Na podlagi 298. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 199/21), 158. člena Odloka o Občinskem prostorskem načrtu Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 70/16) in 16. člena Statuta Občine Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 87/15, 12/16 – popravek in 69/17) je Občinski svet Občine Slovenske Konjice na 25. redni seji dne 6. 10. 2022 sprejel
o Občinskem podrobnem prostorskem načrtu Draža vas za območji OP12/027 in OP12/053
1. člen
(podlaga občinskega podrobnega prostorskega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt Draža vas za območji OP12/027 in OP12/053.
(2) OPPN je izdelalo podjetje BIRO 2001 Maksimilijana Ozimič Zorič s.p. Trg Alfonza Šarha 1, 2310 Slovenska Bistrica s št. proj. 11/17 – OPPN.
(1) Ta odlok določa opis prostorske ureditve za gradnjo v območju obdelave, ki se načrtuje z OPPN, in sicer umestitev načrtovane ureditve v prostor, ki obravnava gradnjo novih stanovanjskih hiš in ureditev dejavnosti v obstoječem gospodarskem objektu, in pogoje priključevanja na javno gospodarsko infrastrukturo in grajeno javno dobro, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, etapnost izvedbe, velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih in tehničnih rešitev ter usmeritve za določitev meril in pogojev po izgradnji objektov in ureditvi okolja.
(2) Sestavni del OPPN so poleg tega odloka tudi tekstualni del, grafični del in priloge, kamor sodi Geotehnično mnenje št. 127-08/2019 in Hidrološko-hidravlična analiza, HH-1/2021.
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJEJO Z OBČINSKIM PODROBNIM PROSTORSKIM NAČRTOM
3. člen
Območje obdelave leži v južnem delu naselja Draža vas ob državni cesti R III reda št. 686 odsek 1278 Tepanje–Žiče, območje za poselitev SS (OP12/027) južno in zahodno pod državno cesto in poslovni objekt IG (OP12/053) na vzhodni strani državne ceste.
(načrtovane prostorske ureditve)
Z OPPN se načrtuje gradnja stanovanjskih hiš na razpoložljivih parcelah v območju SS in sprememba namembnosti v objektu IG. S priključevanjem na vso potrebno prometno, energetsko, komunalno in drugo gospodarsko infrastrukturo.
II. UREDITVENO IN VPLIVNO OBMOČJE OPPN
5. člen
Območje obravnave v OPPN zajema parc. št. po seznamu v k.o. 1113 Žiče: 365/1, 513/2, 365/4, 365/3, 1575, 516/3, 516/5, 516/6, 1459/2, 1459/1, 514/2, 515/9, 515/10, 515/11, 512/2, 512/9, 512/10, 512/11-del, 512/1-del, 512/3, 512/4, 512/6, 512/7, 1568-del, 501/8-del, 1318/2, 515/3, 515/8, 515/6, 513/1, 491/1 in ostale okoliške, ki bodo potrebne za izvedbo protipoplavnih ukrepov in ureditev komunalnih priključkov.
(1) Vplivno območje OPPN je ureditveno območje OPPN in lahko vključuje ureditve izven območja, ki so potrebne za izvedbo priključevanja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro ter ureditve protipoplavnih ukrepov.
(2) Območje je povezano z naseljem z državno cesto III. reda št. 686 odsek 1278 Tepanje–Žiče, ki poteka mimo območja obravnave.
(3) Predvidena realizacija programov v območju urejanja ne bo imela negativnih vplivov na obstoječo rabo prostora v okolici in ne bo predstavljala bistvene dodatne obremenitve na že vzpostavljeno prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo, ki jo bo potrebno ustrezno dograditi in razširiti oziroma zgraditi na novo.
(4) Vplivi novogradenj z vidika varnosti pred požarom, higienske in zdravstvene zaščite, z vidika varnosti pri uporabi in hrupa, ne bodo presegali mej dopustnih ravni.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE PROSTORSKE UREDITVE V PROSTOR
7. člen
(1) V ureditvenem območju SS je dovoljena gradnja novih stanovanjskih objektov.
(2) Na obstoječih objektih je dovoljena rekonstrukcija, dozidava in nadzidava.
(3) Sprememba namembnosti obstoječega objekta v območje IG, kakor tudi nadzidava, dozidava, odstranitev in gradnja novega objekta, je dovoljena po pogojih, ki jih določa OPN.
(4) Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov je dovoljena v skladu z veljavnim predpisom.
(5) Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati, da faktor zazidanosti (FZ = 0,4 za SS in FZ = 0,8 za IG) na posamezni parceli ne bo prekoračen.
1/ 11100 | Stanovanjske stavbe – enostanovanjska stavba namenjena stalnemu bivanju |
2/ | nestanovanjske stavbe |
122 | Poslovne in upravne stavbe |
123 | Trgovske in stavbe za storitveno dejavnost |
1242 | Garažne stavbe |
125 | Industrijske stavbe in skladišča |
3/ | Gradbeno inženirski objekti (ceste in komunalni vodi); |
4/ | Nezahtevni in enostavni objekti v skladu z veljavnim predpisom |
(1) Stanovanjska zgradba je namenjena bivanju, kjer pa je lahko do 40 % BTP namenjene za okolju nemoteči poslovni dejavnosti npr.: informacijske in komunikacijske dejavnosti; finančne in zavarovalniške dejavnosti; poslovanje z nepremičninami; strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti.
(2) V poslovni zgradbi je mogoče izvajati naslednje gospodarske dejavnosti: proizvodna, obrtno-servisna, skladiščna, trgovska, ter druge poslovne dejavnosti s pripadajočimi parkirnimi in manipulativnimi površinami.
(3) Predvidena dejavnost v objektu mora biti okoljsko sprejemljiva.
(4) Prepovejo se naslednje dejavnosti v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti:
– 16.1 Žaganje, skoblanje in impregnacija lesa,
– 23.5 Proizvodnja cementa, apna, mavca,
– 23.6 Proizvodnja izdelkov iz betona, cementa, mavca,
– 24.5 Livarstvo,
– 25.5 Kovanje, stiskanje, vtiskovanje in valjanje kovin; prašna metalurgija,
– I Gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni dejavnosti.
(pogoji za lego, velikost in oblikovanje stanovanjskih objektov)
Lega in velikost objektov na zemljišču
(1) Lega objektov je določena z gradbeno linijo in gradbeno mejo, ki sta razvidni iz situacije.
(2) Gradbena linija je črta, na katero morajo biti z enim robom postavljeni fasadni deli stanovanjskega objekta, dovoljeni so le manjši odmiki delov fasad.
(3) Gradbena meja je linija, ki je fasadna stena stanovanjskega objekta ne sme presegati, lahko pa se je dotika ali je od nje odmaknjena v notranjost.
(4) Objekti 1–4 so umeščeni ob gradbeno linijo, ki je 10 m oddaljena od roba vozišča RIII 686.
(5) Gradbena linija ostalih objektov je praviloma vzporedna s prometnico, odmik gradbene meje od prometnic znaša min. 5 m. V primeru zapolnitve se orientacija objekta lahko prilagaja sosednjim zgradbam.
(6) Tloris zgradbe je znotraj gradbene meje podolgovat, možna je izvedba izzidkov.
(7) Višinski gabarit je pritličje (P) in mansarda (M) ali variantno pritličje (P) in nadstropje (N).
(8) Višina objekta v slemenu ne sme presegati višine 8.5 m nad nulto koto.
(9) Nulte kote objektov = tlak v pritličju objektov morajo biti dvignjene nad obstoječi teren min. 15 cm in prilagojene višini nivelet novih dovoznih cest s premostitvenima objektoma nad novim kanalom.
Arhitekturno oblikovanje
(1) Oblikovanje naj bo arhitekturno z uporabo sodobnih naravnih gradbenih materialov.
(2) Fasade: razporeditev odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajata iz funkcije objekta in se prilagajata sosednjim (avtohtonim) objektom; barve na fasadah v svetlih in nevsiljivih tonih.
(3) Strehe: priporočena simetrična dvokapnica z naklonom strešin 30° do 45° oziroma prilagojena streham na sosednjih objektih; smer slemena mora biti vzporedna z daljšo stranico objekta. Možno je oblikovanje simetrične strehe v kombinaciji z večjo osrednjo frčado, ali vložki ravne strehe, kakor tudi svobodnejša izbira strehe glede na okoliške objekte. Stožčaste oblike streh niso dovoljene.
(4) Strešna kritina je opečna oziroma finalno opečne barve (v primeru drugega materiala), z barvo in materialom se mora prilagajati sosednjim obstoječim objektom.
(pogoji za lego, velikost in oblikovanje poslovne zgradbe)
Lega in velikost objekta
(1) Lega objekta je razvidna iz situacije.
(2) Višinski gabarit je pritličje (P) oziroma je pogojen s predvideno funkcijo zgradbe. Višina objekta v slemenu ne sme presegati višine 7.5 m nad nulto koto.
(3) Nulta kota objekta, tlak v pritličju objekta, je na višini 280.10.
Arhitekturno oblikovanje
Pri oblikovanju nestanovanjskih stavb je priporočeno upoštevanje splošnih pogojev za oblikovanje, če to omogočajo tudi zahteve, ki izhajajo iz funkcije stavbe. V primeru velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase ali ustrezno členiti fasadne elemente.
(pogoji za zunanjo ureditev)
(1) Dovoz do severnega dela območja zazidave bo po novi dovozni cesti z izvedbo novega skupinskega cestnega priključka na R III 686.
(2) Do hiš v osrednjem in južnem delu območja zazidave je dovoz možen iz JP Marguč – Bobik iz južne smeri, opcijsko iz nove dovozne ceste iz severne smeri.
(3) Hiši v vzhodnem delu bosta dostopni iz 516/3 k.o. Žiče, ki jo je potrebno ustrezno razširiti in podaljšati.
(4) Obstoječi cestni priključek na R III 686 do območja IG je potrebno rekonstruirati.
(5) Okolica stanovanjskih objektov mora biti v čim večjem obsegu zatravljena ter zasajena z avtohtonimi grmovnicami in listopadnim drevjem.
(6) Na gradbeni parceli se zagotovi prostor za parkiranje najmanj dveh osebnih vozil, ki ga je možno nadkriti ali urediti kot garažo.
(7) Potrebno število parkirnih mest se odvisno od dejavnosti zagotovi na območju IG.
(8) Ograje okoli stanovanjskih objektov ne smejo biti višje kot 2 m, zaščitna/varnostna ograja okoli objekta z dejavnostjo pa ne več kot 2,0 m.
(9) Zunanje ureditve, parkirišča in notranje prometne povezave morajo biti od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjene najmanj 5,0 m, objekti pa najmanj 10,0 m. Predvideni objekti s svojimi gabariti in zunanjimi ureditvami ne smejo ogrožati prometne ureditve in prometne varnosti na državni cesti in ne smejo omejevati preglednosti na cestnih priključkih in križiščih.
(10) Lastniki zemljišč so dolžni vzdrževati obstoječe odvodne jarke, ki potekajo po njihovem zemljišču.
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov)
(1) Nezahtevni in enostavni objekti za lastne potrebe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljeni najmanj 1,5 m (napušč oziroma najbolj izpostavljeni del objekta). Če je odmik objekta manjši, je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
(2) Odmik ograje od meje s sosednjim zemljiščem je najmanj 0,5 m, če je odmik manjši oziroma je ograja postavljena na posestno mejo, je potrebno pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob ograje oziroma lega ograje ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.
(3) Škarpe so od meje s sosednjim zemljiščem oddaljene najmanj 2,0 m. Za manjši odmik je treba pred začetkom gradnje pridobiti pisno overjeno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč. Če je sosednje zemljišče javna cesta, zgornji rob zidu oziroma lega ne sme posegati v polje preglednosti in si je potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste. V primeru pogojno stabilnega terena je potrebno za temeljenje pridobiti pogoje geomehanika.
(4) Zunanje ureditve objektov (robniki internega dovoza do objekta, zunanjih utrjenih manipulativnih površin, parkirnih površin, zunanjih utrjenih pohodnih površin ipd.) morajo biti odmaknjene vsaj 2 m od najbližje točke parcelne meje sosednje parcele; odmik je lahko manjši, če s tem soglaša lastnik sosednje parcele. To določilo ne velja za novo načrtovane cestne navezave do stanovanjskih hiš. Odmik ureditev od parcele državne ceste R III je 5,0 m.
(5) Manjši odmiki od zgoraj določenih morajo biti utemeljeni z dokazili in soglasji lastnikov sosednjih zemljišč.
(6) Ograje ne smejo posegati v območje javnih prometnih in zelenih površin in morajo biti postavljena v soglasju z upravljavcem.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE JAVNE GOSPODASRKE INFRASTRUKTURE IN OBVEZNOSTI PRIKLJUČEVANJA NANJO
14. člen
(1) Vse sekundarno razvodno omrežje gospodarske javne infrastrukture mora biti usklajeno zgrajeno v kabelski podzemni izvedbi. Pod asfaltiranimi in drugače utrjenimi površinami je vse električne in TK vode obvezno položiti v kabelsko kanalizacijo, kanalizacijske in vodovodne vode pa obbetonirati.
(2) V primeru najdbe neevidentiranega voda je o tem potrebno obvestiti upravljavca in izvajati dela skladno z njihovim soglasjem oziroma mnenjem.
(3) Pred kakršnimikoli posegi na območju OPPN je potrebno najprej izvesti celovite ukrepe varovanja pred visokimi vodami, podane v izdelani in potrjeni HHŠ.
(4) Pred gradnjo hiš je potrebno za severni, osrednji in južni del OPPN (parc. št. 365/1, 513/2-del, 513/1, 1575-del k.o. Žiče) zgraditi prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo s potrebnimi prestavitvami obstoječih vodov in ustrezno navezavo nanje.
(5) Po ena hiša na parc. št. 515/10, 1575-del in 515/6 k.o. Žiče se ob zadostnih kapacitetah obstoječih komunalnih in energetskih vodov in s soglasjem upravljavcev le-teh, lahko prične graditi pred kompleksno komunalno ureditvijo preostalega območja.
(1) Navezovanje severnega dela območja OP12/027 je predvideno preko novega skupinskega cestnega priključka na regionalno cesto II. reda v km 2,355 (desno v smeri stacionaže). Nov cestni priključek na državno cesto se lahko izvede le na predvideni lokaciji pri cestnem priključku za Koble – Podob, na katerem mora biti zagotovljena ustrezna preglednost in na katerem naj ne bi prišlo do poslabšanja prepustnosti javne ceste pod predpisano mejo.
(2) Dovoz do hiš v osrednjem delu območja zazidave je možen iz JP Marguč – Bobik iz južne smeri, opcijsko iz nove dovozne ceste iz severne smeri. Južni del pozidave bo dostopen po novi dovozni cesti parc. št. 516/3 k.o. Žiče, ki jo bo potrebno delno razširiti in podaljšati.
(3) Dovoz do skladiščno proizvodnega objekta je obstoječ iz R III 686 in ga je potrebno ustrezno rekonstruirati v km 2.547 (levo v smeri stacionaže ceste).
(4) Pri načrtovanju cestnega priključka na R III 686 je potrebno upoštevati:
– bo zagotovljeno varno odvijanje prometa vseh udeležencev v prometu in skladnost državnih cest z drugimi posegi v prostor in z okoljem, skozi katerega državne ceste potekajo,
– bo zagotovljena opremljenost s prometno signalizacijo, ki udeležence v prometu pravočasno opozarja na spremenjene razmere in varno odvijanje prometa,
– bo načrtovanje usklajeno z najnovejšimi znanji tehnike projektiranja in gradnje ceste ter z ekonomskimi načeli in merili za presojo upravičenosti njihove graditve,
– s predlaganim posegom v varovalnem pasu državne ceste ne bodo prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve zaradi prihodnjega razvoja prometa ter varovanja njenega videza oziroma moteno redno vzdrževanje državne ceste,
– zunanje ureditve, parkirišča in utrjene prometne povezave morajo biti od zunanjega roba vozišča državne ceste odmaknjene najmanj 5,0 m, objekti pa najmanj 10,0 m,
– meteorna in druga odpadna voda s parcel in cestnih priključkov ne sme pritekati na državno cesto ali na njej celo zastajati in ne sme biti speljana v naprave za odvodnjavanje državne ceste in njenega cestnega telesa, zato je treba na njih urediti odvodnjavnanje po predpisih,
– podrobno je treba navesti in prikazati vsa priključevanja na komunalne naprave, če pri tem trasa komunalnega voda križa državno cesto ali kakorkoli posega v njen varovalni pas, cestni svet, cestno telo ali zračni prostor. Prečkanja morajo biti v tehnični dokumentaciji ustrezno evidentirana in grafično prikazana. Vsa nova prečkanja državne ceste je treba predvideti s prebijanjem oziroma prevrtanjem vozišča,
– projektna dokumentacija mora biti izdelana na podlagi doseženih stopenj obremenitve in ocene sprejemljivih obremenitev glede hrupa, tresljajev, izpušnih plinov, svetlobnega onesnaževanja in ostalih dejavnikov prometa upoštevajoč povečanje prometa na državni cesti za 20-letno plansko obdobje. Zaradi navedenega morebitna potreba po kasnejši protihrupni zaščiti, zaščiti proti tresljajem, izpušnim plinom, svetlobnemu onesnaževanju in ostalim dejavnikom prometa ne sme bremeniti upravljavca državne ceste,
– izvedba protihrupnih ukrepov, ki so posledica pozidave, mora biti sestavni del komunalne opreme območja. Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal ukrepov varstva pred hrupom za območje obstoječe poselitve, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v območju ureditvenega območja,
(5) Pri načrtovanju dostopnih cest/javnih poti je potrebno upoštevati prometno tehnične elemente za skupinski priključek za merodajni vozili, osebno in tovorno vozilo. Zemljišča za ceste morajo zagotoviti lastniki parcel.
– Območja pešcev in križišč morajo biti ustrezno pregledna in osvetljena. Ustrezno je potrebno obdelati navezavo novih prometnih površin za pešce na obstoječe prometne površine.
– Dimenzije tipskega prečnega profila cest v obravnavanem območju:
– Bankina 0.75 m.
– Vozišče 1 x 3.50 m.
– Bankina 0.75 m.
– Skupaj 5.00 m.
– Parkirne površine se morajo zagotoviti v sklopu pripadajočega funkcionalnega zemljišča.
(1) Za priključitev območja OP12/027 je potrebno izgraditi novi sekundarni vod dimenzije DN 80 z možnostjo vgradnje nadzemnega hidranta, ki se priključi na obstoječi javni vodovod PVC 160 mm.
(2) Od vodovoda DN 80 se odcepita dva nova kraka DN 50 za nove porabnike in nekatere obstoječe, katerih priključke/obstoječe vode bo potrebno prestaviti oziroma ukiniti, ker ovirajo načrtovano prostorsko ureditev.
(3) Vsak predviden stanovanjski objekt mora imeti izveden ločen hišni priključek iz cevi DN 25, ki mora biti opremljen z zapornim ventilom.
(4) Takoj na vstopu posamične parcele se izvede vodomerni termo jašek, ki se opremi z obračunskim vodomerom. Jašek mora biti primerno odvodnjavan in zaščiten proti zmrzovanju.
(5) Ostali tehnični pogoji so razvidni iz smernic.
(1) Predmetna gradnja se nahaja v delu naselja Draža vas v aglomeraciji Draža vas št. 9951, ki je opremljena z mešanim sistemom javne kanalizacije BC DN 300 mm, zaključene v vodotoku Dravinja. Obstoječ sistem kanalizacije je potrebno delno prestaviti oziroma zgraditi na novo.
(2) Znotraj območja OPPN se za potrebe odvajanja odpadnih komunalnih in meteornih vod izgradi ločen sistem kanalizacije, ki ga je potrebno predvideti v fazikomunalnega opremljanja/urejanja območja OPPN in izvesti pred gradnjo stanovanjskih hiš, kar velja za severno (365/1 k.o. Žiče), osrednje (513/1, 513/2-del k.o. Žiče) in vzhodno (1575-del k.o. Žiče) območje OPPN.
(3) Potrebno je izvesti prestavitve obstoječe kanalizacije v ločenem sistemu:
– kanalizacija BC DN 300 mm, ki poteka po parc. št. 513/2 in 513/1 k.o. Žiče, se prestavi na mejo parc. št. 365/1 k.o. Žiče v območje nove dovozne ceste;
– kanalizacija PVC DN 300 mm, ki poteka po parc. št. 515/8 k.o. Žiče, se prestavi v območje 515/11 k.o. Žiče;
– kanalizacija BC DN 200 mm, ki poteka po 515/10 k.o. Žiče, se prestavi na rob parcele.
(4) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1, in sicer na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …).
(5) Meteorne vode iz streh objektov in v oljelovilcih prečiščene odpadne vode izasfaltiranih površin se zbirajo v internih zbiralnikih meteorne vode, da se prepreči prekomerna obremenitev obstoječega sistema odvodnje.
(6) Onesnažene meteorne vode iz povoznih površin in parkirišč je potrebno pred izpustom mehansko obdelati skladno s 17. členom Uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15, 44/22 – ZVO-2 in 75/22).
(7) Za preprečitev poslabšanja odtočnih razmer širšega območja, je obstoječe odvodne jarke potrebno redno vzdrževati.
(8) Prepuste pod državno cesto je potrebno vzdrževati oziroma po potrebi ustrezno povečati.
(9) Omilitveni ukrepi za povečanje poplavne varnosti vključujejo izvedbo kanala šir. 0.5 in gl. 1 m za zajetje meteorne vode, ki priteče iz hriba Holmec. V njega se lahko variantno stekajo tudi očiščene meteorne vode, ki se predhodno umirijo v internih zadrževalnikih na posamezni parceli in s tem preprečijo prekomerno obremenitev pretoka v kanalu. Na parceli 1568 k.o. Žiče se izvede zadrževalnik padavinske vode, ki preprečuje povečan odtok vode na nižje ležeče parcele. Iztok iz zadrževalnika je v kanalizacijos kaskadnimi jaški, ki se izliva v obstoječi sistem odvodnje.
(10) Lastniki bodočih novogradenj so do izgradnje centralne čistilne naprave (CČN) v Draži vasi dolžni odvajati in čistiti komunalne odpadne vode preko začasne male komunalne čistilne naprave (MKČN) velikosti do 50 PE skladno z 21. in 23. členom Uredbe o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2) ustrezne velikosti. Po izgradnji CČN v Draži vasi so lastniki dolžni MKČN izločiti iz uporabe in objekte priključiti na novo javno kanalizacijo preko hišnega priključka.
(11) Ostali pogoji in tehnične rešitve priključevanja so razvidne iz smernic.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Priključna moč predvidenih stanovanjske hiše je 14–17 kW x največ 12 (varovalke 3 x 25 A).
(2) Za poslovni objekt je predvidena vgradnja 3 x 50 A (potrebna moč 43 kW) na obstoječem odjemnem mestu št. 4-46477, kjer so sedaj vgrajene varovalke 3 x 25 A, ki ne zadoščajo potrebam.
(3) V območju OPPN se nahaja jamborska TP t-411 Draža vas 2.
(4) Trase NN priključnih kablovodov za napajanja predvidenih objektov so določene v sodelovanju z OE Slovenska Bistrica in potekajo od TP Draža vas v koridorjih ob parcelnih mejah oziroma v cestah do razdelilnih postaj in pozneje do merilnih omaric.
(5) Pri pripravi OPPN je potrebno za področje distribucije električne energije upoštevati vso predpisano področno zakonodajo in predpise.
(6) Za izvedbo napajanja območja z električno energijo bo potrebno:
– Zgraditi nove NN kabelske razvode iz TP do PSRO s kabli NA2XY-J 4x150+2.5.
– Za potrebe poslovnega objekta je predviden samostojni vod 2xNA2XY 1x150+2.5 iz TP do PSRO (dolžine cca 350 m).
– Dolžine tras NN so evidenčne in določene po predvidenih trasah, ki se lahko zaradi tehničnih, lastninskih in drugih pogojev spremenijo.
– Obstoječi kablovod za odjemalca Satler preseka NYBY 4x185 izvod I04-rezerva je potrebno na delih, kjer je predvidena gradnja, prestaviti izven področja predvidene gradnje.
– Delno se obstoječe NN zračno omrežje na območju OPPN odstrani.
– Pred izvedbo je potrebno pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo za NN kabelski razvod in prestavitve ter pridobiti služnostne pogodbe za zemljišče, čez katera bodo potekale trase novih NN vodov.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Pri vseh posegih v prostor je treba upoštevati trase obstoječega TK omrežja.
(2) Glede na pozidavo oziroma komunalno ureditev jih je potrebno ustrezno zaščititi ali prestaviti, kar se izvede pod nadzorom in po navodilih predstavnika upravljavca omrežja.
(3) Za priključitev novih objektov na TK omrežje, ki bo omogočalo tudi sprejem HD televizijskih programov, radijskih programov, interneta, klasične in IP telefonije je potrebno predvideti in vrisati idejne trase TK vodov v idejno dokumentacijo. Uporabijo naj se PVC cevi premera 110 mm ali 125 mm in PEHD cevi premera 50 mm, prav tako jašek in stebriček na začetku gradbene cone, ki omogoča vgraditev prenosnega medija.
(4) Mesto navezave na obstoječe omrežje in ostale karakteristike TK omrežja se določijo glede na potrebe in na možnosti v projektnih pogojih po navodilih upravljavca omrežja.
(ogrevanje in priprava sanitarne tople vode)
(1) Ogrevanje je individualno.
(2) Predvidi se možnost uporabe obnovljivega vira energije, možnost vgradnje toplotne črpalke (npr.: zrak – voda), ob upoštevanju energetsko varčne gradnje in prisilno prezračevanje preko rekuperacije.
(3) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, za poseg v podzemno vodo, bo treba, predhodno pred izdajo mnenja na projektne rešitve, skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti:
– dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika-vrtine), v kolikor bo vrtina globlja od 30 m ter na tej osnovi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote:
– samo vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote, v kolikor je globina vrtine izvedena do globine 30 m.
(4) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja- voda (geosonda), za poseg v podzemno vodo, je treba, predhodno pred izdajo mnenja na projektne rešitve, skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti:
– dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine za namestitev geosonde).
Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda izda DRSV, Hajdrihova 28 c, 1000 Ljubljana, na podlagi posebne vloge.
VI. REŠITVE IN UREPI ZA OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN VARSTVA NARAVE
21. člen
(kulturna dediščina in varstvo narave)
Objekti se ne nahajajo v zavarovanem območju kulturne dediščine.
Območje OPPN se nahaja v posebnem varstvenem območju SI 5000005 Dravinjska dolina, vendar izvedba OPPN nanj ne more pomembno vplivati, zato se ne zahteva presoje sprejemljivosti po predpisih o ohranjanju narave, kot sledi iz mnenja Zavoda RS za varstvo narave, OE Celje, št. 1-III-109/2-O-19/SL dne 25. 2. 2019.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE
22. člen
(vpliv posega na vodni režim)
(1) Pri izdelavi OPPN, ki lahko vpliva na vodni režim in stanje voda je potrebno upoštevati smernice, ki so smiselno vključene v tekst in grafične priloge odloka o OPPN.
– Na situaciji je prikazana zunanja ureditev in dispozicija objektov, ureditev okolice ter vsa nova komunalna infrastruktura.
– Predvidena je rešitev odvoda vseh vrst odpadnih vod.
– Prikazan je način ogrevanja objektov.
(2) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda morajo biti usklajene z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15, 44/22 – ZVO-2 in 75/22).
(3) Projektne rešitve odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda z javnih cest morajo biti usklajene z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, 194/21 in 44/22 – ZVO-2) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15 in 44/22 – ZVO-2).
(4) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1, in sicer na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …).
(5) Po podatkih z javno dostopnih portalov je razvidno, da se obravnavan poseg nahaja na erozijsko ogroženem območju (zahtevni zaščitni ukrepi), zato bo potrebno v fazi izdaje pozitivnega mnenja na prostorski akt priložiti geološko poročilo, iz katerega mora biti razvidna tudi zmožnost ponikanja padavinskih in prečiščenih komunalnih voda ter najustreznejši način temeljenja predvidenih objektov. Izdelano je geotehnično mnenje št. 127-08/2019 GML Inženiring, oktober 2019.
(6) V skladu s 87. členom ZV-1 je na erozijskem območju prepovedano nenadzorovano zbiranje in odvajanje zbranih voda po erozijskih ali plazljivih zemljiščih.
(7) Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je v skladu s 64. členom ZV-1 prepovedano, zato je potrebno padavinske vode z obravnavanega območja, če ne obstaja možnost priključitve na javno kanalizacijo, prioritetno ponikati preko ponikovalnic, ki naj bodo locirane izven vpliva povoznih in manipulativnih površin. V primeru, da ponikanje zaradi geološke sestave zemljine ni možno, je treba padavinske vode speljati v bližnji vodotok oziroma površinski odvodnik, če tega ni, pa kontrolirano z razpršenim razlivanjem po terenu preko ustrezno velikega zadrževalnika deževnice. Pri tem mora biti odvodnja načrtovana tako, da ne bodo ogrožena sosednja zemljišča ali objekti. V primeru odvodnje po nestabilnih tleh je treba predvideti odvodnjo po kanaletah ali drugače utrjenih muldah. Izvedeni morajo biti vsi zaščitni ukrepi, da se ne bo povečala erozijska ogroženost območja.
(8) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda-voda, za poseg v podzemno vodo, bo treba, predhodno pred izdajo mnenja na projektne rešitve, skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti:
– Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika-vrtine), v kolikor bo vrtina globlja od 30 m ter na tej osnovi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote:
– samo vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote, v kolikor je globina vrtine izvedena do globine 30 m.
– Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, kakor tudi dovoljenje za neposredno rabo vode (vodno dovoljenje), izda DRSV, Hajdrihova 28 c, 1000 Ljubljana, na podlagi posebnih vlog. Dokumentacija za pridobitev mnenja na projektne rešitve bo morala biti usklajena s pogoji pridobljenega vodnega dovoljenja.
(9) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja- voda (geosonda), za poseg v podzemno vodo, je treba, predhodno pred izdajo mnenja na projektne rešitve, skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti:
– Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine za namestitev geosonde).
Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda izda DRSV, Hajdrihova 28 c, 1000 Ljubljana, na podlagi posebne vloge.
(10) Iz rezultatov analize, HH-2/2021 BLAN d.o.o. december 2021, je razvidno, da je za celovito rešitev poplavne varnosti predvidena gradnja večjega zadrževalnika.
Lokacija zadrževalnika je predvidena na zahodnem delu naselja pod hribom Holmec na parc. št. 1568 k.o. Žiče. Urejen mora biti iztok iz zadrževalnika s cevnim prepustom in meteorno kanalizacijo ob cesti Mlakar–Satler, ki se steka v obstoječi kanal pod državno cesto. Zaradi višinske razlike je potrebno na kanalizaciji urediti potrebno število umirjevalnih jaškov.
Dodatno je potrebno za preusmeritev vode iz naselja izdelati robnikeob delu ceste Marguč–Bobik in na križišču z novo dovozno cesto se izdela ležeči policaj. V primeru ekstremnih padavin se ta cesta uporablja kot površinski odvodnik za usmeritev padavinske vode v nižje ležeči kanal.
Za meteorne vode iz ravninskega dela naselja se uredi odprti kanal, ki je dimenzij: širina dna je 0,5 m, globina je 1,0 m, naklon brežin je 2:1. Kanal se izliva v obstoječi prepust pod državno cesto. V njega se lahko usmerijo tudi prečiščene meteorne vode iz posamezne parcele, ki se predhodno umirijo v individualnih zadrževalnikih.
Z upoštevanjem zgoraj navedenih omilitvenih ukrepov se poplavna nevarnost na širšem območju ne poslabša, ampak se izboljša poplavna varnost.
(1) Vsi ukrepi zaščite proti hrupu morajo zagotoviti, da se ne presegajo mejne vrednosti določene s III. stopnjo zahtevnosti (4. člen Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18, 59/19 in 44/22 – ZVO-2).
(2) Vsa hrupna dela na gradbišču se izvajajo v dnevnem času.
(3) Izvedba protihrupnih ukrepov, ki so posledica pozidave, mora biti sestavni del komunalne opreme območja. Upravljavec državne ceste ne bo zagotavljal ukrepov varstva pred hrupom za območje obstoječe poselitve, kakor tudi ne zaščite pred morebitnimi drugimi vplivi, ki so oziroma bodo posledica obratovanja ceste na delu državne ceste v območju ureditvenega območja.
Pri načrtovanju je potrebno upoštevati določila Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06 – uradno prečiščeno besedilo, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07 – ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13, 56/15, 102/15, 30/16, 61/17 – GZ, 21/18 – ZNOrg in 84/18 – ZIURKOE 158/20 in 44/22 – ZVO-2), Uredbe o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 46/19 in 44/22 – ZVO-2). Izpusti v zrak ne smejo presegati z zakonom določenih mejnih vrednosti. Objekti se bodo ogrevali z energentom brez prekomernih škodljivih emisij v zrak.
(1) Investitor je dolžan na svojem zemljišču na svoje stroške urediti ustrezno dimenzionirano zbirno mesto za zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov, vključno z nabavo posod za odpadke.
(2) Ureditev odjemnega mesta mora zadostiti določilom veljavnega občinskega Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki in drugimi vrstami odpadkov v Občini Slovenske Konjice (Uradni list RS, št. 64/18) in Tehničnega pravilnika o zbiranju in prevozu komunalnih odpadkov (Uradni list RS, št. 67/18) in ustrezati vsem sanitarno tehničnim predpisom, vključno z vizualno ter mehansko zaščito proti vetru.
(3) Dovozi k posamičnim hišam ali ulicam morajo biti primerni za obračanje tovornih vozil.
(4) Tehnološki odpadki od dejavnosti se zbirajo in odvažajo skladno s predpisi.
(1) Kanalizacija in priključki morajo biti izvedeni vodotesno. Pri ravnanju v času gradnje je potrebno upoštevati vse predpise iz področja varovanja okolja.
(2) Z rodovitno plastjo tal, ki se odstrani z matične podlage, je treba med gradnjo in po izgradnji zagotoviti racionalno ravnanje. Prst se mora odstraniti tako, da se ohrani njena plodnost in količina.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI, VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta ni potrebnih posebnih rešitev in ureditev za izvajanje dejavnosti obrambe.
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami)
(1) Območje obravnave se nahaja izven naravnih omejitev kot so visoka podtalnica ter plazovitost. Zaradi erozijskega območja je izdelano geotehnično mnenje o pogojih temeljenja in pri izvedbi je potrebno upoštevati navodila geomehanika. Območje leži na robu poplavnega območja reke Dravinje, kar je upoštevano pri določanju nultih kot objektov, ki so 50 cm nad Q100.
(2) Objekti se nahajajo na območju z intenziteto VII. stopnje potresne ogroženosti po EMS. Pri projektiranju je potrebno upoštevati projektni pospešek tal za obravnavano območje, ki znaša 0,125 g.
(3) Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno vrednost ob upoštevanju nadzora nad:
– tehnično usposobljenostjo vozil in gradbene mehanizacije,
– uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
– ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in
– ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
(4) Objekti se ne bodo ogrevali z lahkim kurilnim oljem, tako da ne obstaja nevarnost razlitja nevarnih snovi.
(1) V skladu z Zakonom o varstvu pred požarom so v ureditveni zasnovi upoštevani ukrepi varstva pred požarom, kjer so zagotovljeni odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.
(2) Prometne in delovne površine za intervencijska vozila so zagotovljene na dovozni cesti.
(3) Varen umik je zagotovljen z dostopom na zunanje površine, javno pot in zelenice.
(4) Viri vode za gašenje bodo zagotovljeni iz javnega vodovoda, gasilski dom je oddaljen 600 m.
IX. MERILA IN POGOJI ZA PARCELACIJO
30. člen
(parcelacija)
(1) Parcelacija se izvede skladno z načrtom parcel in tehničnimi elementi za prenos mej parcel v naravo, v grafičnem delu OPPN na listu št. 8. Predlagane površine parcel so evidenčne. Natančna oblika in površina novih parcel se določi v upravnem postopku geodetske odmere in ureditve mej.
(2) Med izvajanjem načrtovanih ureditev se meje parcel prilagodijo obstoječim lastniškim mejam in podatkom zemljiškega katastra v naravi, dejanskemu stanju katastrskih mej, in dopustnim odstopanjem v tem OPPN.
(3) Odmere objektov za povečanje poplavne varnosti se izdelajo v skladu s projektnimi rešitvami za te objekte.
X. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
31. člen
(1) Posegi na območju OPPN se lahko izvajajo etapno.
(2) Uredi se protipoplavna zaščita naselja z gradnjo zadrževalnika in drugimi celovitimi ukrepi v skladu z izdelano in potrjeno HH analizo pred kakršnimi koli posegi v območju OPPN.
(3) Pred gradnjo stanovanjskih hiš se kompleksno uredi prometna in komunalna oprema severnega dela (parc. št. 365/1, 513/2-del k.o. Žiče), osrednjega dela (513/1 k.o. Žiče) in južnega dela (515/6, 515/10, 1575-del k.o. Žiče) območja OPPN, s potrebnimi prestavitvami obstoječih vodovodov, kanalizacije in elektrike ter izvedbo novega cestnega priključka na R III 686.
(4) Izjemoma se lahko prične z gradnjo po enega objekta na parc. št. 515/6, 515/10 in 1575-del k.o. Žiče, v kolikor obstoječi energetski in komunalni vodi zadoščajo za priključitev teh objektov, za kar morajo investitorji pridobiti pozitivna mnenja nosilcev urejanja.
(5) Objekt z dejavnostjo se lahko ureja časovno neodvisno od preostalega dela OPPN.
XI. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALKSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV
32. člen
(skupne določbe glede dopustnih odstopanj)
(1) Dopustna so odstopanja pri tlorisnih gabaritih stavb znotraj gradbene meje, določene v situaciji.
(2) Dopustna so odstopanja od lege stavb izven gradbene meje, v kolikor z njimi soglaša lastnik sosednjega zemljišča, ki ga ta odstopanja tangirajo.
(3) Pri umeščanju vseh objektov (tudi nezahtevnih in enostavnih), faktor pozidanosti ne sme biti prekoračen.
(4) Dopustna so odstopanja pri velikosti gradbenih parcel do ±20 % predvidene velikosti in razporeditev ter združevanje parcel. Načrtovano število gradbenih parcel je možno izvesti le v primeru, da se predhodno izvedejo protipoplavni omilitveni ukrepi ter javna kanalizacija za odvodnjavanje komunalnih in padavinskih vod, ki mora zajeti tudi zaledne vode širšega območja.
(5) Zaradi posebnih komunalnih ureditev in ukrepov za preprečevanje poplavne ogroženosti (odvodni jarek/kanal, večji zadrževalnik meteornih vod, obračališče ipd.) ter drugačne ureditve dovozov, se parcelacija lahko spremeni in prilagodi novim projektnim rešitvam.
(6) Za prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo so dovoljena manjša odstopanja od predvidenih rešitev opredeljenih v tem odloku, če so rešitve utemeljene iz tehničnega in ekonomskega vidika in ne vplivajo na končni koncept ostalih rešitev. Z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki so podali smernice in mnenja k OPPN.
XII. OBVEZNOST INVESTITORJEV, LASTNIKOV IN IZVAJALCEV
33. člen
(obveznost investitorjev in izvajalcev)
(1) Financiranje izgradnje infrastrukture območja poteka v dogovoru med investitorji in upravljavci energetskih in komunalnih naprav ter ceste.
(2) Pridobiti je potrebno soglasja lastnikov zemljišč za območja, na katerih je predvidena izgradnja protipoplavnih ukrepov in jih seznaniti z zvišanjem gladin poplavnih vod na območju zadrževalnika.
(3) Pred kakršnokoli gradnjo na tem območju je potrebno izvesti omilitvene ukrepe za zagotovitev poplavne varnosti.
(4) Kompleksno se uredi prometna in komunalna oprema severnega dela območja (parc. št. 365/1, 513/2-del k.o. Žiče) in osrednjega dela (513/1 k.o. Žiče) ter južnega dela (parc. št. 1575-del k.o. Žiče) pred gradnjo stanovanjskih hiš, s potrebnimi prestavitvami obstoječih vodovodov, kanalizacije in elektrike ter izvedbo novega cestnega priključka na R III 686.
(5) Pred pričetkom gradnje mora investitor pravočasno obvestiti upravljavce energetskih, komunalnih naprav in cest zaradi uskladitve posegov oziroma zakoličbe, prestavitve ali ustrezne zaščite tangiranih podzemnih vodov ter nadzora nad izvajanjem del.
(6) Zagotovljeni morajo biti vsi potrebni varstveni ukrepi in organizacija gradbišča, da ne bo prišlo do onesnaževanja okolja in voda.
34. člen
OPPN je na vpogled v Občini Slovenske Konjice in UE Slovenske Konjice.
Za nadzor nad ravnanjem po tem odloku je pristojna inšpekcijska služba.
Po realizaciji tega OPPN se območje ureja z OPN Občine Slovenske Konjice.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0019/2017(131)
Slovenske Konjice, dne 6. oktobra 2022
