Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg, v nadaljevanju ZVKD-1) ter 17. člena Statuta Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 65/17) je Občinski svet Občine Ljubno na 21. redni seji dne 29. 9. 2022 sprejel
o razglasitvi Petkove hiše za kulturni spomenik lokalnega pomena
Za kulturni spomenik lokalnega pomena se razglasi enota dediščine: Ljubno ob Savinji – Petkova hiša, Plac 3, EŠD 21307 (v nadaljevanju: spomenik).
(1) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik, so:
– izjemnost tipa stavbe v osrednjem delu naselja Ljubno, v neposredni bližini cerkve svete Elizabete, ki je dominantna v prostoru;
– vrisana lokacija v Franciscejskem katastru kaže na njeno kontinuiteto v prostoru;
– ohranjena je prvotna zasnova hiše (vir: Franciscejski kataster) in zasnova prizidka (od 1. svetovne vojne);
– ohranjen je gradbeni material in v prizidku delno stavbno pohištvo;
– identitetna in simbolna pričevalnost za lokalno skupnost;
– ohranjenost izvirnika, ki se kaže v ohranjenih gabaritih, tlorisni zasnovi in arhitekturnem oblikovanju;
– prostorska prepoznavnost v trškem jedru.
(2) Spomenik se razglasi z namenom, da se zagotovita njegov nadaljnji obstoj in celovitost ter ohranijo naslednje varovane sestavine:
– stavbna substanca hiše in prizidka s tlorisnimi in višinskimi gabariti in notranjo zasnovo;
– oblika fasade, razporeditev okenskih in vratnih odprtin in oblika stavbnega pohištva;
– oblika in naklon strehe;
– vso zgodovinsko gradivo: zapiski, fotografije, listine;
– vsi predmeti, ki so zabeleženi v inventarni knjigi.
Spomenik obsega nepremičnino: parc. št.: 589, k.o. Ljubno, na kateri stoji stavba s stavbno številko 213.
(1) Meje spomenika so izrisane na digitalnem katastrskem načrtu – DKN v merilu 1:2880 in temeljnem topografskem načrtu – TTN v merilu 1:5000.
(2) Izvirnike načrtov iz prejšnjega odstavka hranita Občina Ljubno (v nadaljevanju: občina) in Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (v nadaljevanju: zavod), Območna enota Celje.
(1) Za spomenik velja splošni varstveni režim, ki določa:
– spodbujanje tajnostne uporabe spomenika, to je uporabe spomenika na način in v obsegu, ki dolgoročno ne povzroča izgube njenih kulturnih lastnosti;
– spodbujanje vzdržnega razvoja spomenika, s katerim se omogoča zadovoljevanje potreb sedanje generacije, ne da bi bila s tem okrnjena ohranitev spomenika za prihodnje generacije;
– spodbujanje dejavnosti in ravnanj, ki ohranjajo kulturne, socialne, gospodarske, znanstvene, izobraževalne in druge pomene spomenika;
– ohranjanje lastnosti in družbenega pomena spomenika ter njegove materialne substance;
– ohranjanje varovanih sestavin spomenika;
– dovoljeni so posegi v spomenik, ki upoštevajo in trajno ohranjajo njegove varovane vrednote;
– dovoljeni so posegi, ki omogočajo vzpostavitev trajnih gospodarskih temeljev za ohranitev spomenika ob spoštovanju njegove posebne narave in družbenega pomena.
(2) Za spomenik velja varstveni režim, ki predpisuje ohranjanje njegovih varovanih sestavin, kot so:
– tlorisna in višinska zasnova (gabariti);
– gradivo (gradbeni material) in konstrukcijska zasnova;
– oblikovanost zunanjščine (členitev objekta in fasad, oblika in naklon strešin);
– funkcionalna zasnova notranjščine in pripadajočega zunanjega prostora;
– stavbno pohištvo in vsa premična notranja oprema, ki je namenjena bodoči muzejski predstavitvi in je vpisana v inventarno knjigo;
– komunikacijska in infrastrukturna navezava na okolico;
– pojavnost in vedute;
– celovitost dediščine v prostoru.
(1) Vplivno območje spomenika je območje kulturnega spomenika Ljubno ob Savinji – Trško jedro, EŠD 4450 (Uradni list SRS, št. 27/87 – 1324, Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin, št. 5/2000-44, Uradni list RS, št. 69/2000-3282, 103/2004-4434 in 68/2012-2673).
(2) Ker se varstvenega režima za obravnavani spomenik iz citiranega Odloka ne da razbrati (gre za primer starejšega akta), je potrebo upoštevati 134. člen ZVKD-1, ki določa varstveni režim za naselbinske spomenike:
– varuje se morfološka zasnova in parcelacija naselja;
– javni prostor in njihova oprema;
– ulične fasade in strehe v njihovi materialni pojavnosti in barvni skladnosti;
– gabariti, meje in silhueta naselja.
Lastnik spomenika mora v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti. Oglede in dostopnost je potrebno uskladiti z lastnikom spomenika.
(1) Za vse posege v spomenik je potrebno pridobiti kulturnovarstveno soglasje (prvi odstavek 28. člena ZVKD-1). Prav tako je potrebno pridobiti soglasje za posege v vplivno območje spomenika, če to obveznost določa akt o razglasitvi.
(2) Za posege, za katere je predpisano gradbeno dovoljenje, se kulturnovarstveno soglasje izdaja kot projektno soglasje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev.
(3) V skladu z 29. členom (ZVKD-1) je potrebno pred izdajo kulturnovarstvenega soglasja, pridobiti kulturnovarstvene pogoje Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičnini, navedeni v prvem odstavku 3. člena tega odloka.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 007-04/2022-1
Ljubno, dne 29. septembra 2022
