Na podlagi 115., 119. in 289. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17, 199/21 – ZUreP-3 in 20/22 – odl. US), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 – ZLS-UPB2, 27/08 – odločba US RS, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 – ZUJF, 14/15 – ZUUJFO, 76/16 – odločba US RS, 11/18 – ZSPDSLS-1, 30/18, 61/20 – ZIUZEOP-A in 80/20 – ZIUOOPE) ter 16. in 79. člena Statuta Občine Krško (Uradni list RS, št. 13/16 – uradno prečiščeno besedilo, 79/16 in 26/19) je Občinski svet Mestne občine Krško, na 34. seji, dne 29. 9. 2022, sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje Avtoline v starem mestnem jedru Krško
S tem odlokom se sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje Avtoline v starem mestnem jedru Krško.
A) TEKSTUALNI DEL OPPN (ODLOK)
1. Opis prostorske ureditve
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
2.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
3.2 Prometna infrastruktura
3.3 Elektroenergetsko omrežje
3.6 Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
3.8 Elektronske komunikacije
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
5. Rešitve in ukrepi za varovanje zdravja ljudi, varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanje narave
6. Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
B) GRAFIČNI NAČRTI
B1 Izsek iz grafičnega dela občinskega prostorskega načrta | M 1:5.000 |
B2 Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji | M 1:5.000 |
B2 Situacija obstoječega stanja s katastrom | M 1:500 |
B4 Ureditvena situacija s prerezom | M 1:500 |
B5 Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo ter grajeno javno dobro | M 1:500 |
B6 Ureditve potrebne za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom | M 1:1.000 |
B6 Načrt parcelacije | M 1:500 |
C) SPREMLJAJOČE GRADIVO OPPN
C1 Izvleček iz hierarhično višjih prostorskih aktov
C2 Izhodišča za pripravo prostorskega akta
C3 Podatki iz prikaza stanja prostora
C4 Seznam strokovnih podlag, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
C5 Mnenja nosilcev urejanja prostora, odločba glede CPVO
C6 Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta s povzetkom glavnih tehničnih značilnosti
C7 Povzetek za javnost
C8 Elaborat ekonomike
1. Opis prostorske ureditve
1.1 Namen OPPN
(1) Z OPPN se načrtuje prenova kompleksa Avtoline v starem mestnem jedru Krškega. Načrtovana je odstranitev obstoječih objektov servisa, prodaje in tehničnih pregledov vozil, ki se nadomestijo z večstanovanjsko gradnjo, lahko v povezavi s centralnimi, mestotvornimi dejavnostmi.
(2) OPPN določa usmeritve v zvezi s posegi v prostor, vrste možnih posegov v prostor ter pogoje za njihovo izvedbo.
1.2 Območje OPPN
(1) Območje OPPN je velikosti 0,68 ha. Zajema zemljišča oziroma dele zemljišč s parcelnimi številkami: 2865/9-del, 2867/1, 2867/3, 2867/5, 2867/6, 2873/3, 2873/4, 2873/7, 2874/1, 2874/4, 2874/5, 2874/6, 2873/5, 2873/6, 2873/7, 2874/2, 3050/1-del, 3050/2-del, 3050/12, 3050/13, 3050/14, 3050/18, 3050/17, vse k.o. Krško.
(2) Območje OPPN s potekom meje je prikazano na grafičnih načrtih.
(3) Izven območja OPPN je, za namen funkcioniranja načrtovanih ureditev, dopustna ureditev gospodarske javne infrastrukture in priključkov nanjo.
2. Umestitev načrtovane ureditve v prostor
2.1 Vplivi in povezave prostorske ureditve s sosednjimi območji
(1) Območje OPPN se nahaja na robu strnjene pozidave starega mestnega jedra Krško, ob križišču Bohoričeve ulice in Ceste krških žrtev. Na zahodu območje meji na Trško Goro, vzhodno od območja je niz poslovnih in družbeno pomembnih objektov ob Cesti krških žrtev, severno je večstanovanjski niz ob Bohoričevi ulici.
(2) Ambientalna vrednost kompleksa je njegova lokacija neposredno ob zelenem zaledju Trške Gore, do katere se ohranja peš povezava mimo studenca sv. Rozalije, ki ima zgodovinski in simbolni pomen za staro mestno jedro Krškega. Območje studenca sv. Rozalije se obravnava in uredi v sklopu celostne ureditve načrtovanega kompleksa.
(3) Načrtovana gradnja predstavlja novo prostorsko potezo in hkrati razvojno priložnost starega mestnega jedra Krško. Vendar pa pozidava niti po višini niti po tlorisnih gabaritih ne bo imela negativnih vplivov na obstoječo strukturo mesta in na podobo naselja v širšem prostoru oziroma vedute nanj. Zaradi umeščenosti pod hrib nov kompleks tudi ne bo motil pogledov na širšo okolico.
2.2 Rešitve načrtovanih objektov in površin
(1) Nova pozidava ima v osnovi vzdolžno postavitev objektov v smeri sever–jug, ki sledi zasnovi uličnega niza ob Cesti krških žrtev. Ta prevladuje nad prečno potezo v smeri vzhod–zahod.
(2) Pozidavo sestavlja en, ali več objektov v sklopu treh nizov pozidave:
– vzdolžni niz A, ki je lociran vzporedno s Cesto krških žrtev,
– prečni niz B ob južni meji OPPN,
– vzdolžni niz C in D ob vznožju Trške Gore.
(3) Glavni dostop do območja je iz Bohoričeve ulice.
(4) Osrednji in severni del območja OPPN se nameni za ureditev skupne zelene površine in parkirišč.
2.3 Pogoji in usmeritve za projektiranje in gradnjo
2.3.1 Prostorski izvedbeni pogoji glede namembnosti in vrste posegov v prostoru
(vrste dopustnih osnovnih objektov glede na namen)
(1) V skladu z Uredbo o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18) je na območju OPPN dopustna gradnja naslednjih osnovnih objektov:
1 STAVBE, od teh: |
| 11 Stanovanjske stavbe, od teh: |
| | 112 Večstanovanjske stavbe |
| | 113 Stanovanjske stavbe za posebne družbene skupine |
| 12 Nestanovanjske stavbe, od teh: |
| | 121 Gostinske stavbe |
| | 122 Poslovne in upravne stavbe |
| | 123 Trgovske stavbe in stavbe za storitvene dejavnosti |
| | 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje komunikacij |
| | 126 Stavbe splošnega družbenega pomena |
| | 127 Druge nestanovanjske stavbe, od teh: |
| | | 1274 Druge stavbe, ki niso uvrščene drugje (od teh samo nadstrešnice) |
2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI, od teh: |
| 21 Objekti prometne infrastrukture, od teh: |
| | 211 Ceste, od teh: |
| | 2112 Lokalne ceste in javne poti, nekategorizirane ceste in gozdne ceste, |
| 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi. |
| 24 Drugi gradbeni inženirski objekti, od teh: |
| | 241 Objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od teh: |
| | | 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas, od teh: |
| | | – otroška in druga javna igrišča, |
| | | – javni vrtovi in parki, trgi, ki niso sestavni del javne ceste |
| | 242 Drugi gradbeni inženirski objekti, od teh: |
| | | 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje, od tega: |
| | | – oporni zidovi, škarpa, objekti za zadrževanje plazov, ograje. |
3 DRUGI GRADBENI POSEGI, od teh: |
| 31 Trajno reliefno preoblikovanje terena, |
| 32 Gradbeni posegi za opremo odprtih površin. |
(2) Dopustna je tudi namestitev naprav za izkoriščanje sončne energije (solarni in foto-voltaični sistemi), pod pogojem, da s tem soglaša organ, pristojen za varstvo kulturne dediščine.
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Na območju OPPN so, poleg bivanja, dopustne naslednje dejavnosti, določene v Uredbi o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08):
(G) TRGOVINA,
(I) GOSTINSTVO,
(J) INFORMACIJSKE IN KOMUNIKACIJSKE DEJAVNOSTI,
(K) FINANČNE IN ZAVAROVALNIŠKE DEJAVNOSTI,
(L) POSLOVANJE Z NEPREMIČNINAMI,
(M) STROKOVNE, ZNANSTVENE IN TEHNIČNE DEJAVNOSTI,
(N) DRUGE RAZNOVRSTNE POSLOVNE DEJAVNOSTI,
(O) DEJAVNOST JAVNE UPRAVE IN OBRAMBE; DEJAVNOST OBVEZNE SOCIALNE VARNOSTI,
(P) IZOBRAŽEVANJE
(Q) ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO,
(R) KULTURNE, RAZVEDRILNE IN REKREACIJSKE DEJAVNOSTI,
(S) DRUGE DEJAVNOSTI.
(2) Izvajanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena ter tudi drugih nemotečih dejavnosti, je dopustno pod pogojem zagotovitve zadostnih parkirnih mest za opravljanje dejavnosti.
(vrste gradenj in drugih posegov)
V območju OPPN so dopustne naslednje izvedbe gradbenih in drugih del pod pogoji tega odloka:
– novogradnje,
– rekonstrukcije,
– vzdrževanje objektov,
– vzdrževalna dela v javno korist,
– odstranitve,
– spremembe namembnosti.
(vrste dopustnih pomožnih objektov, vključno z njihovo lego, velikostjo in oblikovanjem)
(1) Dopustna je postavitev naslednjih pomožnih objektov, ki dopolnjujejo funkcijo osnovnih objektov:
– pokritih stojal za kolesa,
– pokritega zbirnega mesta za odpadke,
– ograj,
– grajenega ribnika in paviljona oziroma ute v sklopu parkovne ureditve,
– rezervoarja (npr. za deževnico).
Dopustna je tudi postavitev nadstreškov, zasteklitev balkonov, postavitev senčil, ograjevanje atrijev, teras, ipd., in sicer na podlagi enotne projektne rešitve za celoten objekt.
(2) Pomožne objekte je dopustno postavljati znotraj gradbene parcele z odmikom 0,5 m od sosednjega zemljišča; ob soglasju lastnika sosednjega zemljišča je dopustna postavitev na parcelno mejo. Umeščajo se na način, da ne onemogočajo funkcioniranja osnovnih stavb in sosednjih zemljišč.
(3) Objekti so locirani in oblikovani tako, da ne poslabšujejo izgleda osnovnih objektov in videza območja. Višina ograj je do 2,2 m, postavitev ograj ob ulico (Bohoričevo, Cesto krških žrtev) ni dopustna.
(4) Kot pomožni objekti se lahko postavljajo tudi vsi gradbeni inženirski objekti in drugi gradbeni posegi iz 7. člena tega odloka.
2.3.2 Prostorski izvedbeni pogoji glede lege osnovnih objektov
2.3.2.1 Regulacijske črte
(1) Na območju OPPN je za gradnjo osnovnih stavb določena gradbena meja-črta, ki je najbolj izpostavljeni deli stavb ne smejo presegati, lahko pa se je dotikajo ali so od njih odmaknjeni v notranjost zemljišča.
(2) Prikaz gradbene meje je razviden iz grafičnih načrtov.
2.3.2.2 Lega osnovnih objektov na zemljišču z njihovo funkcionalno, tehnično in oblikovno zasnovo
(funkcionalna in tehnična zasnova objektov – splošno)
(1) Upošteva se predpise s področja tehničnih zahtev, ki morajo biti izpolnjene za učinkovito rabo energije v stavbah na področju toplotne zaščite, gretja, prezračevanja, hlajenja, klimatizacije, priprave tople vode in razsvetljave v stavbah.
(2) Pri projektiranju in gradnji se upošteva predpis o univerzalni graditvi in uporabi objektov.
(lega, velikost in oblikovanje osnovnih stavb)
(1) Nova pozidava ima v osnovi vzdolžno postavitev objektov (niza stavb A ter C in D), ki je značilna za staro mestno jedro Krškega in poteka v smeri sever–jug, vzporedno z reko Savo in Cesto krških žrtev. Prečna poteza (niz B), ki poteka v smeri vzhod–zahod, je glede višine podrejena vzdolžni. Tlorisi objektov so v osnovi podolžni (ne nujno pravokotni), dopustna je tudi umestitev kvadratnih objektov po vzoru vila blokov ob Bohoričevi ulici.
(2) Novo pozidavo sestavlja ena ali več stavb, ki so lahko medsebojno povezane. Dopustni so presledki med stavbami.
(3) Stavbe vzdolžnega niza (C in D) ob vznožju Trške Gore so členjene oziroma razgibane tako v horizontalni smeri (tlorisi), kot tudi po višini.
(4) Lega stavb: osnovne stavbe se umeščajo znotraj določene gradbene meje. Izven gradbene meje lahko segajo le balkoni, nadstreški, zunanja stopnišča, ipd.
(5) Višinski gabariti in etažnost:
– niz A: od P+2 ali P+1+M do največ P+3 ali P+2+M; višina do 14 m od kote terena ob objektu do najvišje točke strehe,
– niz B: vsaj eno etažo nižji od niza A,
– niza C in D: do največ P+5; višina do 19 m od kote terena ob stavbi do najvišje točke strehe.
Na celotnem območju je dopustna izvedba kleti.
(6) Faktorji:
– faktor zazidanosti (FZ) gradbene parcele: do 0,6. V faktor zazidanosti se štejejo osnovne in pomožne stavbe; ne štejejo pa se sekundarni deli stavb, kot so: balkoni, zunanja stopnišča in klančine, horizontalna senčila, napušči, nadstreški nad vhodom, ipd. Prav tako se v faktor zazidanosti ne štejejo parkirišča oziroma manipulativne površine in drugi objekti, ki niso stavbe,
– faktor odprtih bivalnih površin – to so vse odprte površine, razen parkirišča in dostopna cesta (FBP): najmanj 0,3; od tega vsaj 0,15 zelenih površin.
(7) Oblikovanje: oblikovanje objektov naj bo čim bolj nevtralno. Pri nizih A in C ter D naj se z oblikovanjem poudari osnovno, vzdolžno linijo objektov. Fasade objektov so enostavne, pri izbiri barv so prepovedane fluorescentne in močno intenzivne barve. Strehe so ravne (dopustna je tudi izvedba terasne etaže), za niz A ob Cesti krških žrtev je dopustna tudi izvedba dvokapne strehe naklona med 35 in 45 stopinj.
2.3.3 Prostorski izvedbeni pogoji glede ureditve okolice
(1) Do studenca sv. Rozalije se zagotavlja javno dostopna peš povezava bodisi kot pokrit prehod skozi stavbni niz C-D (pasaža), ali pa se pusti odprt prehod med stavbami. Peš povezava skozi kompleks se navezuje na obstoječo pohodniško pot proti Trški Gori.
(2) V sklopu projektiranja načrtovanih ureditev se območje studenca sv. Rozalije vključi v projekt, kot element ureditve okolice kompleksa.
(3) Prometne in manipulativne površine ob stavbah se asfaltira ali tlakuje ter v čim večji možni meri ozeleni.
(4) Zelene površine se uredi kot zelenice, zasajene z grmovnicami, visoko vegetacijo, cvetličnjaki, ipd. ter nameni za ureditev otroškega igrišča.
2.3.4 Prostorski izvedbeni pogoji in merila za parcelacijo
(1) Gradbena parcela je posebej določena na območju načrtovanih stavb ter posebej na območju prometnih površin ob Bohoričevi ulici in Cesti krških žrtev. Predlog parcelacije je razviden iz grafične priloge.
(2) Dopustna je delitev ali združevanje gradbenih parcel, pri čemer morajo nove parcele omogočati funkcionalno uporabo prostora za namen, ki je določen s tem odlokom.
3. Zasnova projektnih rešitev in pogojev glede gradnje in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro
3.1 Skupne določbe
(skupne določbe glede infrastrukture)
(1) Dopustne so novogradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje objektov gospodarske javne infrastrukture (v nadaljnjem besedilu GJI) ter priključkov nanjo in vzdrževalna dela v javno korist. Pri tem se upošteva funkcionalno zasnovo območja OPPN, predvidenih objektov v območju ter možnost njihovega razvoja. Gradnja novih omrežij GJI, njihovo obratovanje in vzdrževanje ter priključevanje na omrežja se izvaja skladno z veljavnimi predpisi s teh področij in pod pogoji upravljavcev, podanimi z izhodišči in mnenji k OPPN.
(2) Načrtovanje in posegi v varovalnih pasovih posameznih infrastrukturnih omrežij se izvajajo skladno z veljavnimi predpisi s področja gradnje, obratovanja in vzdrževanja posameznih omrežij, pod tehničnimi pogoji upravljavcev posameznih omrežij, podanimi z izhodišči in mnenji k OPPN in s pridobitvijo njihovega mnenja na projektno dokumentacijo. Posegi in gradnja se izvajajo pod njihovim nadzorom.
(3) Okvirne trase priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo so razvidne iz grafičnega načrta B5.
3.2 Prometna infrastruktura
(prometna infrastruktura)
(1) Glavni dostop do območja se zagotavlja iz Bohoričeve ulice, iz katere je urejen že obstoječ dovoz do območja. Dopustna je ureditev dodatnih dostopov, v skladu s pogoji upravljavca občinskih cest.
(2) Parkirne površine za stanovalce in za eventualno opravljanje dejavnosti se zagotovijo znotraj gradbene parcele stavbe. Za stanovalce se zagotavlja najmanj 1,5 parkirnega mesta na stanovanjsko enoto. V primeru izvajanja dejavnosti iz 8. člena tega odloka se število parkirišč zagotavlja v skladu z veljavnimi normativi. Ob Bohoričevi ulici se uredijo javna parkirna mesta.
(3) Uredi se peš povezava (bodisi kot peš pot čez območje zelenih površin znotraj kompleksa bodisi kot pločnik ob Bohoričevi ulici) od stanovanjskega kompleksa do avtobusnega postajališča, severno od območja OPPN. Ohranja se pločnik ob Cesti krških žrtev.
3.3 Elektroenergetsko omrežje
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Za območje OPPN je izdelana idejna zasnova elektrifikacije stanovanjskega kompleksa Avtoline v starem mestnem jedru Krško (izdelal Marjan Grobelšek s.p., št. načrta 7E222, marec 2022).
(2) Novi objekti se priključujejo na distribucijsko omrežje na nizko napetostnih zbiralnicah v transformatorski postaji TP Krško Gazela: 1026 in na TP Bohoričeva: 290.
(3) Elektroenergetsko omrežje na območju OPPN se zgradi na način, da zagotavlja uravnoteženo obtežbo distribucijskega omrežja. Načrtovane so ukinitve obstoječih NN kablov ter polaganje novih.
(4) Na območju načrtovane gradnje se nahaja obstoječ SN kablovod, ki povezuje obstoječi TP. SN kablovod se na delu trase ustrezno zaščiti.
(5) Načrtovane rešitve elektroenergetskega omrežja so razvidne iz grafičnega načrta B5 Potek omrežij in priključevanje objektov na gospodarsko javno infrastrukturo. V fazi projektiranja so dopustna odstopanja od prikazanih rešitev, na podlagi uskladitve z upravljavcem elektro energetskega omrežja.
3.4 Plinovodno omrežje
(1) Nove stavbe se lahko priključi na že zgrajeno distribucijsko plinovodno omrežje odsek R206-PE125 in odsek R404-PE63 z delovnim tlakom 4 bare, ki poteka ob Bohoričevi ulici in po Cesti krških žrtev.
(2) Za izpolnjevanje pogojev ogrevanja iz PURES se predvidi ogrevanje bodisi z zemeljskim plinom bodisi ogrevanje s priključitvijo na toplovod iz kotlovnice na Bohoričevi ulici, ali pa z obnovljivimi viri energije (lahko v kombinaciji s plinom ali priključitvijo na toplovod).
3.5 Oskrba z vodo
(oskrba s pitno vodo ter požarna voda)
(1) Obstoječe vodovodno omrežje se zaradi dotrajanosti in pod dimenzioniranosti ukine na priključnem mestu.
(2) Načrtovane stavbe se priključijo na obstoječe vodovodno omrežje DLTŽ 150, ki poteka ob Bohoričevi ulici.
(3) Vodomerni jaški za načrtovane stavbe se izvedejo izven objekta na vedno dostopnem mestu. Izvedejo se čim bližje priključnemu mestu, izven prometnih in parkirnih površin.
(4) Voda za gašenje stavb se zagotavlja iz vodovodnega omrežja. Za potrebe gašenja se predvidi hidrante. Natančno število, razmestitev in vrsto hidrantov, potrebno količino vode in druge rešitve v zvezi z varstvom pred požarom se določi v študiji požarne varnosti, ki se izdela za požarno zahtevne objekte.
3.6 Odvajanje in čiščenje odpadnih voda
(komunalne in padavinske odpadne vode)
(1) Na obravnavanem območju se načrtuje kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu (posebej komunalne odpadne vode in posebej padavinske). To se priključi na obstoječo mešano kanalizacijo, ki poteka ob Bohoričevi ulici.
(2) Čiste padavinske vode se razpršeno ponika, ali spelje v mešano kanalizacijo ob Bohoričevi ulici. Če bodo čiste vode speljane v kanalizacijo, se pred izpustom izvede zadrževanje (zatravitev, travne plošče, cevni zadrževalnik, zadrževani bazen, suhi zadrževalnik, …), da se prepreči hipni odtok. Padavinske vode se odvodnjava na način, da ne pritekajo na javne površine in ne povzročajo škode sosednjim zemljiščem.
3.7 Odpadki
(1) Zagotovi se redno zbiranje in odvoz odpadkov.
(2) Odjemni in zbirni prostor mora ustrezati funkcionalnim, estetskim, higiensko-tehničnim ter požarno-varstvenim pogojem ter ne sme ovirati prometa na javnih površinah.
(3) Odjemni prostor se locira na območju, ki je izvajalcu javne službe prosto dosegljiv in čim bližje transportni poti smetarskega vozila.
(4) Z odpadki se ravna skladno z veljavnim predpisom, ki določa pravila ravnanja in druge pogoje za preprečevanje ali zmanjševanje škodljivih vplivov nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi. Zbiranje, odvoz, predelava, obdelava in odlaganje komunalnih odpadkov se na območju OPPN izvaja skladno z veljavnim predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki na območju občine Krško. Z gradbenimi odpadki se ravna skladno z veljavnim predpisom, ki določa obvezno ravnanje z odpadki, ki nastajajo pri gradbenih delih.
3.8 Elektronske komunikacije
(elektronske komunikacije)
(1) Nove stavbe se lahko na telekomunikacijsko (TK) omrežje priključijo z navezavo na najbližji TK kabelski jašek TK kabelske kanalizacije ob Bohoričevi ulici. Priključitev je možna tudi iz pomožnega kabelskega jaška na jugovzhodnem vogalu objekta Cesta krških žrtev 52.
(2) Priključitev na širokopasovno optično omrežje je možna bodisi pri stavbi CKŽ 53 (jašek na obstoječi cevni kanalizaciji) bodisi na predvideno cevno kanalizacijo na odseku med stavbama CKŽ 55 in 69 (gradnja cevne kanalizacije je predvidena v okviru predvidene rekonstrukcija ceste).
4. Rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine
(rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine)
(1) Upoštevati je treba pravne režime varstva kulturne dediščine za:
– območje naselbinske dediščine Krško-Mestno jedro (evidenčna številka 15931),
– arheološko najdišče Krško-Arheološko najdišče Mesto (evidenčna številka 16574),
– vplivno območje Krško-Cerkev sv. Rozalije (evidenčna številka 1951).
(2) Pri naselbinski dediščini se posebno pozornost posveti ohranjanju naselbinske zasnove in odnosov med posameznimi stavbami ter med stavbami in odprtim prostorom. Ohranja se varovane vrednote, kot so: prepoznavna lega v prostoru oziroma krajini (glede na reliefne značilnosti, poti), podoba naselja ali njegovega dela v prostoru (stavbne mase, gabariti, oblike strešin, kritina), odnosi med naseljem ali med njegovim delom in okolico (vedute na naselje in pogledi iz njega).
(3) Območje OPPN se nahaja znotraj arheološkega najdišča, zato bo po območju posegov v tla treba izvesti predhodne arheološke raziskave.
5. Rešitve in ukrepi za varovanje zdravja ljudi, varstvo okolja, naravnih virov ter ohranjanje narave
Območje OPPN se ne nahaja na območju Nature 2000, EPO ali naravnih vrednot, zato posebni ukrepi niso potrebni.
(1) Območje OPPN se ne nahaja na območju vodnih virov.
(2) Varstvo voda in tal se zagotavlja z ustreznim odvajanjem odpadnih voda, urejenim zbiranjem odpadkov in ustreznim ravnanjem v času izvajanja gradbenih del, ki mora biti skladno s predpisi s področja voda in varstva okolja.
(3) Prostori in mesta, kjer se bodo med gradnjo uporabljale nevarne snovi (npr. motorna goriva, olja, maziva, ipd.) se uredijo v skladu z veljavnimi predpisi na način, da zajamejo vso morebiti razlito ali razsuto količino snovi oziroma tekočin.
(1) Na območju ni predvidenih dejavnosti, ki bi predstavljale nevarnost glede varstva zraka.
(2) V času gradnje se izvajajo ukrepi za preprečevanje prašenja in smiselno uporabljajo določila predpisa o preprečevanju in zmanjševanju emisije delcev iz gradbišč.
(1) Za obravnavano območje se po možnosti zagotovi pogoje za območje II. stopnje varstva pred hrupom; glede na namensko rabo prostora lahko tudi III. stopnje.
(2) Naprave, ki lahko povzročajo hrup (toplotne črpalke, prezračevalne naprave) se umeščajo na mesta, da povzročajo čim manj motečega hrupa.
(3) V fazi gradnje se izvajajo ukrepi za preprečevanje hrupa in smiselno uporabljajo določila predpisa o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju.
(svetlobno onesnaževanje in osončenost)
(1) Razsvetljava se načrtuje na način, da osvetljenost, ki jo povzroča na oknih varovanih prostorov ne presega mejnih vrednosti, ki so za tovrstne prostore predpisane v skladu s predpisom, ki ureja svetlobno onesnaževanje.
(2) Za stanovanjske stavbe se zagotavlja osončenje v skladu z veljavnimi predpisi.
6. Rešitve in ukrepi za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom
(varstvo pred poplavami, plazljivost, erozija)
(1) Območje OPPN se ne nahaja na poplavnem območju, ali na območju, kjer bi bili potrebni zaščitni protierozijski ukrepi.
(2) V skladu s podatki Karte verjetnosti pojavljanja plazov na območju ni verjetnost pojavljanja plazov.
(1) Gradnja objektov mora biti potresno odporna, pri načrtovanju se upošteva veljavna zakonodaja s področja mehanske odpornosti in stabilnosti objektov, v skladu z evropskim standardom za potresno odporno gradnjo Eurocode 8 oziroma EC8 (SIST EN-1998).
(2) V skladu s karto projektnega pospeška tal je na območju OPPN določen projektni pospešek tal 0,200 g.
(1) Pri gradnji objektov se izpolnjuje zahteve za varnost pred požarom, določene s predpisi o graditvi objektov.
(2) Pri načrtovanju se upošteva pogoje za varen umik ljudi, živali in premoženja, načrtuje potrebne odmike med objekti in od sosednjih parcel ali zagotavlja ustrezno protipožarno ločitev. Ustrezno se načrtuje dostope, dovoze in delovne površine za intervencijska vozila ter oskrbo z vodo za gašenje. Zadostne količine požarne vode se zagotovi iz vodovodnega omrežja.
(3) Dostop za intervencijska vozila se zagotavlja iz Ceste krških žrtev, Bohoričeve ulice in preko obstoječe javne poti Bohoričeva – Žvika. Delovne površine za intervenco se zagotovijo v sklopu parkirišč in drugih utrjenih površin na območju OPPN.
7. Etapnost izvedbe prostorske ureditve in drugi pogoji za izvajanje OPPN
(1) Gradnjo na območju OPPN je dopustno izvajati etapno. Posamezna etapa lahko obsega tudi le del posameznega niza objektov, vendar mora predstavljati funkcionalno zaključeno celoto.
(2) Do izvedbe načrtovanih ureditev je za na celotnem območju OPPN dopustno opravljanje obstoječih dejavnosti, začasno parkiranje in ureditev odprtih bivalnih (zelenih ali drugih odprtih bivalnih) površin.
(obveznosti investitorjev in izvajalcev gradnje)
Gradbišče se načrtuje in uredi skladno z veljavnimi predpisi s področja graditve objektov. Zagotovi se vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja.
8. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitev
(dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev)
(1) Na območju OPPN je dopustno odstopanje pri prometnem in drugem infrastrukturnem urejanju, v kolikor to zahteva prilagoditev obstoječim trasam vodov in naprav, gre za ustreznejšo tehnično-tehnološko rešitev izvedbe, ali bolj ekonomično rešitev ter če te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta OPPN.
(2) Dopustna so odstopanja pri zasnovi, legi, velikosti in oblikovanju objektov na območju OPPN, vključno z vsemi pripadajočimi ureditvami ter pri parcelaciji, če to dovoljujejo usklajevanja z Zavodom za varstvo kulturne dediščine, če gre za ustreznejšo tehnično rešitev in tehnologijo izvedbe in v kolikor te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta območja ter so za izvedbo teh odstopanj pridobljena mnenja vseh pristojnih mnenjedajalcev. Pri parcelaciji so odstopanja dopustna tudi v smislu prilaganja obstoječi lastniški strukturi.
(3) Odstopanja ne smejo bistveno spreminjati načrtovanega videza območja, poslabšati bivalnih pogojev ter vplivov na okolje in ne smejo biti v nasprotju z javno koristijo oziroma interesi. Spremembe, dovoljene z odstopanji ne smejo ovirati realizacije OPPN in morajo biti v skladu z zakonskimi in podzakonskimi predpisi, ki se nanašajo na posege v prostor in varovanje okolja.
(prenehanje veljavnosti prostorskega izvedbenega akta)
Z dnem uveljavitve tega odloka na območju OPPN iz prvega odstavka 4. člena tega odloka preneha veljati Odlok o ureditvenem načrtu ožjih ureditvenih območij III., IV. in V. zgodovinskega jedra Krško (SDL št. 8/86, Uradni list RS, št. 63/93, 62/01, 84/09, 23/15, 32/17 in 71/18).
(inšpekcijsko nadzorstvo)
Nadzor nad izvajanjem OPPN izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
OPPN je na vpogled pri pristojni občinski službi za urejanje prostora v Mestni občini Krško ter na sedežu Krajevne skupnosti mesta Krško.
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 3503-9/2021-O502
Krško, dne 29. septembra 2022
