Na podlagi drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21), 21. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20) in 112. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 92/07 – uradno prečiščeno besedilo, 105/10, 80/13, 38/17, 46/20, 105/21 – odl. US in 111/21) je Državni zbor na seji 28. oktobra 2022 sprejel

Državni zbor ugotavlja, da zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B, EPA 190-IX) ni dopustno razpisati, ker gre za zakon iz četrte alineje drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13, 75/16 in 92/21).

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Državni zbor je na 2. seji 4. 10. 2022 sprejel Zakon o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B, EPA 190-IX; v nadaljnjem besedilu: DZ-B).

Državni svet Republike Slovenije je na 32. izredni seji 11. 10. 2022 sprejel zahtevo, da Državni zbor ponovno odloča o zakonu. Državni zbor je na 21. izredni seji 18. 10. 2022 zakon ponovno sprejel.

Vlada Republike Slovenije je 20. 10. 2022 Državnemu zboru v skladu s prvim odstavkom 21. člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi (Uradni list RS, št. 26/07 – uradno prečiščeno besedilo, 6/18 – odl. US in 52/20; v nadaljnjem besedilu: ZRLI) predlagala sprejetje Sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o spremembah Družinskega zakonika.

Ustava Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Ustava) v četrti alineji drugega odstavka 90. člena določa, da referenduma ni dopustno razpisati o zakonih, ki odpravljajo protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali drugo protiustavnost.

ZRLI v 21. členu določa, da če se pobuda nanaša na zakon, o katerem v skladu z drugim odstavkom 90. člena Ustave referenduma ni dopustno razpisati, Državni zbor v štirinajstih dneh po vložitvi pobude sprejme sklep, s katerim ugotovi, da referenduma ni dopustno razpisati, in ga objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. V sklepu se navedejo razlogi, zaradi katerih referenduma ni dopustno razpisati.

Vložena pobuda se nanaša na DZ-B, s katerim se v celoti odpravlja neustavnost, ugotovljena z odločbama Ustavnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Ustavno sodišče), št. U-I-91/21, Up-675/19 z dne 16. 6. 2022 ter št. U-I-486/20, Up-572/18 z dne 16. 6. 2022. Ustavno sodišče je ugotovilo neustavnost ureditve v prej veljavnem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZZZDR) ter v Družinskem zakoniku (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg, 22/19, 67/19 – ZMatR-C in 200/20 – ZOOMTVI; v nadaljnjem besedilu: DZ), da je zakonska zveza življenjska skupnost moža in žene ter da je za njeno sklenitev potrebno, da sta osebi različnega spola. Poleg tega je ugotovilo, da ureditev v Zakonu o partnerski zvezi (Uradni list RS, št. 33/16), ki v prvem stavku tretjega odstavka 2. člena določa, da partnerja partnerske zveze ne moreta skupaj posvojiti otroka, neustavna, ravno tako je neustavna ureditev glede pogojev za skupno posvojitev v prej veljavnem ZZZDR in v DZ. Ustavno sodišče je Državnemu zboru naložilo, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev po objavi odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije.

V odločbi št. U-I-486/20, Up-572/18 je Ustavno sodišče ugotovilo, da iz 53. člena Ustave izhaja pravica do sklenitve zakonske zveze (33. točka obrazložitve). Ustavno sodišče je nadalje ugotovilo, da so po značilnostih partnerskega razmerja raznospolni in istospolni partnerji v bistveno enakem pravno upoštevnem dejanskem položaju, različna obravnava v presojani zakonski ureditvi pri pravici do sklenitve zakonske zveze pa temelji izključno na okoliščini spolne usmerjenosti. Iz ustaljene ustavnosodne presoje izhaja, da je spolna usmerjenost (čeprav v prvem odstavku 14. člena Ustave ni izrecno navedena) ena izmed osebnih okoliščin iz te ustavne določbe (39. točka obrazložitve).

Ustavno sodišče je tako ugotovilo, da ureditev, ki partnerjem istega spola ni dovoljevala oziroma še vedno ne dovoljuje sklenitve zakonske zveze, ni bila oziroma ni v skladu s pravico istospolno usmerjenih oseb do nediskriminatorne obravnave glede sklenitve zakonske zveze iz prvega odstavka 14. člena v zvezi s 53. členom Ustave, kot to izhaja iz 49. točke obrazložitve odločbe št. U-I-486/20, Up-572/18.

V odločbi št. U-I-91/21, Up-675/19 je Ustavno sodišče glede ureditve možnosti skupne posvojitve, omejene na raznospolne partnerje, med drugim v 72. točki obrazložitve pojasnilo, da presojana zakonska ureditev pomeni prekomeren poseg v pravico istospolno usmerjenih oseb do nediskriminatorne obravnave iz prvega odstavka 14. člena v zvezi s tretjim odstavkom 53. člena Ustave oziroma iz 1. člena Protokola št. 12 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki je bil v pravni red Republike Slovenije prenesen z Zakonom o ratifikaciji Protokola št. 12 h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 8/10).

V DZ-B se v skladu z navedenima odločbama Ustavnega sodišča zagotavlja nediskriminatorna obravnava partnerskih razmerij raznospolnih in istospolnih partnerjev pri opredelitvi zakonske zveze, v skladu s tem pa se enaka obravnava ureja tudi za partnerje, ki niso sklenili zakonske zveze in živijo v zunajzakonski skupnost. S spremenjeno definicijo zakonske zveze ter ureditvijo zunajzakonske skupnosti za raznospolne in istospolne partnerje so partnerji v teh zvezah izenačeni v vseh pravnih posledicah, ki jih določa DZ, ter v pravnih posledicah na drugih pravnih področjih, med drugim so izenačeni tudi v pogojih, ki jih DZ določa glede možnosti skupne posvojitve.

Obe odločbi Ustavnega sodišča se nanašata na ugotovitve protiustavnosti na področju človekovih pravic (prvi odstavek 14. člena Ustave v zvezi s 53. členom Ustave). S sistemskimi rešitvami v DZ-B se v celoti odpravlja ugotovljeno neskladje z Ustavo.

Glede na navedeno Državni zbor ugotavlja, da se DZ-B nanaša na vsebino, glede katere v skladu s četrto alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten, ker se s tem zakonom v celoti odpravlja protiustavnost na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin.