Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-H)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o notariatu (ZN-H), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 29. septembra 2022.
Št. 003-02-1/2022-226
Ljubljana, dne 7. oktobra 2022
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NOTARIATU (ZN-H)
1. člen
V Zakonu o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 – ZSReg-B, 45/08, 91/13 in 189/20 – ZFRO) se v 5. členu drugi odstavek črta.
Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.
5.a člen se spremeni tako, da se glasi:
Za namene opravljanja notarskih storitev mora notar sam pridobiti podatke oziroma dokazila o podatkih iz uradnih evidenc, registrov in javnih knjig, ki jih vodijo državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil, in teh podatkov oziroma dokazil ne sme zahtevati od strank. Organi in nosilci javnih pooblastil morajo zahtevane podatke notarjem posredovati brezplačno, razen podatkov, ki jih organi samoupravnih lokalnih skupnosti posredujejo v skladu z zakonom, ki ureja urejanje prostora.
Za namene opravljanja notarskih storitev ima notar pravico do elektronskega dostopa do podatkov oziroma dokazil o podatkih iz uradnih evidenc, registrov in javnih knjig, ki jih vodijo državni organi, če uradne evidence, registri oziroma javne knjige omogočajo tak dostop.
Upravljavci uradnih evidenc, registrov in javnih knjig morajo notarju zahtevane podatke posredovati oziroma elektronski dostop omogočiti brez nepotrebnega odlašanja, vendar najpozneje v osmih dneh od prejema popolne zahteve, razen če obstajajo upravičeni razlogi za podaljšanje tega roka.
Notar do podatkov in dokazil o podatkih iz zbirk iz drugega odstavka tega člena dostopa z navedbo osebnega imena in enotne matične številke občana (v nadaljnjem besedilu: EMŠO) osebe, katere podatke pridobiva, če ta oseba nima EMŠO oziroma ta ni znana, pa z navedbo osebnega imena ter datuma rojstva, davčne številke, serijske številke javne listine ali drugega povezovalnega znaka, ki ga omogoča uradna evidenca, register ali javna knjiga. Za pravne osebe, podružnice tujih in domačih podjetij ter samostojnih podjetnikov posameznikov in vseh drugih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, se do podatkov dostopa z navedbo davčne ali matične številke oziroma firme. V zahtevi za dostop mora notar navesti, katere podatke zahteva, pravno podlago za pridobitev podatkov, razloge in namen, za katerega se zahtevajo podatki. Notar lahko pri tem zahteva dostop le do tistih podatkov, ki so potrebni za opravljanje posamične notarske storitve za določeno stranko ali za določene stranke, vključene v to storitev.
Za pridobitev osebnih podatkov in podatkov, ki predstavljajo davčno tajnost, mora notar pridobiti pisno privolitev stranke, na katero se podatki nanašajo. Notar mora na možnost, da podatke pridobi sam, stranko posebej opozoriti in ji ponuditi v podpis privolitev iz tega odstavka. Pisno privolitev mora notar hraniti, dokler se hrani notarska listina oziroma druga dokumentacija o notarski storitvi.
Notar lahko na podlagi tega člena pridobljene podatke uporablja samo za opravljanje posamične notarske storitve za določeno stranko ali za določene stranke, vključene v to storitev. Po pridobitvi podatkov se tisti podatki, ki so z zakonom predpisani kot vsebina notarske listine, vključijo v notarsko listino, preostali podatki pa se po opravi posamične notarske storitve izbrišejo oziroma uničijo.
Za namene elektronskega dostopa do podatkov oziroma dokazil o podatkih iz uradnih evidenc, registrov in javnih knjig, ki jih vodijo državni organi, Notarska zbornica Slovenije sklene dogovore o tehničnih podrobnostih z upravljavci zbirk teh podatkov.«.
Za 5.a členom se doda nov 5.b člen, ki se glasi:
V informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se lahko na podlagi elektronske zahteve iz uradnih evidenc, registrov in javnih knjig ter drugih zbirk osebnih in drugih podatkov iz drugega do sedmega odstavka tega člena brezplačno prevzemajo osebni in drugi podatki strank in drugih udeležencev, ki so potrebni za opravo posamične notarske storitve. Elektronska zahteva vključuje pravno podlago, namen in opravilno številko poizvedbe.
Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi osebnega imena, datuma rojstva, EMŠO ali davčne številke povezuje s centralnim registrom prebivalstva, ki ga določa zakon, ki ureja centralni register prebivalstva, pri čemer se iz zbirke lahko pridobivajo podatki o strankah in drugih udeležencih, njihovih zakonitih zastopnikih, starših, otrocih, zakoncu ali partnerju, in sicer njihovo ime in priimek, datum, kraj in država rojstva, državljanstvo, prebivališča, datum smrti, davčna številka, naslov za vročanje in podatki o zakonskem stanu, za tujce pa tudi podatki o njihovem statusu ter izdanih in veljavnih dovoljenjih.
Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi davčne ali matične številke za pravne osebe in na podlagi EMŠO ali davčne številke za fizične osebe povezuje s Poslovnim registrom Slovenije, ki ga določa zakon, ki ureja poslovni register, ter s sodnim registrom, ki ga določa zakon, ki ureja sodni register, pri čemer se iz obeh zbirk lahko pridobivajo podatki o firmi, matični in davčni številki pravne osebe, podružnice tujih in domačih podjetij ter samostojnih podjetnikov posameznikov in vseh drugih fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, podatki o poslovnem naslovu in sedežu, podatki o imenu in priimku ter prebivališčih ustanoviteljev, družbenikov ali članov subjekta vpisa ter podatki o imenu in priimku ter prebivališčih oseb, ki so člani organov vodenja ali nadzora, oziroma oseb, ki imajo pooblastila za zastopanje ali odločanje ali nadzor, pa tudi datum podelitve in datum prenehanja njihovega pooblastila.
Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi EMŠO ali serijske številke osebne izkaznice povezuje z evidenco izdanih osebnih izkaznic, ki jo določa zakon, ki ureja osebno izkaznico, pri čemer se iz evidence lahko pridobivajo podatki o imenu in priimku, prebivališčih in fotografiji imetnika, kot so bili navedeni v vlogi za izdajo osebne izkaznice, pa tudi podatki o statusu veljavnosti osebne izkaznice, podatki o statusu sredstev elektronske identifikacije ter podatki o obdobju veljavnosti kvalificiranega potrdila za elektronski podpis.
Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi EMŠO ali serijske številke potnega lista povezuje z evidenco izdanih potnih listov, ki jo določa zakon, ki ureja potne listine, pri čemer se iz evidence lahko pridobivajo podatki o imenu in priimku, prebivališčih, državljanstvu in fotografiji imetnika, kot so bili navedeni v vlogi za izdajo potnega lista, pa tudi datum izdaje in datum veljavnosti potnega lista.
Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi EMŠO povezuje z evidenco o vozniških dovoljenjih, ki jo določa zakon, ki ureja voznike, pri čemer se iz evidence lahko pridobivajo podatki o imenu in priimku, prebivališčih in fotografiji imetnika, kot so bili navedeni v vlogi za izdajo vozniškega dovoljenja, pa tudi serijska številka, datum izdaje in datum veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja se za opravo posamične notarske storitve lahko na podlagi EMŠO ali matične številke poslovnega subjekta povezuje z evidenco registriranih vozil, ki jo določa zakon, ki ureja motorna vozila, pri čemer se iz zbirke lahko pridobivajo podatki o lastniku ali osebi, na katero je vozilo registrirano, in sicer ime in priimek, EMŠO, matična številka in firma ter podatki o posameznem vozilu, ki so navedeni na prometnem dovoljenju, njegovi registraciji ter datumu izdaje in veljavnosti prometnega dovoljenja.
Za namene prevzemanja podatkov Notarska zbornica Slovenije sklene dogovore o tehničnih podrobnostih z upravljavci zbirk podatkov iz tega člena.
Drug zakon lahko določi tudi druge zbirke podatkov, s katerimi se lahko povezuje informacijski sistem za podporo poslovanja notarja.«.
V 8. členu se v prvem odstavku v 5. točki in v tretjem odstavku besedilo »državno pravobranilstvo« v vseh sklonih nadomesti z besedilom »državno odvetništvo« v ustreznem sklonu.
Za 8. členom se doda nov 8.a člen, ki se glasi:
Za namen preverjanja izpolnjevanja pogoja iz 6. točke prvega odstavka prejšnjega člena ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), za kandidate pridobi podatke o pravnomočno izrečenih disciplinskih sankcijah in druge podatke, pomembne za preverjanje tega pogoja, iz evidenc, v katerih se obdelujejo podatki o pravnomočno ugotovljeni disciplinski odgovornosti.
Državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil in organi gospodarskih in drugih pravnih subjektov, v katerih je bil kandidat zaposlen, na zahtevo ministrstva najpozneje v 15 dneh brezplačno predložijo podatke iz prejšnjega odstavka, če z njimi razpolagajo.«.
V 10. členu se v prvem odstavku za besedilom »minister, pristojen za pravosodje« doda besedilo »(v nadaljnjem besedilu: minister)«.
V drugem odstavku se besedilo »ministrstvo, pristojno za pravosodje (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo),« nadomesti z besedo »ministrstvo«.
V šestem odstavku se besedilo »Minister, pristojen za pravosodje,« nadomesti z besedo »Minister«.
Sedmi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Zoper odločitev ministra po prvem, četrtem in petem odstavku tega člena ni pritožbe, dovoljen pa je upravni spor.«.
V 10.a členu se v prvem odstavku besedilo »Minister, pristojen za pravosodje,« nadomesti z besedo »Minister«.
V tretjem odstavku se besedilo »minister, pristojen za pravosodje« nadomesti z besedo »minister«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Izbirni postopek iz drugega odstavka tega člena se opravi s preverjanjem strokovne usposobljenosti iz dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, in s pisnim preizkusom usposobljenosti ali z ustnim razgovorom, na podlagi meril, s katerimi komisija preveri, kateri kandidati so strokovno usposobljeni. Pri preverjanju strokovne usposobljenosti se kot kriteriji upoštevajo kandidatovo strokovno znanje, njegove izkušnje in veščine.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Kriteriji in postopek za ugotavljanje strokovne usposobljenosti so podrobneje določeni v merilih za preverjanje strokovne usposobljenosti, ki jih predpiše minister.«.
V dosedanjem petem in šestem odstavku, ki postaneta šesti in sedmi odstavek, se besedilo »minister, pristojen za pravosodje« v obeh sklonih nadomesti z besedo »minister« v ustreznem sklonu.«.
14. člen se spremeni tako, da se glasi:
Notar je strankam odgovoren za škodo, ki jim jo povzroči s kršitvijo svojih obveznosti.
Pred prisego mora notar skleniti zavarovalno pogodbo za škodo, ki bi utegnila nastati stranki v zvezi z opravljanjem notariata.
Zavarovanje krije odškodninske zahtevke zaradi strokovne napake notarja, ki je nastala v času trajanja zavarovanja, če je odškodninski zahtevek vložen najpozneje v petih letih, odkar je škoda nastala.
Notar mora skleniti zavarovanje, ki krije njegovo odškodninsko odgovornost iz prvega odstavka tega člena, za najnižjo zavarovalno vsoto 250.000 eurov v posameznem letu.
Notarska zbornica Slovenije za namene varstva in pomoči strankam vodi evidenco zavarovalnih pogodb, v katero se vpisujejo in v njej obdelujejo podatki o zavarovalnici, datumu sklenitve zavarovanja in številki zavarovalne pogodbe. Podatke in dokazila o obstoju in spremembah zavarovanja morajo notarji poslati zbornici vsako leto oziroma ob vsaki spremembi.
Zavarovalnica mora skleniti pogodbo o zavarovanju v skladu z določbami tega zakona in zakona, ki ureja zavarovalništvo.«.
15. člen se spremeni tako, da se glasi:
Pred prisego si mora notar priskrbeti pečat in žig ter si v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, pridobiti kvalificirano potrdilo za elektronski podpis in kvalificirano potrdilo za elektronski žig.
Pečat in žig morata vsebovati grb Republike Slovenije, ime in priimek notarja, naziv notar ali notarka in ime kraja, v katerem ima notar sedež.
Odtis pečata in žiga iz prejšnjega odstavka ter notarjev podpis overi predsednik okrožnega sodišča, na območju katerega ima notar sedež. Overjena odtisa pečata in žiga ter overjeni notarjev podpis deponira predsednik sodišča pri Notarski zbornici Slovenije.
Pečat, žig, kvalificirano potrdilo za elektronski podpis in kvalificirano potrdilo za elektronski žig iz prvega odstavka tega člena sme notar uporabljati samo za dejanja, ki jih je opravil med poslovanjem.
Zahteva za izstavitev kvalificiranega potrdila za elektronski podpis in kvalificiranega potrdila za elektronski žig se predloži Notarski zbornici Slovenije, ki zahtevo pošlje ponudniku kvalificiranih storitev zaupanja.
Notarska zbornica Slovenije v soglasju z ministrom in predstojnikom organa, pristojnega za elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, izmed ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdajajo kvalificirana potrdila za elektronski podpis in elektronski žig, določi seznam ponudnikov, ki ta potrdila izdajajo notarjem. Evidenco izdanih kvalificiranih potrdil za notarje in notarske pomočnike vodi Notarska zbornica Slovenije.«.
V 19. členu se v petem odstavku besedilo »minister, pristojen za pravosodje« nadomesti z besedo »minister«.
V tretjem odstavku 20. člena, prvem in drugem odstavku 95. člena, drugem in petem odstavku 107. člena, tretjem odstavku 108.a člena, tretjem odstavku 109. člena, prvem odstavku 113.d člena, tretjem odstavku 115. člena, prvem in drugem odstavku 120. člena, prvem odstavku 121. člena, 123.c členu in drugem odstavku 123.č člena se besedilo »minister, pristojen za pravosodje« v vseh sklonih nadomesti z besedo »minister« v ustreznem sklonu.
28. člen se spremeni tako, da se glasi:
Pečat, žig, kvalificirano potrdilo za elektronski podpis in kvalificirano potrdilo za elektronski žig iz 15. člena tega zakona se morajo skrbno varovati pred dostopnostjo tretjim osebam. Kvalificirano potrdilo za elektronski podpis lahko uporablja samo notar.
Če se notarju pečat, žig, kvalificirano potrdilo za elektronski podpis ali kvalificirano potrdilo za elektronski žig uniči, izgubi, ga pogreša ali mu je odtujeno oziroma če notar spremeni ime, mora o tem brez odlašanja obvestiti Notarsko zbornico Slovenije in kvalificirani potrdili preklicati.
V primerih iz prejšnjega odstavka notar brez odlašanja Notarski zbornici Slovenije predloži zahtevo za izdajo novih kvalificiranih potrdil za elektronski podpis in elektronski žig.
Novi pečat in žig se morata po obliki razlikovati od prejšnjih, notar pa ju lahko uporablja pri poslovanju šele po overitvi odtisov v skladu s tretjim odstavkom 15. člena tega zakona. Enako velja, če se zaradi spremembe notarjevega imena ali sedeža spremeni vsebina pečata in žiga.
Če se prejšnji pečat ali žig najde oziroma predrugači, ga mora notar predati Notarski zbornici Slovenije, ki ga komisijsko uniči.
Če notar spremeni podpis, ga sme uporabljati šele potem, ko je overitev novega podpisa deponirana po tretjem odstavku 15. člena tega zakona.
Notar mora najpozneje dva meseca pred iztekom veljavnosti kvalificiranih potrdil pri Notarski zbornici Slovenije vložiti zahtevo za izdajo novega kvalificiranega potrdila za elektronski podpis oziroma kvalificiranega potrdila za elektronski žig.«.
V 31. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Notarske listine so lahko v fizični ali elektronski obliki ter so lahko sestavljene vpričo notarja ob fizični prisotnosti strank in drugih udeležencev ali prek neposredne varne videopovezave z notarjem.«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»Zapis notarske listine v elektronski obliki mora biti zavarovan s kvalificiranim elektronskim podpisom in kvalificiranim elektronskim žigom notarja ter opremljen s kvalificiranim elektronskim časovnim žigom tako, da je zagotovljena integriteta podatkov v listini ter razvidno dejstvo, da je listino sestavil in podpisal notar, in čas nastanka listine. Oblika zapisa notarske listine mora zagotavljati ohranitev nespremenljive vsebine podatkov in vse druge pogoje za varno in dolgoročno hrambo podatkov v digitalni obliki, kot jih določajo predpisi o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih.«.
34. člen se spremeni tako, da se glasi:
V notarski listini v fizični in elektronski obliki se ne sme nič izbrisati. Če je treba del besedila prečrtati, mora biti to storjeno tako, da prečrtano besedilo ostane čitljivo.
Če je treba besedilo v listini v fizični obliki spremeniti ali dopolniti, popraviti napake v imenih ali številkah ter druge očitne pisne in računske pomote ali pomanjkljivosti glede oblike, notar to opravi na koncu listine v fizični obliki, tako da mora biti nedvoumno označeno, kateri del besedila se spreminja, dopolnjuje ali popravlja. Prav tako morata biti na koncu označena mesto in obseg besedila, ki je bilo črtano na način iz prejšnjega odstavka.
Če je treba besedilo v listini v elektronski obliki spremeniti ali dopolniti, popraviti napake v imenih ali številkah ter druge očitne pisne in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike, notar to opravi z listino v elektronski obliki, ki vsebuje vsebino izvorne listine v elektronski obliki in nedvoumni zapis o tem, kateri del besedila izvorne listine se spreminja, dopolnjuje ali popravlja. V tej listini, ki mora biti povezana z izvorno listino v elektronski obliki na način, ki onemogoča njuno ločevanje, morata biti označena mesto in obseg besedila, ki se spreminja, dodaja ali popravlja.«.
V 37. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Zasebno in notarsko listino v fizični obliki na koncu lastnoročno podpiše notar, ki jo je sestavil, poleg podpisa pa odtisne svoj pečat ali žig.«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za podpisovanje notarskih in zasebnih listin v elektronski obliki.«.
V 38. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Če na notarski listini v fizični obliki ni podpisa in pečata ali žiga notarja oziroma na notarski listini v elektronski obliki ni kvalificiranega elektronskega podpisa notarja, ki je listino sestavil, njegovega kvalificiranega elektronskega žiga ter listina ni opremljena s kvalificiranim elektronskim časovnim žigom, takšna listina nima pravnega učinka javne listine.«.
38.a člen se spremeni tako, da se glasi:
Notarsko listino v elektronski obliki elektronsko podpišejo stranke in drugi udeleženci ter priče s kvalificiranim elektronskim podpisom v neposredni varni videopovezavi z notarjem ali ob fizični prisotnosti vpričo notarja. Veljavnost kvalificiranih elektronskih podpisov notar preveri s kvalificirano storitvijo potrjevanja njihove veljavnosti. Po končanem preverjanju veljavnosti kvalificiranih elektronskih podpisov, notar listino elektronsko podpiše s svojim kvalificiranim elektronskim podpisom, jo zavaruje s kvalificiranim elektronskim žigom in opremi s kvalificiranim elektronskim časovnim žigom.
Odtis kvalificiranega elektronskega podpisa notarja na notarski listini v elektronski obliki mora vsebovati ime in priimek notarja, naziv notar ali notarka, ime kraja, v katerem ima notar sedež, ter posnetek lastnoročnega podpisa notarja (faksimile podpisa). Odtis kvalificiranega elektronskega žiga vsebuje grb Republike Slovenije.
Notarska listina v elektronski obliki mora vselej vsebovati navedbo načina preverjanja veljavnosti elektronskih podpisov oseb iz prvega odstavka tega člena.
Notarske listine, ki so pod pogoji iz tega zakona sestavljene v elektronski obliki, podpisane s kvalificiranimi elektronskimi podpisi strank in drugih udeležencev ter prič, zavarovane s kvalificiranim elektronskim podpisom notarja in njegovim kvalificiranim elektronskim žigom ter opremljene s kvalificiranim elektronskim časovnim žigom so izenačene z notarskimi listinami v fizični obliki, kot jih določa 3. člen tega zakona.
Če se pri sestavi notarskih listin v elektronski obliki prek neposredne varne videopovezave pojavi sum v resničnost podatkov videoelektronske identifikacije ali če notar presodi, da je za razjasnitev ali ugotovitev pravne in poslovne sposobnosti ali pooblastil za zastopanje to potrebno, lahko te okoliščine preveri ob fizični prisotnosti strank oziroma drugih udeležencev notarske storitve.«.
Za 38.a členom se doda nov 38.b člen, ki se glasi:
Informacijski sistem za podporo poslovanja notarja in videokomunikacijski sistem za sestavo notarskih listin na daljavo z možnostjo videoelektronske identifikacije je programska oprema, ki jo upravlja Notarska zbornica Slovenije.
Minister v predpisu iz 95. člena tega zakona predpiše podrobnejša pravila o tehničnih zahtevah programske opreme iz prejšnjega odstavka.«.
V 39. členu se za drugim odstavkom dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»Če stranke in drugi udeleženci pri sestavi notarske listine v elektronski obliki niso fizično prisotne se njihova istovetnost ugotavlja in preveri z uporabo videoelektronske identifikacije:
– na podlagi veljavnega identifikacijskega dokumenta, opremljenega s fotografijo, pri čemer se istovetnost osebe dodatno preveri z vpogledom v javno evidenco izdajatelja tega identifikacijskega dokumenta in primerja njena podoba obraza v času videoelektronske identifikacije s fotografijo osebe, shranjeno v javni evidenci izdajatelja identifikacijskega dokumenta, ter s preverjanjem pristnosti in veljavnosti tega dokumenta v javni evidenci izdajatelja, ali
– na podlagi veljavnega identifikacijskega dokumenta, opremljenega s fotografijo, pri čemer se istovetnost osebe dodatno ob njenem izrecnem soglasju preveri tako, da se primerja njena podoba obraza v času videoelektronske identifikacije s podobo obraza te osebe, shranjeno kot biometrični podatek na pomnilniškem mediju veljavnega identifikacijskega dokumenta, ter s preverjanjem pristnosti in veljavnosti tega dokumenta v javni evidenci izdajatelja.
Ne glede na prejšnji odstavek se istovetnost strank in drugih udeležencev, ki pri sestavi notarske listine v elektronski obliki niso fizično prisotne, lahko ugotavlja in preveri tudi na podlagi sredstva elektronske identifikacije visoke ravni zanesljivosti v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, ali na drug način, po katerem je istovetnost strank ali drugih udeležencev mogoče nedvomno ugotoviti in preveriti.«.
Dosedanji tretji odstavek postane peti odstavek.
Za petim odstavkom se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:
»Minister s predpisom iz 95. člena tega zakona določi minimalne tehnične pogoje, ki jih mora izpolnjevati videoelektronska identifikacija, ter način njene uporabe.«.
V 61. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Notar sme potrditi, da se prepis listine ujema z izvirnikom, če obvlada jezik, v katerem je listina spisana, razen če notar s preslikavo ali skeniranjem naredi fizično ali elektronsko kopijo listine. Notar potrdi, da se fizična kopija listine ujema z njenim elektronskim izvirnikom, če jo sam natisne iz izvirnika listine v elektronski obliki, na katerem je predhodno preveril veljavnost kvalificiranih elektronskih podpisov oziroma kvalificiranih elektronskih žigov s kvalificirano storitvijo potrjevanja njihove veljavnosti. Notar potrdi, da se skenogram ujema z njegovim fizičnim izvirnikom, če ga sam izdela iz izvirnika listine.«.
V tretjem odstavku se besedilo »oziroma navadnega« črta.
V 64. členu se prvi in drugi odstavek spremenita tako, da se glasita:
»Notar sme potrditi, da je stranka vpričo njega lastnoročno ali elektronsko podpisala listino ali dala nanjo svoj ročni znak, ali da je podpis ali ročni znak, ki je že na listini, vpričo njega priznala kot svojega. Šteje se, da je stranka listino v elektronski obliki vpričo notarja podpisala, če jo je elektronsko podpisala na način iz prvega odstavka 38.a člena tega zakona.
Strankam, ki so listino v fizični obliki podpisale in podpis priznale na njenem skenogramu prek neposredne varne videopovezave z notarjem, listine ni treba ponovno elektronsko podpisati. Tako podpisana in overjena listina postane listina v elektronski obliki.«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»V potrdilu o overitvi v elektronski obliki notar navede, na kakšen način je ugotovil istovetnost stranke ter preveril veljavnost kvalificiranega elektronskega podpisa, navede opravilno številko vpisnika in datum. Potrdilo o overitvi v elektronski obliki mora biti povezano z izvorno listino v elektronski obliki, na kateri se podpis overja, ali z njenim skenogramom na način, ki onemogoča njuno ločevanje. Notar potrdilo o overitvi v elektronski obliki elektronsko podpiše s kvalificiranim elektronskim podpisom, jo zavaruje s kvalificiranim elektronskim žigom in opremi s kvalificiranim elektronskim časovnim žigom.«.
Za 64. členom se doda nov a64.a člen, ki se glasi:
Ne glede na 38.a in 64. člen tega zakona se notarsko potrdilo o overitvi podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu izda v fizični obliki.
Prejšnji odstavek se smiselno uporablja tudi za odpravek notarskega zapisa zemljiškoknjižnega dovolila, izdanega za vpis v zemljiško knjigo.
Elektronske priloge notarskega potrdila iz prvega odstavka tega člena in elektronske priloge odpravka notarskega zapisa iz prejšnjega odstavka morajo biti označene v skladu z drugim odstavkom 35. člena tega zakona.«.
V 65. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Državni organi, samoupravne lokalne skupnosti in nosilci javnih pooblastil lahko zaradi overitev podpisov, ki jih opravi notar, pri Notarski zbornici Slovenije priglasijo kvalificirana potrdila za elektronski podpis in elektronski žig, ki jih njihove pooblaščene osebe uporabljajo za elektronsko podpisovanje javnih listin, izvorno izdanih v elektronski obliki. Veljavnost kvalificiranega elektronskega podpisa in kvalificiranega elektronskega žiga na izvorni javni listini v elektronski obliki notar preveri na podlagi priglašenih kvalificiranih potrdil za elektronski podpis in elektronski žig.«.
V 67. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»V izvirniku notarskega potrdila, ki se izroči stranki, mora notar potrditi, da je bila oseba pri njem oziroma je z njo vzpostavil stik prek neposredne varne videopovezave iz 31. člena tega zakona, ter navesti dan, mesec in leto, na zahtevo stranke pa tudi uro, ko se je to zgodilo, in način ugotovitve istovetnosti osebe, na katero se nanaša potrdilo.«.
V 69. členu se drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Zapisnik podpiše tudi oseba, ki je predsedovala seji organa. Če se zapisnik sestavi v elektronski obliki, predsedujoči seji organa zapisnik podpiše s svojim kvalificiranim elektronskim podpisom.«.
V 72. členu se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»Odpravek notarskega zapisa, ki je bil sestavljen v elektronski obliki, se izda z listino v elektronski obliki, ki vsebuje izvorno listino v elektronski obliki s pripisom »ODPRAVEK NOTARSKEGA ZAPISA« in overitveno klavzulo.«.
V 83. členu se za prvim odstavkom doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»Overitvena klavzula v elektronski obliki mora biti neločljivo povezana z listino v elektronski obliki, ki vsebuje izvorno listino v elektronski obliki s pripisom »ODPRAVEK NOTARSKEGA ZAPISA« ter potrdilo, da se ta listina ujema z izvorno listino v elektronski obliki, označbo iz 76. člena tega zakona in vse navedbe iz prejšnjega odstavka.«.
V 84. členu se na koncu prvega odstavka doda besedilo »Smiselno enako velja tudi za odpravek notarskega zapisa, ki je bil sestavljen v elektronski obliki.«.
96. člen se spremeni tako, da se glasi:
Z dnem vročitve odločbe iz petega odstavka 19. člena tega zakona oziroma z dnem, določenim v odločbi o razrešitvi, notar ne sme več opravljati zadev iz 2. člena tega zakona. Notar mora v sedmih dneh od vročitve odločbe iz petega odstavka 19. člena tega zakona oziroma od dneva, določenega v odločbi, preklicati kvalificirano potrdilo za elektronski podpis in kvalificirano potrdilo za elektronski žig, Notarski zbornici Slovenije pa izročiti vse listine, spise, vpisnike in knjige ter druge evidence, skupaj z notarskim pečatom in žigom ter denarjem, vrednostnimi papirji in dragocenostmi po stanju, v kakršnem se nahajajo na dan prejema odločbe.
Dokumentacijo in predmete iz prejšnjega odstavka (notarski arhiv) zapisniško prevzame tričlanska komisija, ki jo sestavljajo člani organov Notarske zbornice Slovenije. Če notar kvalificiranega potrdila za elektronski podpis in kvalificiranega potrdila za elektronski žig v roku iz prejšnjega odstavka ne prekliče, ga prekliče Notarska zbornica Slovenije.
Poleg notarja lahko pri prevzemu sodeluje delavec Notarske zbornice Slovenije, ki ga določi njen predsednik.«.
V 101. členu se v petem odstavku pika črta in doda besedilo »ter si v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, po določbi prvega odstavka 15. člena tega zakona priskrbi kvalificirano potrdilo za elektronski podpis.«.
V 104. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»Začasni namestnik vodi notarsko pisarno v imenu in za račun odsotnega notarja ter uporablja pečat in žig oziroma kvalificirani elektronski žig nadomeščanega notarja.«.
V 105. členu se pika črta in doda besedilo »oziroma njegov kvalificirani elektronski žig.«.
V 107. členu se v tretjem odstavku besedilo »ministrstvu, pristojnemu za pravosodje,« nadomesti z besedo »ministrstvu«.
V 108.b členu se za petim odstavkom doda nov novi šesti odstavek, ki se glasi:
»Za vpis in izpis podatkov iz centralnega registra oporok se plača nadomestilo, katerega višina se določi v aktu iz tretjega odstavka prejšnjega člena.«.
V 124. členu se v drugem odstavku besedilo »(prvi odstavek 115. člena)« nadomesti z besedilom »(prvi odstavek 121. člena)«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»Če je notarju izrečena začasna prepoved opravljati notariat, zbornica nemudoma prekliče kvalificirano potrdilo za elektronski podpis in kvalificirano potrdilo za elektronski žig.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
V Zakonu o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZEPT, 46/14 in 121/21 – ZEISZ) se v 13. členu drugi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(2) Določbe prejšnjega odstavka ne veljajo za:
1. zemljiškoknjižna dovolila, s katerimi se prenaša lastninska pravica na nepremičnini ali s katerimi se ustanavlja druga stvarna pravica na nepremičnini, in
2. oporočne posle.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na 1. točko prejšnjega odstavka je elektronska oblika zemljiškoknjižnega dovolila enakovredna pisni obliki, če je podpis osebe, ki je izstavila zemljiškoknjižno dovolilo, notarsko overjen.«.
Notarji, ki ob uveljavitvi tega zakona nimajo kvalificiranega potrdila za elektronski podpis in kvalificiranega potrdila za elektronski žig v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, si ju morajo priskrbeti v treh mesecih od uveljavitve tega zakona. Notarski pomočniki, ki ob uveljavitvi tega zakona nimajo kvalificiranega potrdila za elektronski podpis v skladu s predpisi, ki urejajo elektronsko identifikacijo in storitve zaupanja, si ga morajo priskrbeti v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
Spremenjeni prvi in tretji odstavek 31. člena, spremenjeni 34. člen, spremenjeni prvi odstavek 38. člena in spremenjeni 38.a člen, nova tretji in četrti odstavek 39. člena, spremenjeni prvi odstavek 61. člena, spremenjeni prvi, drugi in četrti odstavek 64. člena, novi a64.a člen, novi peti odstavek 65. člena, spremenjeni drugi odstavek 67. člena, novi tretji odstavek 72. člena in novi drugi odstavek 83. člena zakona ter 36. člen tega zakona se začnejo uporabljati, ko so zagotovljeni tehnični pogoji za njihovo izvajanje.
Do začetka uporabe določb iz prejšnjega odstavka se uporabljajo prvi in tretji odstavek 31. člena, 34. člen, prvi odstavek 38. člena, 38.a člen, prvi odstavek 61. člena, prvi, drugi in četrti odstavek 64. člena, drugi odstavek 67. člena Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 – ZSReg-B, 45/08, 91/13 in 189/20 – ZFRO) in drugi odstavek 13. člena Zakona o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZEPT, 46/14 in 121/21 – ZEISZ).
Minister ob zagotovitvi tehničnih pogojev z odredbo, ki se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, določi datum, od katerega bo mogoče sestavljati notarske listine v elektronski obliki in overjati podpise prek neposredne varne videopovezave z notarjem ter priglasiti kvalificirana potrdila za elektronski podpis in elektronski žig pooblaščenih oseb državnih organov, samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.
Notar uskladi zavarovalno pogodbo iz drugega odstavka spremenjenega 14. člena zakona s spremenjenim 14. členom zakona v 12 mesecih od uveljavitve tega zakona.
Postopki za imenovanje notarjev, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega zakona, se nadaljujejo in dokončajo po dosedanjih predpisih.
Merila za ugotavljanje strokovne usposobljenosti iz spremenjenega četrtega odstavka 10.a člena zakona minister izda v enem mesecu od uveljavitve tega zakona.
Pravilnik o poslovanju notarja (Uradni list RS, št. 50/94, 28/95, 18/09 in 30/11) se uskladi s tem zakonom v šestih mesecih od uveljavitve tega zakona.
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Odredba o najnižji zavarovalni vsoti (Uradni list RS, št. 80/94).
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 740-01/22-2/18
Ljubljana, dne 29. septembra 2022
EPA 33-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
