Na podlagi 13. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 16/08, 123/08, 8/11 – ORZVKD39, 30/11 – odl. US, 90/12, 111/13, 32/16 in 21/18 – ZNOrg) in 17. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 54/21 in 184/21) ter predloga Zavoda za varstvo kulturne dediščine št. NG-0196-1/2022-O/O z dne 18. 10. 2022 je Občinski svet Občine Sežana na seji dne 3. 11. 2022 sprejel
o razglasitvi cerkve sv. Jakoba na Velikem Dolu za kulturni spomenik lokalnega pomena
1. člen
(1) Za kulturni spomenik lokalnega pomena (v nadaljnjem besedilu: spomenik) se razglasi naslednja enota dediščine:
Identifikacija spomenika: Veliki Dol – Cerkev sv. Jakoba 1-04097
Obseg razglasitve: posamezni spomenik
(2) Vrednote, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik:
– Cerkev se v virih prvič posredno omenja 1459, gradnjo v 2. polovici 15. stoletja umeščajo številni ohranjeni kamnoseški znaki, ki jo povezujejo s pomembnejšimi sakralnimi objekti poznogotskega časa v regiji, kot so cerkve v Komnu, Kobdilju, Vipavi, Podnanosu, Erzelju in Trnovem v Ilirski Bistrici.
– Oblikovanost notranjščine cerkve kot široke, z zrcalnim stropom s sosvodnicami krite dvorane, ki jih členijo plitve, na zunaj neizstopajoče niše, med katerimi stojijo plitvi pilastri z jonskimi kapiteli, je povzet po notranjščini romarske Marijine cerkve v Obršljanu pri Komnu. Tip sakralnega prostora, sicer značilen za slog beneškega poznobaročnega klasicizma, ki se je razširil na območju nekdanje Goriške škofije po drugi polovici 18. stoletja, kasneje pa po vsem Krasu, Posočju in Vipavski dolini ter vztrajal do konca 19. stoletja, je razvil Giorgio Massari, na Goriškem pa ga je razširil arhitekt Michele Bon s svojo delavnico.
– Cerkev je bila poslikana v začetku 20. stoletja, v notranjščini so v večji meri ohranjeni prvotni baročni ometi in opleski z dekorativno poslikavo posameznih arhitekturnih elementov in posvetilnimi križi.
– Cerkev hrani kvalitetno baročno, poznobaročno in novejšo opremo: poznobaročni marmorni veliki oltar sv. Jakoba Starejšega, baročno kustodijsko omarico iz črnega marmorja v severni steni prezbiterija, obhajilno mizo, baročni marmorni levi stranski oltar sv. Valentina in lesen desni stranski Marijin oltar, baročni srebrni procesijski križ iz leta 1685, kip Srca Jezusovega (1907) in misijonski križ, križev pot iz 19. stoletja, lestenec s steklenimi obeski in druga svetila, baročni krstni kamen pod korom s sliko Boga očeta z angeli in nedolžnimi otroki (delo Toneta Kralja iz l. 1961), leseno razpelo pod korom, kamniti ambon, daritveni oltar in svečnik (narejeni po načrtih Antona Bitenca leta 1980), dvokrilna lesena vrata iz prezbiterija v zakristijo, kamnit lavabo v zakristiji, zakristijsko omaro.
– Cerkev je umeščena znotraj strnjenega naselja, pozidava sega v neposredno bližino cerkve. Ob cerkvi je malo odprtega prostora, ta je obdan z zidom in dvema dostopoma, ki sta v funkciji. Območje znotraj zidu je zatravljeno brez pomembne vegetacije. Gabariti objektov v neposredni bližini ne presegajo višine cerkve. Lokacija stanovanjskih objektov sicer krnijo vedute na cerkev, obenem pa predstavljajo svojevrstno zaščito cerkve znotraj naselbinske gruče pred prostorskimi degradacijami območja. Na ta način se ohranja vsebinska in arhitekturna dominanta cerkve znotraj naselbinske gruče.
(3) Varovane sestavine spomenika:
– Stavba v celoti s tlorisnim in višinskim gabaritom, konstrukcijsko zasnovo in gradivom, strešno konstrukcijo, kritino, arhitekturnimi členi, kompozicijo fasade, gradivom, barvo in strukturo fasade, likovnimi prvinami in fasadnimi detajli, kvalitetnim lesenim stavbnim pohištvom in poslikavami, vključno s prvotnimi ometi in morebitnimi še neodkritimi poslikavami.
– Notranjščina cerkve s funkcionalno zasnovo in oblikovanostjo, vključno z načinom obdelave prostorov in materiali, štukaturami, prvotnimi ometi, poslikavo in morebitnimi še neodkritimi poslikavami.
– Od opreme se varuje: trije oltarji, obhajilna miza, kustodijska omarica, procesijski križ iz leta 1685, kip Srca Jezusovega, misijonski križ, križev pot, lestenec s steklenimi obeski in druga svetila, baročni krstni kamen pod korom, Kraljeva slika Boga očeta z angeli in nedolžnimi otroki, leseno razpelo pod korom, kamniti ambon, daritveni oltar in svečnik (A. Bitenca), dvokrilna lesena vrata iz prezbiterija v zakristijo, kamnit lavabo v zakristiji, zakristijska omara.
– Varuje se odprt prostor neposredno ob cerkvi in dva dostopa, ki omogočata prehodnost.
– Varuje se gabarite in fasade objektov v neposredni bližini cerkve.
– Varujejo se arheološke plasti v cerkvi in ožji okolici.
(4) Obseg spomenika:
Parcele: k.o. 2427 VELIKI DOL; št. parcele *47
Stavbe: k.o. 2427 VELIKI DOL; št. stavbe 122
(5) Varstveni režim spomenika:
Varstveni režim določa:
– celostno ohranjanje varovanih sestavin spomenika s tlorisnim in višinskim gabaritom, konstrukcijsko zasnovo in gradivom, strešno konstrukcijo, kritino, arhitekturnimi členi, kompozicijo fasade, gradivom, barvo in strukturo fasade, likovnimi prvinami in fasadnimi detajli, kvalitetnim lesenim stavbnim pohištvom in poslikavami, vključno s prvotnimi ometi in morebitnimi še neodkritimi poslikavami;
– celostno ohranjanje notranjščine cerkve s funkcionalno zasnovo in oblikovanostjo, vključno z načinom obdelave prostorov in materiali, štukaturami, prvotnimi ometi, poslikavo in morebitnimi še neodkritimi poslikavami;
– prepoved spreminjanja varovanih sestavin spomenika; v primeru okrnitve spomenika ali njegovega varovanega dela je treba zagotoviti povrnitev v prvotno stanje na stroške povzročitelja;
– prepoved premeščanja spomenika ali njegovih delov, razen če je premestitev nujna zaradi fizične zaščite delov spomenika;
– prepoved gradnje ali postavljanja trajnih ali začasnih objektov na ali ob cerkvi, vključno z nadzemno in podzemno infrastrukturo ter nosilci reklam ali drugih oznak, razen kadar so ti nujni za učinkovito ohranjanje in predstavitev ter delovanje dediščine;
– zagotavljanje dostopa javnosti v obsegu, ki ne ogroža varovanja spomenika, namembnosti in pravic lastnika;
– označitev posameznega spomenika s predpisano oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika;
– redno in strokovno vzdrževanje ter obnavljanje izvirnih sestavin in celotne arhitekture;
– morebitno osvetljevanje mora biti racionalno ter okolju in spomeniku prijazno;
– predhodno izdelavo konservatorskega načrta za večje posege v spomenik ali njegovo celovito prenovo;
– celostno ohranjanje območja znotraj cerkvenega zidu: ohranjanje obstoječih gabaritov okoliških objektov, nadzidave niso dovoljene, prenove objektov v neposredni bližini cerkve morajo slediti konservatorskim smernicam, intenzivne barve fasad niso dovoljene, dovoljeno je krajinsko urediti odprt prostor neposredno ob cerkvi, ohranja se obstoječa drevesna vegetacija, ni dovoljeno postavljati objektov začasnega značaja, ni dovoljeno postavljati reklamnih panojev, ni dovoljeno umeščati nadzemne infrastrukture in podobnega;
– ob posegih v tlake cerkve, pod obstoječe temelje ter ob posegih v zemljino v neposredni okolici cerkve je potrebno opraviti arheološke raziskave, s katerimi se natančneje določijo ukrepi varstva ali arheološke ostaline nadzorovano odstranijo. Arheološke raziskave obsegajo tudi poizkopavalno obdelavo arhiva arheološkega najdišča;
– v primeru izjemnega odkritja, predvsem ostankov grajenih struktur, je potrebno ostaline ohraniti ali prezentirati na mestu odkritja.
(6) Za notranjo opremo velja varstveni režim, ki določa:
– ohranjanje notranje opreme v celoti, v njeni funkciji, izvirnosti in neokrnjenost (v barvi, legi, materialu, obliki, strukturi, velikosti);
– dovoljeno je strokovno nadzorovano konserviranje – restavriranje izvirnih sestavin z rekonstrukcijo avtentične podobe opreme;
– izjemoma so dovoljena začasna premeščanja za razstave in druge promocije, vendar le po muzealskih standardih in s soglasjem pristojnih strokovnih služb.
Spomenik mora biti označen v skladu s Pravilnikom o označevanju nepremičnih kulturnih spomenikov (Uradni list RS, št. 57/11) z oznako, ki ne krni likovne podobe ali posameznih delov kulturnega spomenika.
Lastniki spomenika morajo v sorazmerju s svojimi zmožnostmi javnosti omogočiti dostopnost spomenika in njegovo predstavljanje. Javni dostop ne sme ogrožati spomenika in posameznih spomeniških vrednot, zlasti ne njegove osnovne namembnosti.
Za vse posege v spomenik, razen če zakon ne določa drugače, je treba predhodno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje zavoda.
Pristojno sodišče po uradni dolžnosti zaznamuje v zemljiški knjigi status kulturnega spomenika na nepremičnini, navedeni v 1. členu tega odloka.
Nadzor nad izvajanjem odloka opravlja inšpektorat, pristojen za področje kulturne dediščine.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 032-6/2022-3
Sežana, dne 3. novembra 2022
