Na podlagi 115. in 119. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-2 (Uradni list RS, št. 61/17), 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 55/07, 122/08, 45/10, 31/17) in 88. člena Poslovnika Občinskega sveta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 55/07, 61/18) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na 24. seji dne 12. 10. 2022 sprejel
o spremembah in dopolnitvah Odloka o delnem občinskem podrobnem prostorskem načrtu – OPPN za Dovje – zahod (DM S3)
(1) S tem odlokom o spremembah in dopolnitvah delnega občinskega podrobnega prostorskega načrta OPPN za Dovje – zahod (DM S3) se spreminja in dopolnjuje Odlok o delnem občinskem podrobnem prostorskem načrtu OPPN za Dovje – zahod (DM S3) (v nadaljnjem besedilu delni OPPN).
(2) Odlok o SD delnega OPPN je izdelalo podjetje Atelje Prizma d.o.o., številka projekta 18/19 ter z ID številko 1601 v zbirki prostorskih aktov.
(1) Ta odlok SD delnega OPPN vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.
(2) Grafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:
– Izsek iz grafičnega načrta kartografskega dela PUP s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju
– Prikaz delnega območja OPPN s prikazom območja urejanja SD – območje A
– Prikaz obstoječe parcelacije
– Prikaz ureditvene situacije
– Prikaz poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in javno dobro
– Prikaz zakoličbe.
Priloge SD delnega OPPN so:
– izvleček iz strateškega prostorskega akta
– prikaz stanja prostora
– strokovne podlage
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– obrazložitev in utemeljitev SD delnega OPPN
– povzetek za javnost
– izjava odgovornega prostorskega načrtovalca.
II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE ODLOKA
3. člen odloka se spremeni tako, da se besedilo črta in se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Predmetni OPPN obravnava le del zemljišč, ki so skladno z dolgoročnim in družbenim planom Občine Jesenice za Občino Kranjska Gora opredeljena kot območje DM S3, ki se ureja z OPPN (prej ZN). Obravnava se le del.
Glede na to, da je za zagotovitev pogojev za posege v prostor na tem območju zainteresiran le del lastnikov zemljišč oziroma je preostali del lastnikov izrecno izrazilo nezainteresiranost, se obseg izdelave omejuje na JV del območja, in sicer na zemljišča s parcelnimi številkami 4/2, 4/3, 4/1, 5/7, 3, 5/6, del 6/1, del 5/3 in del 1996/3, vse k.o. Dovje, katero je opredeljeno kot območje delnega OPPN ter na ureditveno enoto A z zemljišči s parcelnimi številkami 877/4, 877/5 in del 1996/3 ter 880/1 vse k.o. Dovje.
Skupna površina območja urejanja delnega OPPN meri 5.042 m2 in obsega naslednja zemljišča s parc. št. (vsa k.o. Dovje):
Zemljišče (parc. št.) | Površina |
4/2 | 378 m2 |
4/3 | 771 m2 |
4/1 | 631 m2 |
5/7 | 683 m2 |
3 | 653 m2 |
5/6 | 665 m2 |
del 6/1 | 185 m2 |
del 5/3 | 978 m2 |
del 1996 | 98 m2 |
Skupaj | 5042 m2 |
Vir: GURS, Prostor (Prostorski portal)
Skupna površina ureditvene enote A urejanja meri cca 2167 m2 in obsega naslednja zemljišča s parc. št. (vsa k.o. Dovje):
Zemljišče (parc. št.) | Površina |
877/4 | 954 m2 |
877/5 | 954 m2 |
Del 1996/3 | 224 m2 |
Del 880/1 | 35 m2 |
V 4. členu se za prvo besedo doda besedo »OPPN«.
V 5. členu se za besedno zvezo »V območju« doda besedo »delnega OPPN in Ureditvene enote A«.
V 6. členu se za besedno zvezo »V območju« doda besedilo »delnega OPPN in Ureditvene enote A«.
V drugem odstavku 6. člena se za črko »V« doda besedilo »območju delnega OPPN, Ureditvene enote A ter tudi v celotnem območju OPPN«.
V 7. členu se za besedno zvezo »V območju« doda besedo »delnega OPPN in Ureditvene enote A«.
V 9. členu se črta celotno besedilo člena ter se ga nadomesti z besedilom:
»Znotraj območja OPPN je potrebno urediti prometno in komunalno infrastrukturo. Gradnja novih objektov je možna na zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno oskrbo, skladno z veljavno zakonodajo.
Lega objektov je določena v grafičnem delu OPPN, možna so odstopanja v okviru toleranc, določenih v 40. in 41. členu tega odloka.
Na območju delnega OPPN je možno zgraditi največ 7 objektov, lahko jih je manj. Na območju ureditvene enote A je možno zgraditi 2 objekta. Pri tem niso upoštevani enostavni in nezahtevni objekti.«
V 10. členu se črta številka »0.5« ter se jo nadomesti s številko »8«.
Na koncu 10. člena se doda nov odstavek z besedilom:
»Ureditvena enota A: lega osnovnih stavb na parcelah je vzporedna s plastnicami, dopustna je toleranca 5° obojestransko. Pomožni objekti morajo biti orientirani vzporedno ali pravokotno na lego osnovne stavbe.«
V 12. členu se na koncu doda nov odstavek z besedilom:
»Oblikovanje objektov v Ureditveni enoti A:
Tloris: Arhitekturno oblikovanje objektov oziroma gradenj se mora zgledovati po oblikovnih kvalitetah krajevno značilne arhitekture.
Objekti morajo biti pravokotnih tlorisov (podolgovati) z razmerjem stranic osnovnega tlorisa vsaj 1:1,2. Iz osnovnega tlorisa lahko segajo tudi sestavljeni deli – členitve ali izzidki. Razmerje stranic ne velja za vkopane kleti. Objekti umeščeni vzporedno s plastnicami.
Strehe: Strehe nad vsemi objekti morajo biti dvokapnice v naklonu 38°–45°, sleme mora potekati v smeri daljše stranice. Strehe so lahko tudi sestavljene iz več dvokapnic nad razgibanim tlorisom, ki pa morajo biti v istem naklonu. Odpiranje streh je dopustno s frčadami na plašč ali v obliki klasičnih frčad (»kukrli«). Dolžina frčad ne sme presegati ene polovice dolžine strehe. Strešine frčad ne smejo biti višje od osnovne strehe. Dovoljena je namestitev elementov za izrabo sončne energije na objekte, ki pa ne smejo segati preko slemena strehe. Dopustne so ravne strehe na nižjih delih objektov, kadar se na njih uredijo pohodne površine (terase nad kletjo ali balkoni nad izzidki v pritličju).
Višina: Maksimalna etažnost objektov je K+P+M, s kolenčnim zidom max. 120 cm. Kolenčni zid predstavlja zid od gotovega tlaka do vrh horizontalne AB vezi (brez kapne lege in oblog). Višina pritličja pri vhodu je lahko največ 100 cm nad terenom. Izvedba kleti ni nujna, je pa možna. Dimenzije kleti so lahko večje ali manjše od dimenzij objekta, če to dopušča velikost zemljišča. Minimalni odmiki morajo biti zagotovljeni tudi od stene kleti.
Fasade: Fasade morajo biti bele ali v svetlih zemeljskih tonih.
Dopustni so balkoni v vseh etažah. Balkoni so lahko urejeni tudi nad izzidki.
Gradbeni materiali: Uporabljajo naj se krajevno značilni materiali.
Strehe morajo biti krite s cementno sivo streho, napušči z vidno konstrukcijo (brez oblaganja špirovcev in leg).«
V 14. členu se črta drugi stavek ter se ga nadomesti z besedilom:
»Dopustne so tudi enokapnice in ravne strehe, v ureditveni enoti A le dvokapnice.«
V 15. členu se za prvim odstavkom doda nov odstavek z besedilom:
»V ureditveni enoti A se objekta priključujeta preko skupnega novega cestnega priključka na javno cesto. Načrtovanje novega cestnega priključka naj upošteva vso veljavno zakonodajo.«
V 16. členu se za besedilom »Objekt 7: 495 m2« doda besedilo »Objekt 8: 954 m2« in »Objekt 9: 954 m2«.
V 18. členu se črta besedilo prvega stavka in se ga nadomesti z:
»Zakoličba objektov je določena z dvema točkama v Gaus-Kruegerjevem koordinatnem sistemu za vsak objekt, za objekta v ureditveni enoti A je podana le ena zakoličbena točka za vsak objekt.«
V 18. členu se za razpredelnico doda nova razpredelnica:
»
| X | Y |
Objekt 8 | | |
T8 1 | 419339,87 | 147583,53 |
Objekt 9 | | |
T9 1 | 419316,44 | 147579,80 |
V 19. členu se za prvim odstavkom doda drugi odstavek z besedilom:
»Ohranja naj se zelenje na robovih OPPN.«
Na koncu 19. člena se črta besedilo zadnjih dveh odstavkov ter se ga nadomesti z besedilom:
»Za premostitev višinskih razlik se uporabljajo blage ozelenjene brežine. Večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z opornimi zidovi. Oporni zidovi naj bodo kamniti, izdelani po vzoru starejših kamnitih opornih zidovi v naselju Dovje. Ob glavni cesti skozi vas se na območju OPPN vzdolž celotne poteze na severni strani ceste predvidi poenotenje opornega zidu v za Dovje značilno kamnito zložbo.
Ulične svetilke morajo biti izbrane tako, da je delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, enak 0 %.
Ureditvena enota A: razlike v terenskih nivojih naj se premošča le z brežinami, graditev opornih zidov dopustna skladno s potrebnimi ukrepi geološko geomehanskega poročila kot ustrezno zavarovanje brežine.«
V 21. členu se na koncu besedila doda nov odstavek:
»Za poseg v območje OPPN je treba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje oziroma mnenje.«
Črta se besedilo 24. člena ter se ga nadomesti z besedilom:
»Obravnavano območje se ne nahaja v območju varovanja vodnih virov. Objekti morajo biti za odvajanje odpadne vode priključeni na javno kanalizacijsko omrežje. Interna kanalizacija mora biti grajena vodotesno. Meteorne vode je treba prioritetno ponikati. Drenažne in zaledne vode je potrebno neškodljivo odvajati oziroma ponikati, ne da bi prišlo do erodiranj, zamakanja in poplavljanja okoliških površin.
Odvajanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda mora biti usklajeno z veljavno zakonodajo.
Vse morebitne tehnološke vode in vse vrste odpadnih voda morajo biti speljane in očiščene na način, kot to predvidevajo veljavni zakoni.«
V 26. členu se črta besedilo drugega odstavka ter se ga nadomesti z naslednjim besedilom:
»Zaradi zagotovitve požarne vode je na območju OPPN Dovje zahod, pod objektom Dovje 108a in 108b načrtovana vgradnja nadzemnega hidranta (odcep z ventilom je pripravljen). Območje se oskrbuje iz vodohrana nad Anceljnom velikosti 48 m3. Vodohran zgrajen v letu 1997 je treba obnoviti in povečati na velikost 100 m3. Predvidena je obnova, povečava in povezava z novim vodohranom na vzhodni strani (štiriletni plan) ter sanacija obstoječih zajetij z novima povezavama do vodohrana. Ukiniti je treba obstoječe cevovode (DN63, DN50 in DN32) ter na nov obnovljen cevovod DN100 vgraditi nadzemne hidrante oziroma posodobiti hidrantno omrežje z izpustnimi mesti. Za predvidene gradnje se zagotovijo potrebni odmiki od parcelnih meja ter med objekti. Zagotovijo se ustrezne protipožarne ločitve z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte, v skladu z veljavno zakonodajo.«
V 28. členu se na koncu besedila doda nov odstavek z besedilom:
»Objekta v ureditveni enoti A se napajata iz omrežja javne komunalne infrastrukture iz javne ceste preko lastnih oziroma skupnih priključkov posamezne infrastrukture.«
V 29. členu se na koncu besedila doda nov odstavek z besedilom:
»Ureditvena enota A: Objekta št. 8 in 9 sta načrtovana na območju nad občinsko cesto, kjer poteka javni cevovod za pitno vodo DN100. Na območju naselja Dovje ob večjih odvzemih nihanje tlaka povzroči občasno moteno oskrbo s pitno vodo (spodnji objekti vgraditi regulatorje tlaka). Priklopa na javni cevovod pitne vode je treba izvesti ločeno z novima zemeljskima ventiloma za vsak objekt posebej. Pogoji priklopa upravljalec vodovoda izda za vsak objekt v projektnih pogojih.«
V 30. členu se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek z besedilom:
»Ureditvena enota A: Novi gradnji se na javno fekalno kanalizacijo priključita v jašku št. JA827. Skupni priključek na cevovod javne fekalne kanalizacije vključno z jaški je predvideti iz plastičnega materiala (PVC in PEHD). Priklop fekalne kanalizacije je treba izvesti v primernem odmiku od cevovoda pitne vode v oddaljenosti vsaj 1,5 m. Meteorne vode posameznega objekta ponikajo v ponikovalnicah na lastnem zemljišču. Odvodnjavanje dvorišč objektov mora biti urejeno tako, da se meteorne vode z dvorišč ne stekajo na javno občinsko cesto.«
V 31. členu se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek z besedilom:
»Ureditvena enota A: Preko zemljišč poteka nizkonapetostni 0,4 kV nadzemni vod, katerega nosilna točka je drog ob predvidenem uvozu. Izvede se kablitev NN nadzemnih vodov. Minimalni odmik vodnika do najbližje točke objektov je 1 m. V primeru poseganja znotraj omenjenega pasu NN vodov, je le-te potrebno prestaviti. Pri delih v bližini EE vodov je potrebno paziti, da ne pride do spodkopavanja droga NN voda, ogrožanja ljudi in naprav. Preko južnega dela zemljišč potekajo tudi srednjenapetostni 20 kV podzemni vodi. Obstoječe srednjenapetostne podzemne vode je potrebno zaradi posegov vkopati na globino 80 cm, zaščititi z zaščitno cevjo in na povoznih površinah obbetonirati. Pri delih v bližini srednje napetostnih kablovodov je potrebno predhodno zaprositi za varnostni izkop predmetnega kablovoda in zagotoviti stalen nadzor.
Za napajanje novogradenj se predvidi izgradnja individualnih NN priključkov na javno EE omrežje s točko priključitve na drogu NN voda na parceli št. 877/4 k.o. Dovje.«
V 33. členu se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek z besedilom:
»Ureditvena enota A: Za priključitev novogradenj na javno telekomunikacijsko omrežje se predvidi izgradnja individualnih TK priključkov na javno TK omrežje s točko priključitve na zvezdišče na parceli št. 877/4 k.o. Dovje.«
V 35. členu se črtata prvi in drugi stavek ter se jih nadomesti z besedilom:
»Za načrtovane objekte je potrebno predvideti zbirna in prevzemna mesta za odvoz odpadkov. Prostori za zbiranje odpadkov so lahko ob objektu. Prostor za prevzem odpadkov zabojnika je treba načrtovati ob poti smetarskega vozila, ob kategorizirani občinski cesti, ki omogoča dostop in odvod odpadkov v vseh letnih časih.«
V 37. členu se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek z besedilom:
»Ureditvena enota A: Novogradnji se bosta na javno cesto št. 690411 priključevali preko skupnega, novega cestnega priključka. Nov cestni priključek je lociran med zemljišči 877/5 ter 877/4 k.o. Dovje.
Na načrtovanem skupnem uvozu je predvidena rušitev opornega zidu, ki ga je zgradila občina. Stroške rušitve opornega zidu, ki bodo nastali zaradi odstranitve in gradnje skupnega uvoza krijejo investitorji novih gradenj. Nov skupni uvoz mora biti zaradi konfiguracije terena, zagotovitve varnosti in lažjega dostopa širok najmanj 5 m (namestitev cestnega ogledala). Začetni zavijalni loki morajo biti zaradi dostopa tovornih vozil in morebitnih intervencij širši (omogočen varen promet tovornih vozil za odpadke, gasilce ...). Parkirišča in zgradbe je potrebno načrtovati tako, da bo zagotovljen prostor za odlaganje snega in bo omogočeno nemoteno vzdrževanje ceste. Meteorne in druge odpadne vode s parcele, zunanje ureditve in objekta ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa, ter ne smejo pritekati na cesto. Na posameznem zemljišču se za posamezno novogradnjo predvidi utrjena površina, parkirna mesta v skladu z veljavno zakonodajo. Obračanje ter manipulacija vozil se bo odvijala na zemljiški parceli posameznega objekta. Dostop za intervencijo se bo vršil preko novega skupnega cestnega priključka.«
V 38. členu se črta besedilo zadnjega odstavka ter se ga nadomesti z besedilom:
»Za potrebe drugih dejavnosti se za izračun potrebnih parkirnih mest upoštevajo določila veljavne zakonodaje.«
V 43. členu se črta besedilo v prvem odstavku », na Krajevni skupnosti Dovje - Mojstrana«.
Spremembe in dopolnitve Odloka so na vpogled na Občini Kranjska Gora, službi, ki je pristojna za urejanje prostora ter na Upravni enoti Jesenice. Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za prostor.
Ta odlok se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začne veljati osmi dan po objavi.
Št. 3505-6/2009-34
Kranjska Gora, dne 12. oktobra 2022
