanje storitev, določenih v naročniški pogodbi. Agencija ne rešuje sporov glede nakupa terminalske opreme in uveljavljanja stvarnih napak terminalske opreme.
(4) Reševanje sporov iz prejšnjih odstavkov ne posega v morebitno sodno pristojnost.
283. člen
(postopek reševanja spora)
(1) Agencija reši spor s posredovanjem v skladu z določili postopka iz 285. člena tega zakona.
(2) Če rešitev spora s posredovanjem ni mogoča, ker katera od strank nasprotuje posredovanju agencije ali to ne pripelje do poravnave ali sporazuma med strankami, agencija nadaljuje postopek reševanja spora ter po opravljeni ustni obravnavi o sporu odloči z odločbo.
(3) Če stranka v predlogu za rešitev spora uveljavlja dva ali več zahtevkov, ki so v medsebojni zvezi, lahko agencija ugodi naslednjemu zahtevku, če spozna, da tisti zahtevek, ki ga stranka uveljavlja pred njim, ni utemeljen.
(4) Stranka lahko predlog za rešitev spora spremeni oziroma razširi ves čas posredovalnega postopka iz 285. člena tega zakona, ne more pa tega storiti po koncu ustne obravnave. Agencija lahko spremembo oziroma razširitev dovoli tudi po koncu ustne obravnave, če presodi, da bi bilo to koristno za rešitev spora med strankama.
(5) V postopku reševanja sporov agencija uporablja določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek, kadar s tem zakonom ni določeno drugače.
(6) Ne glede na določbe drugih predpisov v postopku reševanja sporov iz druge točke prvega odstavka prejšnjega člena vsaka stranka nosi stroške, ki so ji nastali v postopku.
(7) Če stranka med postopkom reševanja spora pred agencijo zahtevek za rešitev spora umakne, se postopek reševanja spora pred agencijo ustavi.
(8) Če stranka med postopkom reševanja spora pred agencijo o isti zadevi začne pravdni postopek pred sodiščem, o tem nemudoma obvesti agencijo, ki postopek reševanja spora prekine do odločitve sodišča. Če se sodišče izreče za nepristojno in tožbo stranke zavrže, se postopek pred agencijo nadaljuje, ko postane sklep sodišča, s katero se je izreklo za nepristojno, pravnomočen. Če sodišče odloči o zahtevku stranke, agencija zahtevek stranke zavrže, ko postane sodba sodišča, s katero je odločilo o zahtevku stranke pravnomočna.
(9) Če stranka, ki je zahtevala začetek postopka, ne pride na ustno obravnavo, čeprav je bila nanjo pravilno vabljena, in v določenem roku ne odgovori na prejeti zapisnik o opravljeni ustni obravnavi, se šteje, da je umaknila zahtevek. Agencija mora vlagatelja zahteve za rešitev spora opozoriti na posledice, ki ga doletijo, če v določenem roku ne odgovori na predloženi zapisnik.
(10) Agencija izda odločbo čim prej, najpozneje pa v štirih mesecih od uvedbe postopka reševanja spora.
(11) Agencija mora odločiti na podlagi zakona, podzakonskih predpisov in splošnih aktov ter v skladu s cilji, ki jih na podlagi 258., 259., 260. in 261. člena tega zakona zasleduje na trgu, zlasti glede zagotavljanja učinkovite konkurence in zaščite interesov uporabnikov. V postopku reševanja sporov morajo stranke polno sodelovati z agencijo. Fizične in pravne osebe, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, ali druge stranke v sporu morajo v skladu s 4. točko prvega odstavka 265. člena tega zakona agenciji na njeno pisno zahtevo dati na voljo vse potrebne informacije, s katerimi razpolagajo.
(12) Agencija mora odločbe, ki se nanašajo na spore iz 1. in 3. točke prvega odstavka in iz drugega odstavka 282. člena tega zakona in spore iz prvega odstavka 286. člena tega zakona, javno objaviti v obliki, ki upošteva prepoved objave poslovnih skrivnosti strank, razen če stranke predlagajo objavo svojih poslovnih skrivnosti. Agencija na svojih spletnih straneh objavlja tudi informacije o sporih iz druge točke prvega odstavka prejšnjega člena tega zakona, ki jih obravnava, pri čemer pa ne sme objaviti osebnih podatkov ali poslovnih skrivnosti.
(reševanje čezmejnih sporov)
(1) V sporu med subjekti na trgu elektronskih komunikacij, ki nastane v različnih državah članicah EU, lahko vsaka stranka spor predloži agenciji.
(2) Za postopek reševanja sporov po tem členu se smiselno uporabljajo določbe 282. in 283. člena tega zakona.
(3) Kadar je v sporih iz 2. točke prvega odstavka 282. člena tega zakona vključena stranka iz druge države članice EU, agencija pri reševanju spora sodeluje z nacionalnim regulativnim organom ali drugim pristojnim organom te države članice.
(4) Kadar se spor iz prvega odstavka tega člena nanaša na trgovino med državami članicami, agencija o sporu uradno obvesti BEREC.
(5) Agencija pred sprejetjem ukrepov za rešitev spora počaka na mnenje BEREC, ki ga upošteva v čim večji meri. Agencija izda odločbo v enem mesecu od prejema mnenja BEREC.
(6) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka agencija v izjemnih okoliščinah, ko je treba takoj ukrepati za zavarovanje konkurence ali zaščito interesov končnih uporabnikov, lahko na predlog stranke ali po uradni dolžnosti sprejme začasne ukrepe.
(7) Določbe tega člena se ne uporabljajo za spore, povezane s koordinacijo radiofrekvenčnega spektra iz 33. člena tega zakona.
(1) Agencija v osmih dneh po prejemu predloga za rešitev spora ene od sprtih strani ali v primeru 130. člena tega zakona tudi po uradni dolžnosti pisno obvesti sprti strani o uvedbi posredovalnega postopka in pogojih za reševanje spora z odločbo agencije iz drugega odstavka 283. člena tega zakona, če ne pride do sporazuma.
(2) Agencija ima v posredovalnem postopku vlogo posrednika in vodi celoten postopek tako, da upošteva načela nepristranskosti, enakosti, zakonitosti, pravičnosti in zaupnosti ter cilje, ki jih zasleduje v skladu z 258., 259., 260. in 261. členom tega zakona.
(3) Če agencija končnemu uporabniku, ki je vlagatelj zahteve za rešitev spora iz 2. točke prvega odstavka 282. člena tega zakona, predloži predlog sporazumne rešitve, ki ga je pripravila fizična ali pravna oseba, ki zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja in storitve, in s katerim ta v celoti ugodi zahtevku končnega uporabnika, vlagatelj pa na ta predlog v za to določenem roku ne odgovori, se šteje, da se strinja s ponujeno rešitvijo in je umaknil zahtevek. Agencija mora v predloženem predlogu sporazumne rešitve vlagatelja zahteve za rešitev spora opozoriti na posledice, če ne odgovori v roku, določenem v predloženem predlogu.
(4) Posredovalni postopek je zaupne narave, kar mora spoštovati vsakdo, kdor v njem kakor koli sodeluje.
(5) Agencija lahko pravila posredovanja natančneje opredeli v splošnem aktu.
(reševanje sporov zaradi znižanja stroškov elektronskih komunikacijskih omrežij)
(1) Agencija z namenom spodbujanja učinkovitejše gradnje in postavitve elektronskih komunikacijskih omrežij ter souporabe obstoječe fizične infrastrukture v primerih, določenih v šestem odstavku 11. člena, drugem odstavku 12. člena, šestem odstavku 16. člena, petem odstavku 137. člena in sedmem odstavku 139. člena tega zakona (spori zaradi znižanja stroškov elektronskih komunikacijskih omrežij) po določbah tega člena rešuje:
1. spore med operaterji omrežij,
2. spore med operaterji omrežij in drugimi infrastrukturnimi operaterji,
3. spore med operaterji omrežij in investitorji v javna komunikacijska omrežja oziroma investitorji v druge vrste gospodarske javne infrastrukture,
4. spore med operaterji omrežja in imetniki pravice do uporabe razdelilne točke in stavbne fizične infrastrukture ter
5. spore med operaterji omrežja in lastniki oziroma upravljavci fizične infrastrukture iz drugega odstavka 76. člena tega zakona.
(2) Reševanje sporov iz prejšnjega odstavka ne posega v morebitno sodno pristojnost.
(3) Agencija odloči o sporu z odločbo ob uporabi tretjega, četrtega, petega, sedmega, osmega in devetega odstavka 283. člena tega zakona.
(4) Pri reševanju sporov iz 2. in 3. točke prvega odstavka tega člena se lahko agencija posvetuje z regulativnimi organi s področja delovanja drugih infrastrukturnih operaterjev.
(5) V primeru uvedbe spora iz drugega odstavka 12. člena tega zakona agencija na predlog zainteresiranega soinvestitorja izda začasno odredbo, s katero se do izdaje odločbe, vendar največ za dva meseca zadrži izvajanje gradbenih del. Agencija izdajo začasne odredbe lahko veže na pogoj, da zainteresirani soinvestitor da zavarovanje za škodo, ki utegne nastati investitorju, če ne pride do skupne gradnje.
(6) Agencija izda odločbo čim prej, najpozneje pa v štirih mesecih od uvedbe postopka reševanja spora v primeru spora na podlagi drugega odstavka 76. člena tega zakona in spora na podlagi sedmega odstavka 139. člena tega zakona glede dostopa do obstoječe fizične infrastrukture ter v dveh mesecih od uvedbe postopka reševanja spora v primerih, kot so določeni v šestem odstavku 11. člena, drugem odstavku 12. člena, šestem odstavku 16. člena in petem odstavku 137. člena tega zakona.
(7) Agencija v postopku reševanja spora lahko uporabi postopek iz prejšnjega člena, pri čemer mora biti odločba v vsakem primeru izdana v rokih iz prejšnjega odstavka.
(8) V postopku reševanja sporov morajo stranke dosledno sodelovati z agencijo in ji na njeno pisno zahtevo dati na voljo vse potrebne informacije, s katerimi razpolagajo.
(1) Agencija nadzira izvajanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter splošnih aktov, razen v primerih, ki spadajo v pristojnosti Informacijskega pooblaščenca na podlagi 229. člena tega zakona ali organa, pristojnega za informacijsko varnost, na podlagi 128. člena tega zakona. Agencija opravlja tudi nadzor nad izvajanjem vseh posamičnih aktov in ukrepov, ki jih sprejema na podlagi tega zakona ter na njegovi podlagi sprejetih predpisov in splošnih aktov. Organ, pristojen za informacijsko varnost opravlja nadzor nad izvajanjem posamičnih aktov in ukrepov, ki jih sprejema na podlagi tretjega odstavka 120. člena in na podlagi četrtega odstavka 121. člena tega zakona.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek agencija ne nadzira določb IV. poglavja tega zakona, razen tretjega, petega in devetega odstavka 27. člena in drugega odstavka 29. člena.
(3) Agencija na ozemlju Republike Slovenije nadzira tudi izvajanje določb predpisov EU s področja elektronskih komunikacij, ki imajo neposredni učinek v pravnem redu Republike Slovenije in hkrati določajo nadzor njihovega izvajanja s strani nacionalnih regulativnih organov s področja elektronskih komunikacij kot tudi sankcioniranje na ravni držav članic.
(sodelovanje med organi nadzora)
Agencija, Informacijski pooblaščenec ter organ, pristojen za informacijsko varnost, se morajo obveščati o izvedenih ukrepih nadzora po tem zakonu, drug drugemu zagotavljati podatke, potrebne za izvajanje nadzora, in medsebojno strokovno sodelovati.
(1) V postopku nadzora po tem zakonu se uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor, če s tem zakonom ni določeno drugače.
(2) Če izvaja nadzor Informacijski pooblaščenec, se v postopku nadzora uporabljajo tudi določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.
(3) Če izvaja nadzor organ, pristojen za informacijsko varnost, se v postopku nadzora smiselno uporabljajo tudi določbe prvega in četrtega odstavka 31. člena Zakona o informacijski varnosti (Uradni list RS, št. 30/18 in 95/21), kot tudi določbe 290. člena tega zakona, ki veljajo za agencijo.
(postopek nadzora fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve)
(1) Če agencija pri nadzoru fizičnih in pravnih oseb, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve, ugotovi nepravilnosti pri izvajanju določb tega zakona ter na njegovi podlagi izdanih predpisov, splošnih aktov in posamičnih aktov ali ukrepov, ki jih sprejema sama, te osebe o tem pisno obvesti in jim da možnost, da se o zadevi izrečejo v razumnem roku.
(2) Agencija lahko po prejemu odgovora ali po poteku roka za odgovor iz prejšnjega odstavka zahteva ustavitev kršitve iz prejšnjega odstavka tega člena takoj ali v razumnem roku ter hkrati sprejme ustrezne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev odprave nepravilnosti.
(3) Z odločbo, izdano v postopku nadzora, ki vsebuje ukrepe in razloge za odpravo nepravilnosti ter razumen rok za izpolnitev naloženih ukrepov, lahko agencija naloži tudi prekinitev ali odložitev zagotavljanja storitev ali paketa storitev, ki bi lahko, če bi se nadaljevale, zelo škodile konkurenci, vse dokler oseba iz prvega odstavka tega člena ne izpolni obveznosti dostopa na podlagi analize trga, ki se izvede v skladu s 147. členom tega zakona.
(4) Agencija lahko izda odločbo o ugotovitvi obstoja kršitve določb tega zakona ter na njegovi podlagi izdanih predpisov, splošnih aktov ali ukrepov, ki jih sprejme sama, tudi v primerih, ko je kršitev že prenehala. Z odločbo, izdano v postopku nadzora, lahko agencija fizični ali pravni osebi naloži ukrepe, ki so potrebni za odpravo kršitve oziroma odpravo njenih posledic, med njimi še zlasti povrnitev preveč zaračunanih zneskov ali retroaktivno ureditev pogodbenega razmerja.
(5) V primeru kršitev 149. člena in 1. in 2. točke prvega odstavka 265. člena tega zakona se ne uporabljajo določbe prvega in drugega odstavka tega člena.
(6) Če ukrepi iz drugega odstavka tega člena v določenem roku niso bili izpolnjeni, lahko agencija ob resnih in ponavljajočih se kršitvah osebi iz prvega odstavka tega člena z odločbo prepove nadaljnje zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev ali pa začasno ali trajno odvzame pravico uporabe radijskih frekvenc ali elementov oštevilčenja.
(7) Agencija lahko v primeru kršitve iz prejšnjega odstavka osebi iz prvega odstavka tega člena izreče globo za prekršek za obdobje kršitve, četudi je bila kršitev morebiti pozneje odpravljena.
(8) Ne glede na določbo prvega, drugega in petega odstavka tega člena lahko agencija, če ima dokaze o kršitvi, ki pomeni takojšnjo in resno grožnjo za javni red, javno varnost in življenje ter zdravje ljudi ali bo povzročila resne gospodarske ali obratovalne težave drugim izvajalcem ali uporabnikom elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev ali drugim uporabnikom radijskega spektra, sprejme nujne začasne ukrepe za odpravo tega stanja pred sprejetjem končne odločbe in ne da bi prej določila rok za odpravo nepravilnosti ali dala možnost izreči se o zadevi. V tem primeru dobi oseba iz prvega odstavka tega člena možnost, da se o zadevi izreče in predlaga rešitev, vendar šele po sprejetju nujnih začasnih ukrepov.
(trajanje začasnih ukrepov)
Začasni ukrepi iz osmega odstavka prejšnjega člena veljajo največ tri mesece, ki pa se lahko, če izvršilni postopki niso bili končani, podaljšajo za nadaljnje obdobje do treh mesecev.
(pooblaščene osebe agencije)
(1) Naloge nadzora agencije na podlagi tega poglavja opravljajo osebe, ki so zaposlene v agenciji in imajo za to pooblastilo predstojnika službe (v nadaljnjem besedilu: pooblaščene osebe agencije).
(2) Pooblastilo za opravljanje nalog nadzora se izkazuje s službeno izkaznico, ki jo izda predstojnik službe.
(3) Pooblaščene osebe agencije morajo izpolnjevati pogoje, ki jih predpisuje zakon, ki ureja inšpekcijski nadzor, za inšpektorje.
(4) Osebe iz prvega odstavka tega člena samostojno opravljajo naloge nadzora po tem zakonu, vodijo upravni postopek ter izdajajo odločbe in sklepe v upravnem postopku. Za druga pooblastila, pristojnosti, postopek in ukrepanje se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja inšpekcijski nadzor.
(1) Odločba agencije in Informacijskega pooblaščenca, izdana v postopku nadzora na podlagi tega zakona, je v upravnem postopku dokončna. Zoper odločbo se lahko vloži tožba v upravnem sporu.
(2) Tožba v upravnem sporu zoper dokončno odločbo, izdano v postopku nadzora po tem zakonu, se vloži na sedežu Upravnega sodišča Republike Slovenije.
(3) Agencija na svojih spletnih straneh objavlja informacije o odločitvah sodišč iz prejšnjega odstavka o vloženih pravnih sredstvih zoper odločbe agencije iz prvega odstavka tega člena.
Prekrškovni postopki po tem zakonu se rešujejo po hitrem postopku v skladu z zakonom, ki ureja prekrške.
XVI. SVET ZA ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE
(Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije)
(1) Svet za elektronske komunikacije Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: svet) je organ za svetovanje pri usmerjanju razvoja elektronskih komunikacij in pri varstvu interesov potrošnikov na področju elektronskih komunikacij v Republiki Sloveniji, ki ga ustanovi državni zbor.
(2) Svet ima 11 članov, ki jih za dobo petih let imenuje državni zbor. Pri tem štiri člane imenuje izmed predstavnikov potrošniških, reprezentativnih invalidskih organizacij na predlog nacionalnega sveta invalidskih organizacij in izobraževalnih institucij, tako da je imenovan najmanj po en predstavnik iz omenjenih organizacij, preostalih sedem članov pa izmed različnih strokovnjakov s področja elektronskih komunikacij.
(3) Predsednika ali predsednico (v nadaljnjem besedilu: predsednik sveta) in namestnika ali namestnico predsednika sveta imenujejo člani sveta izmed sebe.
(4) Člani sveta ne smejo biti:
1. člani organov političnih strank,
2. funkcionarji po zakonu, ki ureja sistem plač v javnem sektorju,
3. javni uslužbenci v državnih organih,
4. osebe, ki so zaposlene pri operaterju ali so člani nadzornega sveta ali upravnega odbora organizacije, ki opravlja dejavnost s področja urejanja iz pristojnosti agencije, ali imajo lastninske deleže v organizacijah, ki opravljajo dejavnost, ki je neposredno predmet urejanja iz pristojnosti agencije, ali v organizacijah, ki imajo lastninski delež v takih organizacijah,
5. osebe, katerih zakonec, zunajzakonski partner ter sorodnik v ravni vrsti do vključno drugega kolena je član nadzornega sveta ali upravnega odbora organizacije, ki opravlja dejavnost s področja urejanja iz pristojnosti agencije, ali ima lastninske deleže v organizaciji, ki opravlja dejavnost, ki je neposredno predmet urejanja iz pristojnosti agencije, ali v organizaciji, ki ima lastninski delež v taki organizaciji.
(5) Člani sveta imajo pravico do povračila stroškov in do nagrade za svoje delo. Višino nagrade določi državni zbor. Sredstva, pogoje za delo in informiranje sveta zagotovi agencija.
(6) Svet ima sekretarja, ki pomaga predsedniku sveta pri pripravi in izvedbi seje ter opravlja druge strokovne in administrativne naloge, ki so potrebne za nemoteno delo sveta. Sekretarja na predlog direktorja agencije imenuje svet izmed zaposlenih v agenciji. Sekretar je upravičen do 70 odstotkov sejnine člana sveta iz prejšnjega odstavka.
(1) Svet sprejme svoj poslovnik.
(2) Svet se mora sestati na seji najmanj dvakrat letno. Seja se skliče, če direktor agencije ali vsaj štirje člani pisno zahtevajo sklic. Predsednik sveta lahko kadar koli skliče sejo.
(3) Sejam sveta lahko prisostvujeta direktor agencije oziroma njegovi pooblaščenci in predstojnik službe oziroma predstavniki službe.
(4) Seja sveta je sklepčna, če je navzoča več kot polovica članov. Sklepi se sprejemajo z navadno večino navzočih članov.
(1) Svet daje mnenja, priporočila in predloge glede zadev na področju elektronskih komunikacij, vključno glede varstva potrošnikov, invalidov in uporabnikov s posebnimi socialnimi potrebami na tem področju. Agencija lahko glede zadev s področja elektronskih komunikacij svet zaprosi za mnenje. Mnenja, priporočila in predlogi sveta za agencijo niso zavezujoči, mora pa se do njih opredeliti.
(2) Svet sme zahtevati informacije, razen osebnih podatkov, od agencije, državnih organov in drugih akterjev na področju elektronskih komunikacij. Pri uporabi zaupnih informacij mora svet poskrbeti, da se ohrani stopnja njihove zaupnosti.
(3) Mnenja, priporočila in predloge iz prvega odstavka tega člena agencija objavi na svojih spletnih straneh.
(1) Z globo do pet odstotkov letnega prometa, ustvarjenega na trgu javnih komunikacijskih omrežij oziroma javnih komunikacijskih storitev v predhodnem poslovnem letu, se za prekršek kaznuje pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če:
1. ne izpolni naloženih obveznosti zagotavljanja preglednosti glede medomrežnega povezovanja oziroma operaterskega dostopa, ali ne ravna v skladu z objavljeno vzorčno ponudbo za medomrežno povezovanje oziroma operaterski dostop ali ne izpolni obveznosti objave vzorčne ponudbe (prvi, četrti in peti odstavek 149. člena tega zakona),
2. ne izpolni naloženih obveznosti zagotavljanja enakega obravnavanja v zvezi z medomrežnim povezovanjem oziroma operaterskim dostopom (prvi odstavek 150. člena tega zakona),
3. ne izpolni naloženih obveznosti vodenja ločene računovodske evidence za določene dejavnosti (prvi, tretji in peti odstavek 151. člena tega zakona),
4. ne izpolni naloženih obveznosti omogočanja dostopa do komunikacijskih objektov (prvi odstavek 152. člena tega zakona),
5. ne izpolni naloženih obveznosti ugoditve vsem razumnim zahtevam za operaterski dostop do in uporabo določenih omrežnih elementov in pripadajočih zmogljivosti (prvi, drugi in peti odstavek 153. člena tega zakona),
6. ne izpolni naloženih obveznosti v zvezi s pokrivanjem stroškov in kontrolo cen (prvi, sedmi in osmi odstavek 154. člena tega zakona),
7. ne upošteva določenih najvišjih cen zaključevanja klicev (prvi in drugi odstavek 155. člena tega zakona),
8. ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih z regulacijo storitev (prvi, tretji in četrti odstavek 157. člena tega zakona),
9. ne izpolni naloženih obveznosti v zvezi s prenosom dejavnosti na poslovno enoto, ki deluje neodvisno (prvi in peti odstavek 158. člena tega zakona),
10. ne izpolni naloženih obveznosti, povezanih s prehodom z obstoječe infrastrukture (prvi in drugi odstavek 162. člena tega zakona).
(2) Z globo od 1.000 do 10.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 500 do 5.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(1) Z globo od 1.000 do 20.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 50.000 do 400.000 eurov pa pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:
1. pisno ne obvesti agencije pred začetkom, spremembo ali prenehanjem zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev (prvi in deveti odstavek 5. člena tega zakona),
2. ne zagotavlja elektronskih komunikacijskih omrežij oziroma ne izvaja elektronskih komunikacijskih storitev v pravno samostojni družbi ali ne vodi ločenih računovodskih evidenc za dejavnosti, povezane z izvajanjem in zagotavljanjem elektronskih komunikacijskih storitev ali omrežij (prvi odstavek 8. člena tega zakona),
3. ne sporoči agenciji namere o načrtovani gradnji in poziva zainteresiranim soinvestitorjem v skladu s prvim odstavkom 11. člena tega zakona,
4. ne predloži informacij pod sorazmernimi, nediskriminacijskimi in preglednimi pogoji v roku in pod pogoji iz petega odstavka 11. člena tega zakona,
5. zainteresiranim soinvestitorjem ne ponudi sklenitve ustrezne pogodbe v skladu z drugim odstavkom 12. člena tega zakona,
6. ne načrtuje svojega omrežja v skladu s četrtim odstavkom 12. člena tega zakona,
7. pri gradnji gospodarske javne infrastrukture ne položi dovolj zmogljive proste kabelske kanalizacije oziroma je pod enakimi pogoji ne da na voljo vsem fizičnim ali pravnim osebam, ki zagotavljajo elektronska komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo (osmi odstavek 12. člena tega zakona),
8. ne pošlje podatkov ali pošlje napačne podatke organu, pristojnemu za geodetske zadeve, v skladu s prvim, četrtim in sedmim odstavkom 15. člena tega zakona,
9. ne odobri dostopa v roku in pod pogoji iz drugega odstavka 16. člena tega zakona,
10. ne odobri prošnje za pregled v roku in pod pogoji iz četrtega odstavka 16. člena tega zakona,
11. s podatki, ki jih pridobi na podlagi 16. člena tega zakona ne ravna v skladu s predpisi s področja tajnih podatkov, predpisi, ki urejajo varovanje poslovnih skrivnosti, in predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, oziroma ne sprejme ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov za varovanje zaupnosti, tajnosti ter operativnih in poslovnih skrivnosti (peti odstavek 16. člena tega zakona),
12. naklepno ali iz zavestne malomarnosti posreduje zavajajoče, napačne ali nepopolne informacije v okviru poizvedovanja po tržnem interesu za gradnjo visokozmogljivih omrežij iz drugega, tretjega, šestega in sedmega odstavka 19. člena tega zakona,
13. ne uporablja radijskih frekvenc v skladu z določili splošnega akta iz prvega in drugega odstavka 35. člena tega zakona,
14. uporablja radijske frekvence v nasprotju z določili splošnega akta, ki ga izda agencija na podlagi prvega do četrtega odstavka 39. člena tega zakona,
15. ne deluje v skladu z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc iz prvega odstavka 64. člena tega zakona,
16. pravna oseba ne deluje v skladu z odločbo, izdano na podlagi skupnega izbirnega postopka, ki so ga izvedle pristojne institucije EU na podlagi predpisa EU (tretji odstavek 64. člena in 11. točka prvega odstavka 65. člena tega zakona),
17. je imetnik odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc in brez predhodnega soglasja agencije prenese pravico do uporabe teh radijskih frekvenc ali odda pravico do uporabe teh radijskih frekvenc v najem (prvi odstavek 69. člen tega zakona),
18. kopiči radijske frekvence z namenom omejevanja konkurence na trgu (74. člen tega zakona),
19. uporablja elemente oštevilčenja brez veljavne odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja (99. člen tega zakona),
20. dodeljene številke na podlagi pravnega posla dodeljuje v uporabo izvajalcem storitev in pri tem zaračuna več kot le dejanske stroške oziroma dela razlike med izvajalci storitev glede blokov številk, ki se uporabljajo za dostop do njihovih storitev (sedmi odstavek 101. člena tega zakona),
21. imetnik odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja brez predhodnega soglasja agencije prenese pravico do uporabe teh elementov oštevilčenja (prvi odstavek 106. člena tega zakona),
22. ne sprejme sistema upravljanja varnosti v skladu s prvim odstavkom 115. člena tega zakona, vključno z ukrepi, ki vključujejo SUVI iz drugega odstavka 115. člena tega zakona in SUNP iz četrtega odstavka 115. člena tega zakona,
23. ne določi SUVI ali SUNP kot poslovno skrivnost ali ju ne izvaja, spremlja in redno izboljšuje vključno s pripadajočimi ukrepi, ki jih vsebujeta, v skladu z drugim in četrtim odstavkom 115. člena tega zakona,
24. ne sprejme, pregleduje ali posodobi SUNP v delu, ki se nanaša na komunikacije v sili, s predhodno odobritvijo pristojnih organov, ki so odgovorni za delovanje centrov za sprejem komunikacije v sili v skladu s petim odstavkom 115. člena tega zakona,
25. ne upošteva dodatnih varnostnih zahtev in omejitev iz 116. člena tega zakona,
26. na predpisani način ne obvesti določenih subjektov v skladu s prvim odstavkom 118. člena tega zakona o varnostnih incidentih,
27. v primeru posebne in resne grožnje varnostnega incidenta brezplačno ne obvesti svojih uporabnikov o morebitnih zaščitnih ali popravnih ukrepih v skladu z osmim odstavkom 118. člena tega zakona,
28. v primeru težjega ali kritičnega incidenta ali v primeru kibernetskega napada ne izvede ukrepov, naloženih s pisno odločbo iz tretjega odstavka 120. člena tega zakona,
29. v stanju povečane ogroženosti ne izvede ukrepov, naloženih s pisno odločbo iz četrtega odstavka 121. člena tega zakona,
30. ne omogoči izvedbe revizije varnosti v skladu z zahtevo agencije in predpisanim postopkom za revizijo varnosti iz prvega odstavka 123. člena tega zakona,
31. za primere stanj ogroženosti ne vzpostavi, dokumentira, izvaja ali vzdržuje procesov, postopkov in kontrole za zagotavljanje SUNP, vključno z zagotavljanjem nadomestnih poti v skladu s prvim odstavkom 124. člena tega zakona,
32. ne vzpostavi in vzdržuje ustrezne zmogljivosti, ukrepov in dogovorov z drugimi operaterji v skladu z drugim odstavkom 124. člena tega zakona,
33. ne izvaja, spremlja ali redno ne izboljšuje ukrepov, načrtov in zmogljivosti v skladu s tretjim odstavkom 124. člena tega zakona,
34. v delu, ko se SUNP za primer stanj ogroženosti nanaša na komunikacije v sili, ga ne sprejme, ne pregleda ali po potrebi ne posodobi s predhodno odobritvijo določenih organov v skladu s četrtim odstavkom 124. člena tega zakona,
35. v primeru stanj ogroženosti ne zagotavlja prednostnega delovanja delov omrežja, storitev in povezav v skladu s prvim odstavkom 125. člena tega zakona,
36. ne prilagodi svojega omrežja tako, da omogoča funkcijo prednosti v skladu z drugim odstavkom 125. člena ali ne zagotavlja prednosti uporabnikom, ki imajo pravico do omrežnih priključnih točk s prednostjo v skladu z uredbo iz tretjega odstavka 125. člena tega zakona,
37. ob naravnih in drugih nesrečah, razglašeni epidemiji ali ob katastrofalnem izpadu omrežja ne izvede drugih ukrepov oziroma omejitev ali prekinitev delovanja v skladu s sprejetimi ukrepi vlade (četrti odstavek 125. člena tega zakona),
38. ne sprejme ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov, ki omogočajo, da so njihove dejavnosti v primeru stanj ogroženosti čim manj motene, ter jih ne izvaja ves čas trajanja okoliščin, zaradi katerih so bili sprejeti (prvi odstavek 126. člena tega zakona),
39. ne zagotavlja neprekinjenega dostopa do številk za komunikacijo v sili in uporabe teh številk (drugi odstavek 126. člena tega zakona),
40. ne sprejme notranjega akta v skladu s prvim odstavkom 127. člena tega zakona,
41. se ne pogaja o medomrežnem povezovanju (prvi odstavek 130. člena tega zakona),
42. ne varuje zaupnosti podatkov pri sklepanju pogodb o medomrežnem povezovanju oziroma operaterskem dostopu (tretji odstavek 130. člena tega zakona),
43. ne izvrši odločbe agencije iz četrtega odstavka 130. člena tega zakona,
44. ne izpolni obveznosti iz odločbe iz prvega odstavka 131. člena tega zakona,
45. ne izpolni obveznosti iz odločbe iz 132. člena tega zakona v zvezi z zagotovitvijo dostopa do vmesnikov aplikacijskega programa ali elektronskega programskega vodnika ali tega ne zagotovi pod poštenimi, upravičenimi in nediskriminacijskimi pogoji,
46. ne izpolni obveznosti, povezanih s souporabo pasivne infrastrukture oziroma sklenitvijo lokalno omejenih sporazumov o nacionalnem gostovanju (prvi odstavek 133. člena tega zakona),
47. ne zagotovi tehničnih storitev pod poštenimi, upravičenimi in nediskriminacijskimi pogoji (prvi odstavek 134. člena tega zakona),
48. pri zagotavljanju pogojno dostopnih storitev teh računovodsko ne loči od drugih dejavnosti (drugi odstavek 134. člena tega zakona),
49. pravic industrijske lastnine za izdelke in sisteme s pogojnim dostopom pod pravičnimi, upravičenimi in nediskriminacijskimi pogoji ne podeli proizvajalcem uporabniške opreme (tretji odstavek 134. člena tega zakona),
50. s kakršnimi koli pogoji prepreči izdelovalcu, da v isti izdelek vključi skupni vmesnik, ki dopušča priključitev na druge dostopne sisteme, ali elemente, ki so značilni za druge dostopne sisteme (tretji odstavek 134. člena tega zakona),
51. ne razvršča programov v skladu s 135. členom tega zakona,
52. ne izvrši odločbe agencije o odreditvi skupne uporabe iz prvega odstavka 136. člena ali odločbe o naložitvi obveznosti skupne uporabe iz prvega in drugega odstavka 138. člena tega zakona,
53. ne ponudi sklenitve ustreznega dogovora v zvezi z dostopom do razdelilne točke in stavbne fizične infrastrukture pod poštenimi in nediskriminacijskimi pogoji, vključno s ceno, kjer je to primerno (drugi odstavek 137. člena tega zakona),
54. uporablja fizično infrastrukturo drugega infrastrukturnega operaterja za postavitev elementov elektronskih komunikacijskih omrežij brez sklenitve dogovora o pogojih dostopa ali odločbe agencije iz 139. člena tega zakona;
55. na prošnjo operaterja omrežja ne pripravi ponudbe za skupno uporabo zmogljivosti pod poštenimi in razumnimi pogoji (četrti odstavek 139. člena tega zakona in 140. člen tega zakona),
56. ne uresničuje pravice skupne uporabe v skladu s 141. členom tega zakona,
57. ne obvesti agencije v skladu s prvim odstavkom 159. člena tega zakona,
58. ne izpolni zavez, ki so v odločbi iz petega odstavka 160. člena tega zakona določene kot zavezujoče,
59. ne obvesti agencije o spremembi okoliščin v skladu s četrtim odstavkom 161. člena tega zakona,
60. pisno ne obvesti agencije v skladu s prvim odstavkom 162. člena tega zakona,
61. cene storitev, ki jih izvaja kot univerzalno storitev, niso enake na celotnem ozemlju Republike Slovenije (četrti odstavek 166. člena tega zakona),
62. ne zagotavlja univerzalne storitve, ki ji je bila naložena z odločbo agencije (prvi in četrti odstavek 169. člena tega zakona),
63. je izvajalec univerzalne storitve in pred prenosom sredstev krajevnega dostopovnega omrežja na drugo pravno osebo z drugim lastnikom pisno ne obvesti agencije (prvi odstavek 170. člena tega zakona),
64. svojega prispevka izračunane obveznosti ne plača v kompenzacijski sklad v roku in višini, ki ju z odločbo določi agencija (peti odstavek 172. člena tega zakona),
65. v roku, ki je določen s tem zakonom, ne obvesti agencije o prihodkih iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev (šesti odstavek 172. člena tega zakona),
66. ovira agencijo pri pregledu podatkov in oceni prihodkov (sedmi odstavek 172. člena tega zakona),
67. cene posameznih storitev, ki se izvajajo kot univerzalna storitev, in z njimi povezani pogoji niso javno objavljeni, pregledni in nediskriminacijski (drugi odstavek 173. člena tega zakona),
68. ne spoštuje odločbe agencije iz tretjega odstavka 173. člena tega zakona o zagotavljanju posebnih cenovnih opcij ali paketov za potrošnike z nizkimi dohodki oziroma posebnimi potrebami,
69. cen in splošnih pogojev ni določila tako, da naročnikom neke storitve, ki se izvaja kot univerzalna storitev, ni treba plačati še za zmogljivosti ali storitve, ki pri tej storitvi niso potrebne ali zahtevane (prvi odstavek 176. člena tega zakona),
70. svojim naročnikom ne omogoči prenosljivosti številk (prvi odstavek 195. člena tega zakona),
71. ne izvede prenosa številke in njenega aktiviranja v roku, določenem v tretjem odstavku 195. člena tega zakona,
72. prenos številke drugemu operaterju naročniku zaračuna v nasprotju s šestim odstavkom 195. člena tega zakona,
73. cene medomrežnega povezovanja niso stroškovno naravnane (šesti odstavek 195. člena tega zakona),
74. povzroči zamude v postopku zamenjave izvajalca dostopa do interneta ali prenosa številke, zlorabi postopek ali prenese številko ali zamenja končne uporabnike brez njihovega izrecnega soglasja (prvi odstavek 196. člena tega zakona),
75. naročniku, ki je potrošnik, ne povrne preostalega dobroimetja v skladu s petim odstavkom 196. člena tega zakona,
76. ne zagotavlja informacij glede storitev dostopa do interneta ali javno dostopnih medosebnih komunikacijskih storitev v skladu s splošnim aktom iz tretjega odstavka 197. člena tega zakona,
77. informacij ne zagotovi na način in v obliki, ki končnemu uporabniku invalidu omogoča dostop do teh informacij (četrti odstavek 197. člena tega zakona),
78. ne spoštuje določb splošnega akta iz prvega odstavka 199. člena tega zakona,
79. uporabnikom ne omogoči brezplačnega dostopa do interventnih storitev na številkah za komunikacije v sili prek komunikacije v sili (prvi odstavek 200. člena tega zakona),
80. ne omogoči uporabnikom invalidom klicev v sili z uporabo govornih in znakovnih jezikov ter drugih oblik negovorjenih jezikov na način in v obsegu, kakor je to tehnično mogoče (tretji odstavek 200. člena tega zakona),
81. brezplačno ne zagotovi prenosa komunikacije v sili in nadomestnih poti v skladu s četrtim odstavkom 200. člena tega zakona,
82. v skladu s tehničnimi zmožnostmi najprimernejšemu centru za sprejem komunikacije v sili ne pošlje podatkov o številki in lokaciji kličočega (peti odstavek 200. člena tega zakona),
83. ne zagotovi prenosa govornega klica ter standardiziranega minimalnega sklopa podatkov sistema klica v sili iz vozil (e-klic) najprimernejšemu centru za sprejem komunikacije v sili (sedmi odstavek 200. člena tega zakona),
84. ne obvešča uporabnikov v skladu z osmim odstavkom 200. člena tega zakona,
85. za odhodne klice z enotne evropske telefonske številke za klice v sili 112, številke policije 113 in enotne evropske telefonske številke za prijavo pogrešanih otrok 116 000 v skladu s tehničnimi možnostmi ne omogoči enoznačnega prikazovanja odhodnega klica v obliki trimestne številke klica 112, 113 ali 116 (deveti odstavek 200. člena tega zakona),
86. ne zagotovi obveščanja in alarmiranja končnih uporabnikov prek javnega mobilnega omrežja na območju, ki ga določi organ, pristojen za zaščito in reševanje (prvi odstavek 201. člena tega zakona),
87. ne spoštuje predpisanih zahtev za medsebojno delovanje digitalnih interaktivnih televizijskih storitev in digitalne televizijske opreme, ki jo uporabljajo potrošniki (tretji odstavek 203. člena tega zakona),
88. ne najavi omejitve ali prekinitve dostopa do svojih storitev ali ne obvesti uporabnikov in agencije o večjih omejitvah ali prekinitvah zaradi okvar ali napak (drugi odstavek 208. člena tega zakona),
89. naročniku, ki je v roku poravnal nesporni del računa ali znesek, ki ustreza povprečni vrednosti zadnjih treh nespornih računov, pred končno rešitvijo spora oziroma pred dokončno odločitvijo agencije zaradi neplačila obveznosti omeji dostop do svojih storitev ali naročnika odklopi ter prekine naročniško razmerje, čeprav je naročnik vložil ugovor oziroma predlagal rešitev spora ali če je potrošnik sprožil postopek po zakonu, ki ureja izvensodno reševanje potrošniških sporov (štirinajsti odstavek 209. člena tega zakona),
90. ne sprejme ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepov za zagotovitev zavarovanja svojih storitev (prvi odstavek 212. člena tega zakona),
91. ne sprejme takih ukrepov, ki zagotovijo takšno raven varnosti in zavarovanja, ki ustreza predvidenemu tveganju (drugi odstavek 212. člena tega zakona),
92. ne opozori uporabnikov na posebna tveganja za varnost omrežja ali storitev takoj, ko za tveganje izve, ali jih ne obvesti o vseh mogočih sredstvih za odpravo tveganja in verjetnih stroških ali uporabnikom ne omogoči hitrega in učinkovitega dostopa do zaščitnih ukrepov (prvi odstavek 213. člena tega zakona),
93. ne varuje zaupnosti elektronskih komunikacij tudi po prenehanju opravljanja dejavnosti, pri kateri je bil zavezan k varovanju zaupnosti (drugi odstavek 214. člena tega zakona),
94. sebi ali komu drugemu pridobi informacije o komunikacijah v obsegu, ki presega nujno potrebnost za izvajanje določenih javnih komunikacijskih storitev in teh informacij ne uporablja ali posreduje drugim le zaradi izvajanja teh storitev (tretji odstavek 214. člena tega zakona),
95. ne seznani naročnika oziroma uporabnika in ne izbriše informacij o vsebini komunikacije oziroma komunikacije v skladu s četrtim odstavkom 214. člena tega zakona,
96. nadzoruje oziroma prestreza komunikacije, kadar to ni izrecno dovoljeno s tem zakonom (peti odstavek 214. člena tega zakona),
97. snema in shranjuje komunikacije v nasprotju s šestim odstavkom 214. člena tega zakona,
98. stranke v komunikaciji niso bile predhodno pravilno obveščene o snemanju, njegovem namenu in trajanju hrambe posnetka ali posneto sporočilo ni bilo pravočasno izbrisano v skladu s sedmim odstavkom 214. člena tega zakona,
99. obvestilo o snemanju ni dano po istovrstnem mediju in v enaki obliki, kot poteka snemana komunikacija (osmi odstavek 214. člena tega zakona),
100. ne vzpostavi svojih notranjih postopkov in ne zagotavlja neizbrisne evidence o odzivanju na zahteve za dostop do osebnih podatkov naročnikov v skladu s prvim odstavkom 216. člena tega zakona,
101. podatkov o prometu po končani zvezi ne izbriše ali ne naredi tako, da jih ni mogoče povezati z določeno ali določljivo osebo (prvi odstavek 218. člena tega zakona),
102. v nasprotju s tretjim odstavkom 218. člena tega zakona ne pridobi naročnikovega oziroma uporabnikovega predhodnega soglasja ali pred danim soglasjem naročnika oziroma uporabnika ne obvesti o vrstah podatkov o prometu, ki se obdelujejo, ter namenu in trajanju takšne obdelave,
103. podatke o prometu namesto oseb, ki so pod nadzorstvom operaterja, obdeluje kdo drug (peti odstavek 218. člena tega zakona),
104. na pisno zahtevo, ki je vložena zaradi reševanja sporov, in v skladu z veljavno zakonodajo agenciji, izvajalcu izvensodnega reševanja potrošniških sporov ali pristojnemu sodišču ne pošlje podatkov o prometu (šesti odstavek 218. člena tega zakona),
105. ne obdeluje lokacijskih podatkov le v takšni obliki, da jih ni mogoče povezati z določeno ali določljivo osebo, ali pa na podlagi predhodnega soglasja uporabnika ali naročnika v obsegu ali trajanju, ki sta potrebna za izvedbo storitve z dodano vrednostjo (prvi odstavek 219. člena tega zakona),
106. uporabniku ali naročniku krši pravico do preklica podanega soglasja za obdelavo lokacijskih podatkov za namene izvajanja storitve z dodano vrednostjo (prvi odstavek 219. člena tega zakona),
107. lokacijske podatke ne obdelujejo le osebe, ki so pod nadzorom operaterja, ali tretje osebe, ki izvajajo storitev z dodano vrednostjo (četrti odstavek 219. člena tega zakona),
108. ne hrani podatkov iz prvega odstavka 220. člena tega zakona na način in pod pogoji iz 221. člena tega zakona ali ne zagotavlja neizbrisne registracije izvedenih ukrepov in posegov v skladu z drugim odstavkom 221. člena tega zakona (peti odstavek 220. člena tega zakona),
109. na podlagi prejete zahteve vlagatelja temu podatkov ne pošlje v najkrajšem možnem času oziroma takoj, ko je to tehnično mogoče (sedmi odstavek 220. člena tega zakona),
110. ob kršitvah varnosti osebnih podatkov o tem nemudoma ne obvesti agencije (prvi odstavek 227. člena tega zakona),
111. brez neupravičenega odlašanja ne obvesti zadevnega naročnika ali posameznika o kršitvi varnosti osebnih podatkov, če je verjetno, da ta kršitev škodljivo vpliva na osebne podatke in zasebnost naročnika ali posameznika (drugi odstavek 227. člena tega zakona),
112. ne izpolni s strani agencije naložene obveznosti obveščanja zadevnega naročnika ali posameznika o kršitvi varnosti osebnih podatkov oziroma o izpolnitvi ne obvesti agencije (četrti odstavek 227. člena tega zakona),
113. obvestilo naročniku ali posamezniku o kršitvi varnosti osebnih podatkov ne vsebuje predpisane vsebine (peti odstavek 227. člena tega zakona),
114. ne hrani zadostnega popisa podatkov o kršitvah varnosti osebnih podatkov (sedmi odstavek 227. člena tega zakona),
115. ne začne zakonitega prestrezanja komunikacij po prejemu prepisa izreka odredbe pristojnega organa oziroma ustne odredbe (prvi in četrti odstavek 228. člena tega zakona),
116. ne izvaja zakonitega prestrezanja komunikacij na način, v obsegu in trajanju, kot je določeno v prepisu izreka odredbe ali v ustni odredbi (tretji in četrti odstavek 228. člena tega zakona),
117. ne zagotovi tridesetletne neizbrisne registracije prestrezanja ali podatkov ne varuje v skladu z oznako stopnje tajnosti prepisa odredbe (peti odstavek 228. člena tega zakona),
118. ne zagotovi ustrezne opreme in primernih vmesnikov ali ustreznih prenosnih poti do izročilnih vmesnikov v nadzornem centru pristojnega organa (šesti odstavek 228. člena tega zakona),
119. ovira pooblaščene osebe agencije oziroma informacijskega pooblaščenca pri opravljanju nalog upravnega nadzora (287. in 289. do 291. člen tega zakona).
(2) Z globo od 1.000 do 20.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 500 do 10.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 500 do 10.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba v državnem organu ali samoupravni lokalni skupnosti, ki stori prekršek iz 3., 4. ali 5. točke prvega odstavka tega člena.
(5) Z globo od 1.000 do 5.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(6) Pri določanju globe za prekršek iz 12. točke prvega odstavka tega člena se upošteva, ali je imelo ravnanje storilca negativne posledice za konkurenco in zlasti ali je storilec v nasprotju s prvotno posredovanimi informacijami ali njihovimi posodobitvami postavil, razširil ali nadgradil omrežja oziroma omrežja ni postavil ter spremembe načrta ni objektivno utemeljil.
(1) Z globo od 500 do 15.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 20.000 do 50.000 eurov pa pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:
1. gradi komunikacijska omrežja in pripadajočo infrastrukturo v nasprotju s šestim odstavkom 10. člena tega zakona,
2. pri gradnji ali rekonstrukciji večstanovanjskih in nestanovanjskih stavb stavbne fizične infrastrukture ne projektira in gradi v skladu s sedmim odstavkom 10. člena tega zakona,
3. sklenjena pogodba o služnosti ne vsebuje vseh obveznih sestavin iz tretjega, petega in devetega odstavka 27. člena tega zakona,
4. operaterjem pod preglednimi, poštenimi in nediskriminacijskimi pogoji ne omogoči dostopa do fizične infrastrukture v svoji lasti ali upravljanju, ki je tehnično primerna za namestitev maloobmočnih brezžičnih dostopovnih točk ali je potrebna za povezovanje takih dostopovnih točk s hrbteničnim omrežjem (drugi odstavek 76. člena tega zakona),
5. končnim uporabnikom enostransko omeji ali prepreči dostopanje po lastni izbiri do radijskih lokalnih omrežij, ki jih zagotavljajo tretje osebe, ali da prek radijskih lokalnih omrežij drugim končnim uporabnikom dovolijo vzajemno ali splošnejše dostopanje do omrežij takšnih ponudnikov (peti odstavek 77. člena tega zakona),
6. gradi omrežje v nasprotju z 80. členom tega zakona,
7. ne izpolni obveznosti, povezanih z ločitvijo računovodskih evidenc, oziroma dejavnosti, povezanih z upravljanjem multipleksa ne zagotavlja v ločeni pravno organizacijski enoti (prvi odstavek 83. člena tega zakona),
8. ne omogoča enakih in nediskriminacijskih pogojev za dostop do multipleksa (prvi odstavek 84. člena tega zakona),
9. uporablja radijske frekvence za multipleks brez veljavne odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc ali v nasprotju z odločbo o dodelitvi radijskih frekvenc za multipleks (85. člen tega zakona),
10. razpolaga s prostimi kapacitetami multipleksa, namenjenega javni radioteleviziji, v nasprotju z drugim odstavkom 86. člena tega zakona,
11. da na trg radijski sprejemnik, ki ne ustreza zahtevam iz 94. člena tega zakona,
12. ne pošlje vseh podatkov o pravnih poslih v zvezi z dodeljenimi številkami agenciji (sedmi odstavek 101. člena tega zakona),
13. ne deluje v skladu z odločbo o dodelitvi številk iz prvega odstavka 102. člena tega zakona,
14. svojih naročnikov ne obvesti v skladu s prvim odstavkom 109. člena tega zakona,
15. končnim uporabnikom ne omogoči, da lahko kličejo na vse številke, ki se zagotavljajo v EU, vključno z enotnimi mednarodnimi številkami brezplačnih telefonskih klicev, ter dostopajo do storitev z uporabo negeografskih številk znotraj EU in jih uporabljajo, kadar je to ekonomsko izvedljivo (prvi odstavek 113. člena tega zakona),
16. agencije ne obvešča redno o podrobnostih cenovnih opcij in paketov v skladu s petim odstavkom 173. člena tega zakona,
17. svojim naročnikom ne zagotavlja možnosti za nadzor stroškov v skladu z drugim odstavkom 176. člena tega zakona,
18. ne omogoča take stopnje razčlenitve računa, ki omogoča preverjanje in nadzor uporabe in zaračunanega zneska (prvi odstavek 177. člena in drugi odstavek 207. člena tega zakona),
19. naročnikom osnovne stopnje razčlenitve računa ne omogoča brezplačno (drugi odstavek 177. člena in drugi odstavek 207. člena tega zakona),
20. ne upošteva naročnikove zahteve o neprejemanju razčlenjenega računa (drugi odstavek 177. člena in drugi odstavek 207. člena tega zakona),
21. osnovna stopnja razčlenitve računa ne vsebuje elementov, določenih s splošnim aktom iz tretjega odstavka 177. člena tega zakona,
22. omeji dostop do svojih storitev ali naročnika odklopi ter prekine naročniško pogodbo iz razlogov, ki niso določeni v njenih splošnih pogojih (prvi odstavek 178. člena tega zakona),
23. ukrep, ki ga izvede, ni določen v splošnih pogojih oziroma ni sorazmeren s kršitvami ali je diskriminacijski (prvi odstavek 178. člena tega zakona),
24. uporabnika ne opozori v skladu z drugim odstavkom 178. člena tega zakona,
25. zaradi neplačevanja računov izvede ukrep iz tretjega odstavka 178. člena tega zakona brez vnaprejšnjega obvestila,
26. uporabnika ne odklopi le od neplačane ali premalo plačane storitve, čeprav je tak odklop tehnično izvedljiv (četrti odstavek 178. člena tega zakona),
27. naročniku omeji dostop do elektronskih komunikacijskih storitev v nasprotju s petim odstavkom 178. člena tega zakona,
28. ne ravna v skladu s 183. členom tega zakona,
29. pred sklenitvijo pogodbe ne zagotovi informacij iz prvega do četrtega odstavka 186. člena tega zakona,
30. informacij pred sklenitvijo ne zagotovi v skladu s petim in šestim odstavkom 186. člena tega zakona,
31. ne zagotovi povzetka pogodbe ali povzetek ne vsebuje vseh informacij iz prvega odstavka 187. člena tega zakona,
32. naročniška pogodba ne vsebuje vseh predpisanih elementov (prvi odstavek 188. člena tega zakona),
33. ne spoštuje najdaljšega trajanja pogodbe, sklenjene za določen čas, iz drugega odstavka 190. člena tega zakona, ali začetnega zavezujočega obdobja vezave iz prvega odstavka 191. člena tega zakona,
34. naročnika ne obvesti o prenehanju pogodbene obveznosti in o načinih odpovedi pogodbe na jasen način in na trajnem nosilcu podatkov oziroma mu ne svetuje glede najboljših cenovnih možnosti v zvezi s storitvami, ki jih ima naročene (drugi odstavek 190. člena tega zakona),
35. svojih naročnikov ne obvešča v skladu s prvim odstavkom 192. člena tega zakona,
36. naročnikom ob odstopu od naročniške pogodbe ne omogoči izbire v skladu s petim odstavkom 192. člena tega zakona,
37. naročniku, ki je potrošnik, ne zagotovi možnosti za spremljanje in nadzor porabe storitev v skladu s prvim odstavkom 198. člena tega zakona,
38. svojim naročnikom ne zagotavlja redno jasnih in razumljivih informacij o možnostih za spremljanje in nadzor porabe storitev (drugi odstavek 198. člena tega zakona),
39. ne omogoči predpisanega tonskega izbiranja oziroma prikaza identitete kličočega priključka, kjer je to tehnično izvedljivo (1. točka 206. člena tega zakona),
40. po prekinitvi pogodbe o dostopu do interneta na zahtevo uporabnika brezplačno ne omogoči dostopa do elektronske pošte (2. točka 206. člena tega zakona),
41. ne omogoči predpisanih možnosti za nadzor stroškov (3. točka 206. člena tega zakona),
42. ne upošteva predpisanih obveznosti v zvezi z omejitvijo ali odklopom zaradi razlogov na strani naročnika (4. točka 206. člena tega zakona),
43. v splošnih pogojih ne opredeli razčlenitev računa, ki presegajo osnovno stopnjo razčlenitve računa v skladu s tretjim odstavkom 207. člena tega zakona,
44. pri izdaji razčlenjenega računa ne upošteva pravil za varovanje zasebnosti (četrti odstavek 207. člena tega zakona),
45. zahteve v zvezi s posredovanjem razčlenjenih računov z neprekritimi klicanimi številkami ne hrani v skladu s petim odstavkom 207. člena tega zakona,
46. operater ustrezno ne zabeleži prijave napake končnega uporabnika (tretji odstavek 209. člena tega zakona),
47. zbrane podatke uporablja v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom 215. člena tega zakona,
48. naročnikov predhodno in brezplačno ne obvesti o namenu imenika iz prvega odstavka 217. člena tega zakona in nadaljnjih možnostih uporabe naročnikovih podatkov (prvi odstavek 217. člena tega zakona),
49. naročnikom ne da možnosti za odločitev o vpisu v javni imenik (drugi odstavek 217. člena tega zakona),
50. v zakonskem roku ne označi prepovedi uporabe naročnikovih osebnih podatkov za komercialne ali raziskovalne namene (tretji odstavek 217. člena tega zakona),
51. zavrnitev vpisa v javni naročniški imenik, preverjanje, sprememba ali izbris osebnih podatkov oziroma vpis prepovedi uporabe naročnikovih osebnih podatkov za namen iz tretjega odstavka 217. člena tega zakona niso brezplačni (četrti odstavek 217. člena tega zakona),
52. kljub naročnikovi prepovedi uporabe njegovih osebnih podatkov za klice, ki imajo komercialni ali raziskovalni namen, te podatke uporablja za ta namen (peti odstavek 217. člena tega zakona),
53. v svojih splošnih pogojih ne navede, kateri prometni podatki se bodo obdelovali ali koliko časa (četrti odstavek 218. člena tega zakona),
54. uporabnika pred njegovim soglasjem ne seznani z možnostjo zavrnitve soglasja, vrsto lokacijskih podatkov, ki se bodo obdelovali, namenom in trajanjem obdelovanja lokacijskih podatkov in možnostjo posredovanja teh lokacijskih podatkov tretjim osebam (drugi odstavek 219. člena tega zakona),
55. naročniku oziroma uporabniku ne daje možnosti, da kadar koli enostavno in brezplačno začasno prepreči obdelovanje lokacijskih podatkov pri vsaki priključitvi na omrežje ali za vsak prenos komunikacije (tretji odstavek 219. člena tega zakona),
56. v primeru nudenja prikaza identitete kličočega priključka kličočemu uporabniku ne daje možnosti, da sam, z enostavnimi sredstvi in brezplačno, prepreči prikaz identitete priključka, s katerega kliče (prvi odstavek 222. člena tega zakona),
57. v primeru nudenja prikaza identitete kličočega priključka naročniku na podlagi njegove zahteve ne omogoča samodejne in brezplačne preprečitve prikaza identitete priključka za vse klice s svojih priključkov (prvi odstavek 222. člena tega zakona),
58. brezplačno ne razveljavi preprečitev prikaza identitete kličočega priključka pri klicih na številko za komunikacijo v sili ne glede na določbe prvega odstavka 222. člena (drugi odstavek 222. člena tega zakona),
59. v primeru nudenja prikaza identitete kličočega priključka klicanemu naročniku ne zagotavlja možnosti, da sam, z enostavnimi sredstvi in ob razumni uporabi te funkcije, brezplačno za dohodne klice prepreči prikaz identitete kličočega priključka (tretji odstavek 222. člena tega zakona),
60. v primeru nudenja prikaza identitete kličočega priključka in če je identiteta kličočega priključka prikazana že pred vzpostavitvijo zveze, klicanemu naročniku ne zagotavlja možnosti, da z enostavnimi sredstvi zavrne dohodne klice, pri katerih je kličoči uporabnik ali naročnik preprečil prikaz identitete kličočega priključka (četrti odstavek 222. člena tega zakona),
61. v primeru nudenja prikaza identitete priključka v zvezi klicanemu naročniku ne zagotavlja možnosti, da brezplačno in z enostavnimi sredstvi kličočemu uporabniku prepreči prikaz identitete priključka v zvezi (peti odstavek 222. člena tega zakona),
62. v svojih splošnih pogojih ne objavi možnosti prikaza in preprečitve prikaza identitete kličočega priključka in priključka v zvezi (šesti odstavek 222. člena tega zakona),
63. ne omogoča, da se določba prvega odstavka 222. člena tega zakona uporablja tudi za klice, ki izvirajo iz držav članic EU, in se zaključijo v tretjih državah, ter ne omogoča, da se določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 222. člena tega zakona uporabljajo tudi za dohodne klice, ki izvirajo iz tretjih držav (sedmi odstavek 222. člena tega zakona),
64. ne zagotavlja možnosti sledenja zlonamernim ali nadležnim klicem v skladu s prvim, drugim in tretjim odstavkom 223. člena tega zakona,
65. ne zagotavlja hrambe podatkov v skladu s četrtim odstavkom 223. člena tega zakona,
66. agenciji ne pošlje zahtevanih podatkov v obsegu in roku v skladu s prvim, tretjim, četrtim, šestim in sedmim odstavkom 265. člena tega zakona,
67. omejuje, zadržuje ali upočasnjuje internetni promet v nasprotju z drugim ali tretjim odstavkom 268. člena tega zakona.
(2) Z globo od 500 do 15.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 200 do 2.000 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 250 do 3.000 eurov se kaznuje posameznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega zakona.
(1) Z globo od 200 do 1.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, z globo od 1.000 do 20.000 eurov pa pravna oseba, ki se po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, če:
1. v zakonskem roku o spremembi podatkov, določenih z zakonom, ne obvesti agencije (četrti odstavek 5. člena tega zakona),
2. v zakonskem roku agenciji ne predloži zahtevanih podatkov ali predloži napačne podatke o višini letnega prihodka, ki ga ima iz zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih komunikacijskih storitev (četrti odstavek 6. člena tega zakona),
3. v zakonskem roku ne sporoči spremembe podatkov o imetniku pravice uporabe radijskih frekvenc oziroma spremembe imena programa (peti odstavek 64. člena tega zakona),
4. v zakonskem roku ne sporoči spremembe podatkov o imetniku pravice uporabe elementov oštevilčenja (drugi odstavek 102. člena tega zakona),
5. kakovost univerzalne storitve odstopa od kakovosti, ki jo ponuja za druge primerljive storitve (peti odstavek 166. člena tega zakona),
6. ne ravna v skladu z vsebino splošnega akta iz prvega odstavka 179. člena tega zakona oziroma agenciji ne pošlje podatkov o kakovosti univerzalne storitve skupaj z vsako njihovo spremembo (tretji odstavek 179. člena tega zakona),
7. na javno komunikacijsko omrežje priključi radijsko ali terminalsko opremo v nasprotju z določbo prvega odstavka 204. člena tega zakona,
8. zavrne priključitev radijske ali terminalske opreme v nasprotju z določbo drugega odstavka 204. člena tega zakona,
9. vsem svojim naročnikom ne omogoči vpisa v univerzalni imenik, ki se zagotavlja v okviru univerzalne storitve (prvi odstavek 205. člena tega zakona),
10. vsem uporabnikom ne zagotovi dostopa do ustreznih imeniških služb v drugih državah članicah EU (tretji odstavek 205. člena tega zakona),
11. ne da na voljo ustreznih informacij za potrebe zagotavljanja javno dostopnih imenikov ali imeniške službe pod pravičnimi, objektivnimi, stroškovno usmerjenimi in nediskriminacijskimi pogoji (četrti odstavek 205. člena tega zakona),
12. v obrazložitvi ne navede, da gre za njegovo končno odločitev, in v pravnem pouku ne pojasni možnosti uvedbe postopka pred agencijo oziroma izvajalcem izvensodnega reševanja potrošniških sporov ter ne navede roka za vložitev takšnega predloga (sedmi odstavek 209. člena tega zakona),
13. pri izvajanju elektronske komunikacijske storitve, ki omogoča preusmeritev klicev, ne omogoči naročnikom, da za posamezni klic ali priključek, z uporabo preprostih sredstev in brezplačno prepreči samodejno preusmeritev klicev od tretjih oseb na svoj terminal (224. člen tega zakona),
14. obdeluje uporabnikove podatke, pridobljene na način iz prvega odstavka 225. člena tega zakona, brez uporabnikove predhodne privolitve in brez predhodnega jasnega in izčrpnega obvestila uporabniku o upravljavcu in namenih obdelave teh podatkov (prvi odstavek 225. člena tega zakona),
15. uporablja samodejne klicne in komunikacijske sisteme za opravljanje klicev na naročnikovo telefonsko številko brez človekovega posredovanja (npr. klicni avtomati, SMS, MMS), telefakse ali elektronsko pošto za namene neposrednega trženja brez naročnikovega ali uporabnikovega predhodnega soglasja (prvi odstavek 226. člena tega zakona),
16. pridobljeni elektronski naslov kupca uporablja za neposredno trženje svojih izdelkov ali storitev brez, da bi kupcu nudil jasno in izrecno možnost, da brezplačno in enostavno zavrne takšno uporabo svojega elektronskega naslova takrat, ko so ti podatki za stike pridobljeni, in ob vsakem sporočilu, če kupec ni zavrnil takšne uporabe že na začetku (drugi odstavek 226. člena tega zakona),
17. uporablja drugačna sredstva za neposredno trženje z uporabo elektronskih komunikacij, kakor so določena v prvem in drugem odstavku 226. člena tega zakona, brez soglasja naročnika ali uporabnika (tretji odstavek 226. člena tega zakona),
18. zavrnitev soglasja za zadevnega naročnika ali uporabnika ni brezplačna (tretji odstavek 226. člena tega zakona),
19. pri uporabi govornih telefonskih klicev ne upošteva določb tretjega, četrtega in petega odstavka 217. člena tega zakona (tretji odstavek 226. člena tega zakona),
20. pri neposrednem trženju z uporabo elektronskih komunikacij uporablja skrito ali prikrito identiteto ali neveljavni naslov ter vabi prejemnike, da obiščejo spletne strani, ki so v nasprotju z zakonom, ki ureja elektronsko poslovanje na trgu (peti odstavek 226. člena tega zakona).
(2) Z globo od 200 do 1.000 eurov se kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 100 do 500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika oziroma posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(4) Z globo od 300 do 1.000 eurov se kaznuje posameznik, ki storit prekršek iz prvega odstavka tega člena.
(1) Z globo od 500 do 5.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, če uporablja radijske frekvence, predvidene za radioamatersko in radioamatersko satelitsko storitev, brez veljavnega radioamaterskega dovoljenja ali brez veljavnega radioamaterskega dovoljenja CEPT (prvi in drugi odstavek 40. člena tega zakona), ali če uporablja radijske frekvence, predvidene za radioamatersko in radioamatersko satelitsko storitev, v nasprotju z določili splošnega akta agencije (peti odstavek 40. člena tega zakona).
(2) Z globo od 100 do 500 eurov se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če stori prekršek iz prejšnjega odstavka.
(3) Z globo od 200 do 500 eurov se kaznuje posameznik:
1. če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena ali
2. če kljub opozorilu centra za sprejem komunikacije v sili, da zlorablja komunikacijo v sili, najmanj trikrat v enem dnevu kliče številko za komunikacijo v sili (dvanajsti odstavek 200. člena tega zakona).
(višina globe v hitrem prekrškovnem postopku)
Za prekrške iz tega zakona se sme v hitrem postopku izreči globa tudi v znesku, ki je višji od najnižje predpisane globe, določene s tem zakonom.
XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
Fizične in pravne osebe, ki so pisno obvestile agencijo na podlagi prvega odstavka 5. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B, 54/14 – odl. US, 81/15, 40/17 in 189/21 – ZDU-1M, v nadaljnjem besedilu: Zakon o elektronskih komunikacijah), da nameravajo zagotavljati javna komunikacijska omrežja oziroma izvajati javne komunikacijske storitve, še naprej opravljajo dejavnost v obsegu, na način in pod pogoji, določenimi v tem zakonu.
Agencija prvi pregled in napoved postavitve omrežij iz 18. člena tega zakona izvede najkasneje do 21. decembra 2023.
(obstoječa omrežja na tujem zemljišču)
(1) Lastniki zemljišč, po katerih potekajo ali na katerih se gradijo ali postavljajo elektronska komunikacijska omrežja, morajo dovoliti nadaljnjo uporabo svojih zemljišč za potrebe gradnje ali postavitve, vzdrževanja in obratovanja elektronskega komunikacijskega omrežja, če so sami ali njihovi pravni predniki pisno izrazili strinjanje s takšno uporabo ali če pravico gradnje operaterji izkažejo z gradbenim dovoljenjem.
(2) Pravica operaterja, ki izhaja iz obveznosti lastnikov zemljišča iz prejšnjega odstavka, vsebuje upravičenja, ki jih vsebuje služnost po tem zakonu, izvrševati pa jo je treba v skladu z določbami 26. člena tega zakona.
(obstoječe odločbe in postopki)
(1) Odločbe, ki so bile izdane na podlagi Zakona o elektronskih komunikacijah in so vezane na roke, ki se v času začetka veljavnosti tega zakona še niso iztekli, se lahko spremenijo, razveljavijo ali prenehajo veljati pod pogoji in na način, kakor so določeni s tem zakonom.
(2) Postopki, ki jih vodita Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in Informacijski pooblaščenec Republike Slovenije na podlagi Zakona o elektronskih komunikacijah in ki do uveljavitve tega zakona še niso dokončani, se nadaljujejo v skladu z določbami tega zakona.
(3) Postopki dodeljevanja javnih sredstev, ki so se začeli na podlagi Zakona o elektronskih komunikacijah oziroma na podlagi predpisov v skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah, se zaključijo v skladu s predpisi, ki so bili veljavni v času začetka postopka.
(podaljšanje odločb o dodelitvi radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom)
(1) Ne glede na določbo 67. člena tega zakona se lahko odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom, ki so bile izdane po 21. decembru 2020 in pred uveljavitvijo tega zakona, na predlog imetnika z odločbo podaljšajo za pet let. Z odločbo, ki jo agencija izda po določbah zakona, ki ureja splošni upravni postopek, se podaljša pravica uporabe posameznih radiofrekvenčnih pasov in določi sorazmeren znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine.
(2) V primeru podaljšanja odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc iz prejšnjega odstavka se določen znesek za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, s katerim se zagotovi optimalna uporaba dodeljenih radijskih frekvenc, plača po desetih letih od izdaje prvotne odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc. Ta je prihodek proračuna. Znesek plačila se določi v sorazmerni vrednosti zneska za učinkovito rabo omejene naravne dobrine, plačanega ob izdaji prvotne odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc, ter se revalorizira s časovno vrednostjo denarja.
(3) Vloga za podaljšanje odločbe iz prvega odstavka tega člena mora biti na agencijo vložena najkasneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.
(objava informacij o pravicah uporabe radijskih frekvenc, ki jih je mogoče prenesti ali oddati v najem)
Agencija informacije iz sedmega odstavka 69. člena tega zakona objavi na svojih spletnih straneh v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(zahteve za medobratovalnost drugih radijskih sprejemnikov)
Zahteve za medobratovalnost drugih radijskih sprejemnikov iz drugega odstavka 94. člena tega zakona se uporabljajo od 1. januarja 2024.
(objava pregleda zasedenosti elementov oštevilčenja)
Agencija prvi pregled zasedenosti elementov oštevilčenja iz četrtega odstavka 98. člena tega zakona objavi v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(predhodno obdobje za dodatne varnostne zahteve)
(1) Operater mobilnega komunikacijskega omrežja iz prvega odstavka 116. člena tega zakona izvede oceno tveganj za njegovo obstoječo opremo in za njegove obstoječe ponudnike storitev podpore tretje ravni v skladu z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 116. člena tega zakona najkasneje v enem letu po uveljavitvi tega zakona.
(2) Ne glede na prepoved uporabe opreme iz petega odstavka 116. člena tega zakona lahko operater iz prejšnjega odstavka uporablja obstoječo opremo ali opremo, za katero je že sklenil pogodbo, do konca njene življenjske dobe, vendar najdlje še sedem let od objave informacije o izdani odločbi po prvem odstavku 117. člena tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije po petem odstavku 117. člena tega zakona.
(3) Ne glede na prepoved uporabe storitev podpore tretje ravni iz petega odstavka 116. člena tega zakona lahko operater iz prvega odstavka tega člena ohrani zagotavljanje storitev podpore tretje ravni, do izteka medsebojnih pogodb, vendar najdlje še sedem let od objave informacije o izdani odločbi po prvem odstavku 117. člena tega zakona v Uradnem listu Republike Slovenije po petem odstavku 117. člena tega zakona.
(4) Ne glede na pričetek teka roka iz prvega odstavka tega člena se v primeru, da agencija s splošnim aktom dopolni oziroma spremeni opredelitve kritičnih elementov in funkcij omrežja in pripadajočih informacijskih sistemov iz šestega odstavka 116. člena tega zakona, šteje, da teče rok za izvedbo ocene tveganj glede spremembe oziroma dopolnitve takšnega splošnega akta agencije od njegove uveljavitve.
(objava smernic in informacij o postopkih za medomrežno povezovanje in operaterski dostop)
Agencija smernice in informacije o postopkih za medomrežno povezovanje in operaterski dostop iz osmega odstavka 130. člena tega zakona objavi na svojih spletnih straneh v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(veljavnost odločbe o imenovanju izvajalca univerzalne storitve)
Dosedanji izvajalec univerzalne storitve po uveljavitvi tega zakona še naprej izvaja univerzalno storitev na podlagi odločbe, izdane v skladu z Zakonom o elektronskih komunikacijah, do poteka veljavnosti te odločbe.
(svet za elektronske komunikacije)
Člani sveta za elektronske komunikacije, imenovani na podlagi drugega odstavka 229. člena Zakona o elektronskih komunikacijah, nadaljujejo z delom do poteka obdobja, za katerega so bili imenovani.
Minister, pristojen za invalidsko varstvo, uskladi Pravilnik o tehničnih pripomočkih in prilagoditvah vozila (Uradni list RS, št. 71/14, 37/17 in 57/18) z določbo prvega odstavka 175. člena tega zakona v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
(javno obveščanje in alarmiranje)
Izvajalci javno dostopnih mobilnih medosebnih komunikacijskih storitev na podlagi številke zagotovijo obveščanje in alarmiranje končnih uporabnikov prek javnega mobilnega omrežja v skladu z 201. členom tega zakona najkasneje eno leto po uveljavitvi tega zakona.
(uskladitev splošnih pogojev)
Operaterji morajo svoje splošne pogoje prilagoditi določbam tega zakona v devetih mesecih po njegovi uveljavitvi.
319. člen
(izdaja podzakonskih aktov in splošnih aktov)
(1) Rok za izdajo podzakonskih aktov in splošnih aktov, ki so po tem zakonu obvezni, je največ šest mesecev po uveljavitvi tega zakona.
(2) Do izdaje uredbe iz četrtega odstavka 20. člena tega zakona se uporablja 11. člen Zakona o elektronskih komunikacijah.
(3) Vlada v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Sklep o ustanovitvi Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 41/13 in 66/17) z določbami tega zakona.
(4) Agencija v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona uskladi Statut Agencije Republike Slovenije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 43/18) z določbami tega zakona.
(spremembi zakona, ki ureja informacijsko varnost)
V Zakonu o informacijski varnosti (Uradni list RS, št. 30/18 in 95/21) se v petem odstavku 21. člena in v petem odstavku 22. člena besedilo »Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zdrži njene izvršitve.« nadomesti z besedilom »Zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ni dovoljena pritožba, dovoljen pa je upravni spor. Tožba v upravnem sporu se vloži na sedežu upravnega sodišča Republike Slovenije. Postopek je nujen in prednosten.«.
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati naslednji podzakonski predpisi in splošni akti, izdani na podlagi Zakona o elektronskih komunikacijah:
1. Splošni akt o razčlenjenem računu (Uradni list RS, št. 99/13),
2. Splošni akt o načrtu uporabe radijskih frekvenc (NURF-4) (Uradni list RS, št. 10/18, 46/19, 139/20 in 189/21),
3. Splošni akt o varnosti omrežij in storitev (Uradni list RS, št. 75/13 in 64/15),
4. Splošni akt o pogojih za uporabo radijskih frekvenc, namenjenih radioamaterski in radioamaterski satelitski storitvi (Uradni list RS, št. 68/13 in 48/18),
5. Splošni akt o načinu upoštevanja meril glede nudenja cenovnih opcij in za določitev paketov za potrošnike z nizkimi dohodki oziroma s posebnimi potrebami v okviru zagotavljanja univerzalne storitve (Uradni list RS, št. 62/13),
6. Splošni akt o zbiranju, uporabi in dajanju podatkov o razvoju trga elektronskih komunikacij (Uradni list RS, št. 77/16 in 58/19),
7. Splošni akt o obliki in načinu objave obvestila o spremembi pogojev iz naročniške pogodbe (Uradni list RS, št. 62/13 in 43/17),
8. Splošni akt o posredovalnem postopku (Uradni list RS, št. 62/13),
9. Splošni akt o zahtevah za medsebojno delovanje digitalnih interaktivnih televizijskih storitev in digitalne televizijske opreme, ki jo uporabljajo potrošniki (Uradni list RS, št. 44/13),
10. Splošni akt o razvrščanju programov v javnih digitalnih televizijskih omrežjih (Uradni list RS, št. 48/13),
11. Splošni akt o načinu izračuna plačil za uporabo elementov oštevilčenja (Uradni list RS, št. 31/13, 21/16, 15/17 in 72/18),
12. Splošni akt o načinu izračuna plačil za uporabo radijskih frekvenc (Uradni list RS, št. 30/13, 33/13 – popr., 40/13 – popr., 81/14, 21/16, 63/16 in 64/19),
13. Splošni akt o prenosljivosti številk (Uradni list RS, št. 62/13, 23/18 in 77/18),
14. Splošni akt o načrtu oštevilčenja (Uradni list RS, št. 62/13, 107/13 – popr. in 41/18),
15. Splošni akt o prenosni hitrosti, primerni za funkcionalen dostop do interneta (Uradni list RS, št. 27/18 in 21/21),
16. Splošni akt o kakovosti univerzalne storitve (Uradni list RS, št. 27/18 in 21/21),
17. Splošni akt o vsebini in obliki obvestila o zagotavljanju javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanju javnih komunikacijskih storitev (Uradni list RS, št. 62/13),
18. Splošni akt o velikosti številskih blokov, za pridobitev katerih je treba vlogi priložiti projekt (Uradni list RS, št. 62/13 in 72/18),
19. Splošni akt o vsebini in obliki vloge za izdajo odločbe o dodelitvi elementov oštevilčenja (Uradni list RS, št. 62/13 in 72/18),
20. Splošni akt o načinu izračuna neto stroškov univerzalne storitve (Uradni list RS, št. 27/18),
21. Splošni akt o preglednosti v zvezi z načrtovanimi gradbenimi deli in o skupni gradnji gospodarske javne infrastrukture (Uradni list RS, št. 9/18),
22. Splošni akt o dostopu do obstoječe fizične infrastrukture (Uradni list RS, št. 12/18),
23. Splošni akt o minimalnih zahtevah pri načrtovanju in izvedbi dostopovnih in razdelilnih točk (Uradni list RS, št. 39/18),
24. Splošni akt o spremljanju in nadzoru porabe podatkovnih storitev (Uradni list RS, št. 9/18),
25. Splošni akt o storitvah dostopa do interneta in s tem povezanih pravic končnih uporabnikov (Uradni list RS, št. 54/19),
26. Splošni akt o uporabi sistema RDS in identifikaciji v DAB omrežjih (Uradni list RS, št. 67/15),
27. Splošni akt o omejitvah signalov analognih zvokovnih radiodifuznih postaj (Uradni list RS, št. 44/13),
28. Splošni akt o objavi informacij o veljavnih tarifah (Uradni list RS, št. 31/22),
29. Uredba o načrtu razporeditve radiofrekvenčnih pasov (Uradni list RS, št. 69/13, 1/17 in 170/20),
30. Uredba o ukrepih za končne uporabnike invalide (Uradni list RS, št. 38/14),
31. Uredba o pravici do omrežnih priključnih točk s prednostjo (Uradni list RS, št. 79/13),
32. Pravilnik o načinu izvajanja 153. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 73/13).
(2) Podzakonski predpisi in splošni akti iz prejšnjega odstavka se uporabljajo do izdaje podzakonskih predpisov na podlagi tega zakona.
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o elektronskih komunikacijah in naslednji podzakonski predpisi, izdani na njegovi podlagi:
1. Splošni akt o pretvorbi številk v ENUM – številke (Uradni list RS, št. 62/13),
2. Splošni akt o elementih vzorčne ponudbe za veleprodajni lokalni dostop na fiksni lokaciji (Uradni list RS, št. 6/19),
3. Splošni akt o elementih vzorčne ponudbe za razvezan dostop do krajevne zanke (Uradni list RS, št. 62/13 in 6/19),
4. Pravilnik o kategorijah potrošnikov, ki so upravičeni do posebnih cenovnih opcij ali paketov (Uradni list RS, št. 105/13).
(2) Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o digitalni radiodifuziji (Uradni list RS, št. 102/07, 85/10, 47/12, 109/12 – ZEKom-1, 189/2021 – ZDU-1M).
Ta zakon začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 011-02/22-13/35
Ljubljana, dne 28. septembra 2022
EPA 16-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
