Uradni list

Številka 142
Uradni list RS, št. 142/2022 z dne 11. 11. 2022
Uradni list

Uradni list RS, št. 142/2022 z dne 11. 11. 2022

Kazalo

3521. Odlok o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje SG-93 sse, stran 10807.

  
Na podlagi 115. člena v povezavi s 119. členom Zakona o urejanju prostora (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17, 199/21), druge alineje 4. točke 289. člena ZUreP-2 in 3. točke 298. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21) ter na podlagi 17. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 91/20 – UPB-3) je Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec na 36. redni seji dne 19. 10. 2022 sprejel
O D L O K 
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za območje SG-93 sse
(Identifikacijska številka prostorskega akta: 2546)
(USKLAJEN PREDLOG) 
I. SPLOŠNE DOLOČBE 
1. člen 
(podlaga za sprejem) 
(1) S tem odlokom se sprejme »Občinski podrobni prostorski načrt za območje SG-93 SSe« – v nadaljevanju OPPN.
(2) OPPN je izdelal Biro Godec, Sanja Godec, s.p., Ravne na Koroškem, pod št. projekta 11/20-OPPN.
(3) Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 2546.
2. člen 
(vsebina odloka) 
(1) Odlok o OPPN iz prejšnjega člena določa: ureditveno območje podrobnega načrta, arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev, načrt parcelacije, etapnost izvedbe prostorske ureditve, rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine, rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom, pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro, vplive in povezave s sosednjimi območji, dopustnost odstopanja od načrtovanih rešitev in druge pogoje za izvajanje tega odloka.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so razložene in grafično prikazane v OPPN, ki obsega tekstualni in grafični del. Grafični del vsebuje naslednje grafične načrte:
1.
Pregledna situacija
M 1:50000
2.
Izsek iz grafičnega načrta OPN Mestne občine Slovenj Gradec s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju
M 1:5000
3.
Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji
M 1:2500
4.
Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem
M 1:1000
5.
Zazidalna situacija
M 1:1000
6.
Prikaz prometne ureditve
M 1:1000
7.
Prikaz ureditev glede poteka omrežij in priključevanja objektov na GJI 
M 1:1000
8.
Prikaz ureditev potrebnih za varovanje okolja, ohranjanje narave, varstvo pred naravnimi 
in drugimi nesrečami vključno z varstvom pred požarom
M 1:1000
9.
Načrt parcelacije
M 1:1000
II. OPIS PROSTORSKE UREDITVE 
3. člen 
(opis prostorske ureditve) 
(1) Območje OPPN je namenjeno za gradnjo stanovanjskih stavb – gradnja nizke gostote, ki vključuje samostojne enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe vključno s pripadajočo komunalno infrastrukturo.
(2) Urbanistična zasnova je določena ob upoštevanju lokacije obstoječih objektov, poteka obstoječe javne infrastrukture vključno z varovalnimi koridorji ter možnosti dostopa do zemljiških parcel.
(3) Na območju je predvidena ureditev prometnih površin in druge gospodarske javne infrastrukture.
III. OBMOČJE PROSTORSKE UREDITVE 
4. člen 
(območje OPPN) 
(1) Ureditveno območje OPPN obsega zemljišča parc. št. 279/1, 279/8, 279/32, 279/34, del, 279/35, 279/38, 279/49, 288/1, 290/1, 293/1, del, 293/2, del, vse k.o. 849 Stari trg v izmeri 0,9735 ha.
(2) Meja območja obdelave je razvidna iz grafičnega dela OPPN (grafični načrt št. 4 v M. 1:1000).
(3) Izven območja urejanja so predvideni posegi v zvezi s priključevanjem območja na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro.
(4) Vplivno območje OPPN obsega vsa zemljišča znotraj območja OPPN in zemljišča, na katerih je predvidena gradnja infrastrukture.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR 
5. člen 
(vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora) 
(1) Območje OPPN se nahaja na južnem delu mesta Slovenj Gradec. Območje je na zahodni strani omejeno z državno cesto R1 1423 Kotlje–Slovenj Gradec, na severni strani omejeno z obstoječimi stanovanjskimi objekti znotraj EUP SG 07 SSe, na vzhodni in južni strani meji na območje kmetijskih zemljišč K1, na jugozahodni strani pa tudi na območje SG 99 SSe.
(2) Območje urejanja se skupaj z območjem SG 99 SSe navezuje na državno cesto preko rekonstruiranega cestnega priključka z novo dovozno cesto v obliki črke »L«. Cesta se na severni strani nadaljuje s pešpotjo, ki se uredi v širini 2,0 m in se priključi na mestno cesto LK 378331, ki oskrbuje območje SG07 SSe.
(3) Načrtovana komunalna oprema območja OPPN se povezuje z obstoječimi infrastrukturnimi sistemi tudi izven območja OPPN. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve je treba zgraditi priključke na obstoječa in nova vodovodna, kanalizacijska, elektroenergetska in elektronska komunikacijska omrežja ter omrežja javne razsvetljave. Za izvedbo nameravane prostorske ureditve se znotraj območja OPPN predvidi tudi prestavitev zgrajene komunalne in energetske infrastrukture vključno z gradnjo nove transformatorske postaje.
(4) Vplivi in povezave s sosednjimi enotami urejanja prostora so prikazani v grafičnem načrtu št. 3 »Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji«.
6. člen 
(zasnova prostorske ureditve) 
(1) Zasnova prostorske ureditve je pogojena z zasnovo novega prometnega omrežja na območju urejanja.
(2) Območje OPPN se prometno navezuje na državno cesto R1-227 Kotlje Slovenj Gradec na lokaciji obstoječega cestnega priključka do objektov na naslovu Podgorska cesta 49 in 50. Na lokaciji priključka se izvede rekonstrukcija križišča z izvedbo primernih priključnih radijev. Nova dovozna cesta se zaključi z obračališčem.
(3) Na območju je predvidena gradnja 11 stanovanjskih objektov.
(4) Stanovanjski objekti bodo razporejeni vzdolž predvidene dovozne ceste v obliki črke »L«, ki bo zaključena z obračališčem. Cesta se na severni strani nadaljuje s pešpotjo, ki se uredi v širini 1,5–2,0 m in se priključi na mestno cesto LK 378331, ki oskrbuje območje SG07 SSe.
(5) Gradbene parcele stanovanjskih objektov bodo okvirne velikosti od ok. 612 do 766 m2.
7. člen 
(vrste dopustnih dejavnosti) 
(1) Osnovna dejavnost na območju urejanja je bivanje.
(2) Na območju OPPN so dopustne naslednje spremljajoče nestanovanjske dejavnosti:
– CC-SI 12203 (druge poslovne stavbe), npr. sedež podjetja; dejavnosti, ki se lahko opravljajo v okviru stanovanjskih prostorov in v katerih je poleg stanovalca zaposlena največ ena oseba, npr. računovodski servis, pravno ali drugo svetovanje, vse vrste projektiranja ipd.;
– CC-SI 12301 (trgovske stavbe), npr. manjši trgovski lokal;
– CC-SI 12304 (stavbe za storitvene dejavnosti), npr. dejavnosti, ki se lahko opravljajo v okviru stanovanjskih prostorov in v katerih je poleg stanovalca zaposlena največ ena oseba, npr. foto studio, salon osebne nege, servis in popravilo predmetov (manjši gospodinjski aparati, šiviljstvo, čevljarstvo ipd.);
– CC-SI 12640 (stavbe za zdravstvo oskrbo), npr. zasebne ordinacije za zobozdravstvo, protetiko, ženske bolezni, dermatologija ipd.
(3) Na območju OPPN veljajo za vse zgoraj naštete spremljajoče nestanovanjske dejavnosti še naslednji pogoji:
– velikost prostorov, ki so namenjeni za dopustne spremljajoče nestanovanjske dejavnosti je lahko največ 50 m2;
– prostori morajo zagotavljati minimalne zdravstveno-sanitarne in tehnične pogoje za dejavnost;
– za dejavnost mora biti na gradbeni parceli objekta zagotovljeno ustrezno število parkirnih prostorov poleg garaže ali parkirnega prostora za stanovalce objekta, kot so določeni v 75. členu OPN Mestne občine Slovenj Gradec.
8. člen 
(vrste dopustnih gradenj) 
Na območju OPPN so dopustni naslednji posegi:
– priprava stavbnega zemljišča;
– odstranitve in prestavitve obstoječih naprav in objektov;
– gradnja novih objektov (stavb in gospodarske javne infrastrukture);
– dozidave in nadzidave novih objektov do dopustnih gabaritov, kot so določeni v tem odloku;
– urejanje utrjenih in zelenih zunanjih površin;
– vzdrževalna dela v javno korist oziroma rekonstrukcije javnih cest.
9. člen 
(vrste dopustnih objektov) 
Na območju OPPN so dovoljene naslednje vrste stavb in gradbenih inženirskih objektov:
Stavbe
– 11100 Enostanovanjske stavbe;
– 11210 Dvostanovanjske stavbe;
Gradbeni inženirski objekti:
– 21, 22 Objekti in naprave za potrebe prometne, komunikacijske, energetske in okoljske infrastrukture;
– 24205 Drugi gradbeni inženirski objekti – objekti za preprečitev zdrsa in ograditev;
Nezahtevni in enostavni objekti v skladu s 17. členom tega odloka.
10. člen 
(lega in oblikovna zasnova stanovanjskih objektov) 
(1) Horizontalni gabariti osnovnih volumnov objektov so praviloma podolgovate oblike okvirne velikosti 10,0–13,0 m x 7,0–9,0 m.
(2) Zarisani tlorisi stavb (velikost, oblika) so načelni in se lahko spreminjajo glede na razpoložljivo velikost gradbene parcele ob upoštevanju minimalnih odmikov od parcelnih meja in faktorja zazidanosti.
(3) Na osnovni volumen stavbe je dopustno dodajati ali odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne – prizidke.
11. člen 
(višinske kote) 
(1) Vertikalni gabariti osnovnih volumnov objektov so P+M, gradnja kletne etaže ni dovoljena. Niveleta tal pritličja posameznega objekta je pogojena z niveleto dovoznih cest do le teh ter z niveleto zunanjega terena.
(2) Niveleta tal pritličja objektov je dopustna max. +–1,0 m nad niveleto dovozne ceste na lokaciji cestnega priključka do objekta.
(3) Kota slemena stanovanjskih objektov je dovoljena največ 9,0 m nad niveleto tal pritličja stavbe.
(4) Višina kolenčnega zidu v mansardi, ki se meri od gotovega poda do začetka poševnine stropa, mora znašati od 1,0 m do 1,6 m.
12. člen 
(regulacijske črte, odmiki) 
(1) Gradbene linije objektov so praviloma vzporedne z dovoznimi cestami.
(2) Odmiki objektov od prometnih površin:
– Odmik osnovnega tlorisa (fasade) objekta od zemljiške parcele interne dovozne ceste mora znašati najmanj 5,0 m (gradbena meja), odmik najbolj izpostavljenega dela objekta (napušča strehe, nadstreškov in podobno) pa mora znašati najmanj 4,0 m, odmik od obračališča interne dovozne ceste pa najmanj 2,0 m;
– odmik objektov od zemljiških parcel državne cesta R1-227 mora znašati najmanj 10,0 m.
(3) Odmik objekta (fasadnih sten) od parcelnih meja sosednjih zemljišč mora znašati najmanj 4,0 m, odmik najbolj izpostavljenega dela objekta pa je dopustno zmanjšati na 3,0 m ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(4) Odmiki objektov od obstoječih in predvidenih komunalnih vodov in naprav morajo biti usklajeni z veljavnimi tehničnimi predpisi.
13. člen 
(pogoji za oblikovanje objektov) 
Pogoji za oblikovanje in konstrukcijo stanovanjskih objektov:
– streha: simetrična dvokapnica, naklona strešin 35–42º, izvedba šopov ni dovoljena;
– strešna okna je dovoljeno izvesti v ravnini osnovne strehe;
– smer slemena osnovnih volumnov: v smeri sever–jug, vzporedna z daljšo fasado objekta, slemena prizidkov ne smejo presegati višine slemena osnovne strehe in so praviloma pravokotna na smer osnovnega slemena;
– uporabljajo se lahko elementi tradicionalne arhitekture (kamen, les, omet), kot tudi sodobni materiali;
– fasade morajo biti v spektru svetlih barv;
– okenske in vratne odprtine morajo biti razporejene v skladu s kompozicijsko zasnovo objekta ali osno;
– pri izboru kritine osnovne strehe je dopustno uporabiti opečno kritino (opečni strešnik) in opeki podobno kritino (mat izvedba) v temno sivi ali črni barvi;
– objekti so lahko grajeni s klasičnimi gradbenimi materiali v masivni konstrukciji oziroma v montažni izvedbi.
14. člen 
(faktor izrabe in zazidanosti parcel) 
Na ureditvenem območju so dopustni naslednji faktorji:
– Faktor izrabe parcel (razmerje med bruto tlorisno površino objekta in celotno površino parcele namenjene gradnji) je dovoljen do največ 0,5.
– Faktor zazidanosti parcel (razmerje med zazidano površino objekta, vključno z enostavnimi in nezahtevnimi objekti, in celotno površino parcele namenjene gradnji) je dovoljen do največ 0,4.
15. člen 
(pogoji za ureditev okolice objektov) 
(1) Glavni vhodi v objekte so predvideni v pritlični etaži v nivoju terena.
(2) Najmanjši faktor zelenih površin na gradbeni parceli znaša 0,3.
(3) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjim zemljiščem.
(4) Oporni zidovi višine do 1,5 m in armirane brežine, so dovoljeni le v primeru, ko ni možno drugačno zavarovanje brežin v skladu z mnenjem geomehanika.
(5) Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni.
(6) Ograje so lahko visoke največ 1,8 metra. Lahko so lesene, žične ali kot žive meje. Dovoljen je betonski zidec maksimalne višine 0,5 m. Vstopna in uvozna vrata na gradbeno parcelo se ne smejo odpirati proti cesti.
(7) Vse ograje gradbenih parcel, ki potekajo vzdolž javnih cest morajo biti enotno oblikovane.
(8) Na severni strani transformatorske postaje se predvidi postavitev panelne ograje višine do 2,0 m in dolžine cca 7 m.
(9) Po končanih delih je potrebno vse odkopne in nasipne brežine humusirati in zatraviti oziroma hortikulturno urediti.
16. člen 
(pogoji in merila za parcelacijo) 
(1) Parcelacija grajenega javnega dobra in parcel predvidenih objektov se izvede v skladu z grafičnimi prilogami OPPN.
(2) Na območju je predvidenih 11 parcel za gradnjo stanovanjskih objektov okvirne velikosti od ok. 612–766 m2 (natančna velikost se določi v postopku parcelacije).
(3) Drugačna izvedba parcelacije je dopustna, če se prilagaja konkretnim rešitvam komunalne, energetske in prometne infrastrukture na območju oppn, kar se opredeli v projektni dokumentaciji.
17. člen 
(pogoji za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov) 
(1) Na zemljiških parcelah objektov je dovoljeno graditi nezahtevne in enostavne objekte, ki so v prilogi 1 OPN Mestne občine Slovenj Gradec dovoljeni za območje SSe.
(2) Ograje je dopustno postaviti največ do meje gradbene parcele na način, da se z gradnjo ne posega na sosednja zemljišča. Medsosedska ograja, ki označuje potek meje, se lahko gradi na meji, če se lastniki zemljišč, ki jih razmejuje, o tem pisno sporazumejo.
(3) Oporni zidovi morajo biti najmanj 0,5 m oddaljeni od sosednjih zemljišč drugih lastnikov, manjši odmik je dopusten, če z njim soglaša lastnik sosednjega zemljišča.
(4) Minimalni odmiki ostalih nezahtevnih in enostavnih objektov od sosednjih zemljišč oziroma gospodarske javne infrastrukture ter ostali pogoji za postavitev in oblikovanje le teh, so določeni v splošnih prostorskih izvedbenih pogojih OPN Mestne občine Slovenj Gradec.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA JAVNO GOSPODARSKO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO DOBRO 
18. člen 
(komunalna oprema območja) 
(1) Območje urejanja bo opremljeno z minimalno komunalno opremo, ki obsega oskrbo s pitno vodo, električno energijo, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste.
(2) Priključitev na telekomunikacijsko omrežje je možna v skladu s pogoji upravljavca.
(3) Gradnja plinovodnega omrežja ni predvidena.
(4) Trase okoljskih, energetskih in elektronskih komunikacijskih vodov, objektov in naprav morajo biti medsebojno usklajene z upoštevanjem zadostnih medsebojnih odmikov in odmikov od ostalih naravnih ali grajenih struktur.
(5) Istočasno je predvidena prestavitev oziroma zavarovanje obstoječih komunalnih in infrastrukturnih vodov, ki se nahajajo na območju urejanja (vodovodno omrežje, SN elektro omrežje, telekomunikacijsko omrežje) skladno s smernicami upravljavcev.
19. člen 
(prometna infrastruktura) 
(1) Območje OPPN se prometno navezuje na državno cesto R1-227 Kotlje–Slovenj Gradec na lokaciji obstoječega cestnega priključka do objektov na naslovu Podgorska cesta 49 in 50. Na lokaciji priključka se izvede rekonstrukcija križišča z izvedbo primernih priključnih radijev.
(2) Nova dovozna cesta se zaključi z obračališčem.
(3) Cesta se na severni strani nadaljuje s pešpotjo, ki se izvede v širini do 2,0 m in se priključi na mestno cesto LK 378331. Na pešpoti se izvedejo ukrepi za preprečevanje vožnje z motornimi kolesi.
(4) Predlagani tehnični elementi za izvedbo prometne infrastrukture:
– dovozna cesta se izvede s širino cestišča 5,0 m in skupno širino cestnega telesa do 6,0 m.
– cesta na tem območju je zasnovana kot skupni prometni prostor za motorni in nemotorizirani promet, hitrost na njej je podrejena pešcem in kolesarjem.
(5) Parkirni prostori za osebna vozila stanovalcev se morajo urediti znotraj gradbenih parcel objektov (najmanj 2 parkirni mesti na stanovanjsko enoto).
20. člen 
(oskrba s pitno in požarno vodo) 
(1) Območje urejanja je možno oskrbeti s pitno in požarno vodo iz vodovodnega sistema Slovenj Gradec, dimenzije cevi Duktil DN 100, PE DN 110, in PE 40 mm.
(2) Dimenzije vodovodnih cevi je potrebno obdelati v projektni dokumentaciji komunalne ureditve v območju urejanja, skladno s Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav (Uradni list RS, št. 42/17).
(3) Na območju je potrebno zavarovati oziroma prestaviti traso vodovodnega omrežja, ki prečka južno in vzhodno stran območja urejanja.
(4) Na območju urejanja, vzdolž prometnih površin, se izvede novo sekundarno vodovodno omrežje za napajanje objektov. Obstoječi vodovodni sistem zagotavlja ustrezno količino pitne in požarne vode za potrebe predvidenih objektov.
(5) Na lokaciji predvidene zazidave je potrebno obstoječi vodovod dimenzije DN 100 prestaviti izven gradbenih parcel v predvideno cestno telo in ob meje gradbenih parcel.
21. člen 
(odvajanje odpadnih voda) 
(1) Na območju urejanja je treba izvesti ločen sistem odvajanja odpadnih voda.
(2) Čisto padavinsko vodo s streh in utrjenih površin se primarno zadržuje v ustrezno dimenzioniranih namenskih zadrževalnikih voda, za ponovno uporabo za higiensko manj zahtevne potrebe (splakovanje stranišč) in zalivanje zelenic na zemljiških parcelah objektov.
(3) Presežene količine čiste padavinske vode s strešnih površin objektov ter zemljiških parcel objektov in padavinske vode s prometnih površin se morajo kontrolirano speljati v padavinsko kanalizacijo, ki bo potekala vzdolž prometnih površin. Pred vtokom v obstoječo padavinsko kanalizacijo, ki poteka ob državni cesti (beton fi 50) se izvede primerno dimenzioniran zadrževalnik padavinskih voda.
(4) Padavinske odpadne vode z utrjenih površin, kjer obstaja nevarnost onesnaženja z naftnimi derivati in mineralnimi olji (parkirišča, zunanje manipulativne površine) pa se morajo predhodno očistiti v ustrezno načrtovanih in dimenzioniranih koalescenčnih lovilcih olj po standardu EN 858-2 in speljati v sistem padavinske kanalizacije.
(5) Komunalne odpadne vode se morajo speljati po ločenem sistemu vodotesne komunalne kanalizacije, ki bo potekala večinoma vzdolž prometnih površin, na javno kanalizacijsko omrežje (kanal DN 600 mm), ki poteka v cestnem telesu Podgorske ceste, sistema Slovenj Gradec, št. 10112, na območju poselitve Slovenj Gradec, ID aglomeracije 10572.
(6) Dimenzije kanalizacijskih cevi, kakor tudi mesto priklopa je potrebno obdelati v projektni dokumentaciji komunalne ureditve v območju zazidave, skladno s Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 42/17).
22. člen 
(elektroenergetsko omrežje) 
(1) Predvidene objekte bo z električno energijo napajala nova nadomestna transformatorska postaja 20/0,4kV (TP Podgorska cesta nadomestna), ki bo locirana na severnem delu območja urejanja ob obračališču dovozne ceste.
(2) Oskrba z električno energijo se predvidi v skladu s pogoji upravljavca in izdelanimi strokovnimi podlagami (Elektro Celje, d.d., št. projekta 334/21, november 2021).
(3) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa ter zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10 in 17/14 – EZ-1).
23. člen 
(omrežje javne razsvetljave) 
Na območju OPPN se predvidi omrežje javne razsvetljave. Uporabljajo se svetilke skladno z veljavno zakonodajo glede svetlobnega onesnaževanja.
24. člen 
(telekomunikacijsko omrežje) 
(1) Ureditveno območje bo možno priključiti na telekomunikacijska omrežja v skladu s pogoji upravljavcev – priključitev na obstoječi telekomunikacijski omrežji je možna v obstoječem telekomunikacijskem jašku ob državni cesti z oznako KJ172 (Telekom) oziroma predvidenem jašku na južni strani območja urejanja (Telemach).
(2) Na celotnem območju OPPN je dopustno vzpostavljati maloobmočne brezžične dostopovne točke v lokalnem (dostopovnem) komunikacijskem omrežju.
(3) Telekomunikacijsko omrežje Telekom Slovenije d.d.
– Pri gradnji objektov na območju OPPN je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja ter na podlagi projektne dokumentacije predvideti zaščito, prestavitev in razširitev telekomunikacijskega in KTV omrežja. Vsa dela v zvezi z zaščito in prestavitvami TK kablov izvede upravljavec.
– Za potrebe izvedbe telekomunikacijskega omrežja se na območju urejanja (po dovozih cestah) vgradi kabelska kanalizacija za telekomunikacijske vode (2 x PE cev fi 50), na točki razvoda se izvede kabelski jašek iz BC fi 100.
– Pri objektih, kjer bo izveden TK priključek, se predvidi vgradnja dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske omarice mora biti le ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, ki omogoča 24 urni dostop. Notranja telekomunikacijska instalacija naj se izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporočljiva je izvedba notranje telekomunikacijske instalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo z dovodno TK omarico zaključi v notranji TK omarici ali komunikacijskem prostoru. V notranji TK omarici je potrebno zagotoviti električno napajanje in prezračevanje.
(4) Telekomunikacijsko omrežje Telemach d.d.
– Izvedba kabelske kanalizacije od točke obstoječega KKS omrežja do območja gradbenih posegov je izvedljiva z umestitvijo PVC cevi ustreznega premera (PEHD 2x50) z zaključkom v vmesnih revizijskih jaških KKS (BC Ø 80 cm z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti), na objektih pa z zaključkom v notranji TK omari ustreznih dimenzij.
– Dovodna cevna KK KKS do vsakega posameznega objekta mora biti izvedena v sistemu zvezdišča s PVC cevmi premera Ø 50 mm iz revizijskih jaškov KK KKS (za objekt dvojček dve cevi). Zvezdišče mora biti projektirano tako, da so dovodne cevi z glavnimi linijami povezane preko revizijskih jaškov (BC Ø 80 cm z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti).
– Možnost izvedbe cevne KK do objektov je ob drugih TK vodih z ločenimi revizijskimi jaški.
– Umestitev cevi in revizijskih jaškov je tehnično izvedljiva v času izvajanja gradbenih del za komunalno ureditev prostora. Mora pa biti dopuščena možnost sodelovanja izvedbe povezav cevne KK tako, da je le ta integralno povezana z obstoječim omrežjem.
25. člen 
(ogrevanje objektov) 
Za ogrevanje objektov je dovoljeno uporabiti le obnovljive energetske vire (biomasa, sončna energija, toplotna črpalka idr.).
26. člen 
(obveznost priključitve na omrežja in objekte javne gospodarske infrastrukture) 
Vsi predvideni stanovanjski objekti se morajo obvezno priključiti na prometno omrežje, vodovodno omrežje, elektro omrežje ter sisteme odvajanja odpadnih komunalnih in padavinskih voda.
27. člen 
(hortikulturna ureditev javnih površin) 
Vse neutrjene površine se morajo humusirati in zatraviti oziroma hortikulturno urediti z avtohtonimi drevesnimi vrstami in grmovnicami.
28. člen 
(nasipavanje in odkop zemljine) 
(1) Na območju OPPN je dovoljeno zasipati in odkopavati zemljišča zaradi ureditve platojev za potrebe graditve objektov.
(2) Vse nastale brežine se morajo izvesti z naravnim naklonom in se navezovati na zunanje površine sosednjih parcel.
(3) V primeru, da višinska razlika ne omogoča izvedbo nasipa ali izkopa v naravnem naklonu terena, se višinska razlika izjemoma lahko premosti z opornimi zidovi ali armiranimi brežinami, ki morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni.
29. člen 
(odvodnik zalednih voda) 
Obstoječi odvodnik zalednih voda, ki poteka na južni meji območja urejanja, bo na območju prometnih površin kanaliziran.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE 
30. člen 
(ohranjanje kulturne dediščine) 
(1) Na območju OPPN ni evidentiranih območij oziroma objektov, ki imajo status kulturne dediščine.
(2) V primeru, da bi se arheološke ostaline odkrile ob samih posegih v prostor, bo potrebno izvesti arheološko raziskavo, v času gradnje pa zagotoviti arheološki nadzor nad vsemi zemeljskimi deli.
VII. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, NARAVNIH VIROV IN OHRANJANJA NARAVE 
31. člen 
(varstvo zraka) 
(1) V predvidenih objektih je dovoljena izvedba kurišč na biomaso oziroma uporaba obnovljivih virov energije ob upoštevanju veljavnih predpisov, ki določajo emisije snovi v zrak za male kurilne naprave in emisije snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja.
(2) V času izdelave OPPN so to: Uredba o emisiji snovi v zrak iz malih kurilnih naprav, Uradni list RS, št. 46/19, Uredba o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, Uradni list RS, št. 31/07, 70/08, 61/09, 50/13.
32. člen 
(vodni režim in stanje voda) 
(1) Območje urejanja se nahaja izven ogroženih, varstvenih ali varovanih območij po ZV-1.
(2) Pri graditvi objektov in izvedbi zunanje ureditve je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito podtalnice in podzemnih voda.
(3) Pri projektnih rešitvah odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda je potrebno upoštevati veljavne predpise, ki urejajo področje odvajanja in čiščenja komunalnih in padavinskih odpadnih voda, področje emisij snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, področje emisij snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest.
(4) V času izdelave OPPN so to: Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode, Uradni list RS, št. 98/15, 76/17, 81/19, Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15, Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest, Uradni list RS, št. 47/05.
(5) V skladu z izdelanim geološko geomehanskim poročilom (Damjan Pejovnik, s.p. Slovenj Gradec, št. 003/2022, 8. 1. 2022) je potrebno padavinske vode s strešin objektov speljati v lokalne zadrževalnike, prelivi pa se navežejo na predvideno padavinsko kanalizacijo, z navezavo na obstoječi odvodni jarek. Ponikanje na območju ni priporočljivo oziroma ni dopustno.
(6) Odvajanje padavinskih voda iz večjih ureditvenih območij je treba predvideti v skladu z 92. členom ZV-1 in sicer, na tak način, da bo v čim večji meri zmanjšan hipni odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je treba predvideti zadrževanje padavinskih voda pred iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki in podobno).
(7) Način odvajanja padavinskih vod mora izhajati iz analize odtočnih razmer, izhajajoč iz načrtovanih novih pozidanih površin ob upoštevanju trenutnega površinskega odtoka (obstoječe stanje). Analiza mora vsebovati hidravlični izračun odtočnih razmer kot posledico povečanja prispevnih površin zaradi načrtovane pozidave in spremembe odtočnih koeficientov, pri čemer je treba vključiti vse novo predvidene pozidane površine za celotno območje.
(8) V skladu z veljavno gradbeno zakonodajo in 153. členom ZV-1 mora investitor (oziroma investitorji) pri Direkciji RS za vode, po končanem projektiranju in pred gradnjo objektov na obravnavanem območju, pridobiti mnenje na projektne rešitve oziroma vodno soglasje.
(9) Vloga in dokumentacija za pridobitev mnenja na projektne rešitve oziroma vodnega soglasja morata biti izdelani v skladu s Pravilnikom o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja (Uradni list RS, št. 25/09) in veljavnim predpisom, ki določa vsebino in obliko dokumentacije po gradbeni zakonodaji.
33. člen 
(ravnanje z odpadki) 
(1) Odvoz odpadkov se bo izvajal skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občinah Koroške regije (Uradni list RS, št. 173/20).
(2) V naselju bo vršen odvoz odpadkov v sistemu ločenih frakcij (mešani komunalni odpadki in odpadna komunalna embalaža).
(3) Pri vsakem objektu mora lastnik nabaviti tipizirane posode za zbiranje ločenih frakcij. V kolikor zbirno in prevzemno mesto nista na istem prostoru, mora stranka na dan odvoza zabojnik postaviti na prevzemno mesto, kjer je možen dostop s smetarskim vozilom in ga določi izvajalec javne službe v sodelovanju z lastnikom zemljišča.
(4) Na območju razširitve dovozne ceste je predvidena lokacija ekološkega otoka za zbiranje ločenih frakcij.
34. člen 
(varstvo pred hrupom) 
(1) Območje urejanja sodi v II. stopnjo varstva pred hrupom (stanovanjske površine). Zagotoviti je potrebno vse ukrepe, da zakonsko opredeljene vrednosti ne bodo presežene.
(2) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav in toplotnih črpalk, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom ter predvidijo naprave z nižjo zvočno močjo. Zunanje enote toplotnih črpalk naj bodo usmerjene stran od sosednjih objektov in na primerni oddaljenosti od sosednjih parcel. Če je odmik zunanje enote toplotne črpalke manjši od 4 m, je potrebno pridobiti pisno soglasje lastnika sosednjih zemljišč.
(3) Območje urejanja se delno nahaja na območju, ki je obremenjeno s hrupom zaradi prometa na državni cesti. Glede na ugotovljeno hrupno obremenitev okolja je investitor dolžan izvesti vse ukrepe varstva pred hrupom za zmanjšanje izpostavljenosti hrupu (lokacija in razporeditev prostorov občutljivih na hrup, konstrukcijski ukrepi in podobno).
35. člen 
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem) 
(1) Pri gradnji elektro omrežja je potrebno upoštevati veljavne predpise glede zaščite pred elektromagnetnim sevanjem.
(2) V času izdelave OPPN je to: Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1).
36. člen 
(raba obnovljivih virov energije) 
(1) V primeru ogrevanja objektov s toplotno črpalko tipa voda – voda, kjer je toplotni vir podtalna voda, ali z geosondo, kjer je toplotni vir zemlja preko vertikalne zemeljske sonde, za kar je treba izvesti vrtino, si mora investitor najprej pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda in nato pridobiti vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote v skladu s 125. členom ZV-1.
(2) Če gre za rabo vode po 125. členu ZV-1, izda vodno dovoljenje Direkcija RS za vode na podlagi posebne vloge. Projektna dokumentacija za pridobitev mnenja mora biti usklajena s pogoji pridobljenega vodnega dovoljenja. Vodno dovoljenje je treba pridobiti pred pridobitvijo vodnega soglasja oziroma mnenja.
(3) Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, kakor tudi dovoljenje za neposredno rabo vode (vodno dovoljenje), izda Direkcija RS za vode, Hajdrihova 28 c, 1000 Ljubljana, na podlagi posebnih vlog. Projektna dokumentacija za pridobitev mnenja mora biti usklajena s pogoji pridobljenega vodnega dovoljenja.
37. člen 
(ohranjanje narave) 
Na območju OPPN ni evidentiranih varovanih območij na podlagi Zakona o ohranjanju narave.
38. člen 
(varstvo plodne zemlje) 
S površin, na katerih bodo izvajani načrtovani posegi, je potrebno odstraniti ter začasno deponirati prst tako, da se ohrani njena plodnost in količina ter jo uporabiti pri urejanju zemljiških parcel objektov oziroma nepozidanih zemljišč na in izven območja urejanja.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI 
39. člen 
(raba prostora za obrambo) 
Na območju urejanja ni evidentiranih oziroma predvidenih objektov in naprav za potrebe obrambe.
40. člen 
(varstvo pred požarom) 
(1) Požarno varstvo posameznih objektov kot celotnega območja OPPN mora biti urejeno v skladu z veljavnimi požarno-varnostnimi predpisi.
(2) Za potrebe zagotavljanja požarne vode je potrebno znotraj območja urejanja zgraditi vodovodno omrežje opremljeno z nadzemnimi hidranti, ki bodo pokrivali celotno območje urejanja.
(3) Dovozne ceste in utrjene površine ob objektih morajo zagotavljati zadostne prometne in delovne površine za intervencijska vozila.
(4) Odmiki med objekti morajo zagotavljati zadostno oddaljenost, ki onemogoča preskok ognja (upošteva se veljavna tehnična smernica glede požarne varnosti v stavbah – TSG-1-001:2019).
(5) Projektna dokumentacija za gradnjo stanovanjskih objektov in komunalnih naprav mora biti izdelana v skladu z določili veljavnih predpisov, ki se nanašajo na varstvo pred požarom.
41. člen 
(varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami) 
(1) Na podlagi Uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96, 54/15) na območju urejanja ni potrebno graditi zaklonišč osnovne zaščite.
(2) Pri načrtovanju in gradnji novih objektov je potrebno upoštevati projektni pospešek tal 0,125 g za tla vrste A v skladu z Eurocode 8.
(3) Območje OPPN se po podatkih iz Atlasa okolja nahaja izven plazljivih in erozijsko ogroženih območij, druga ogrožena območja prav tako niso evidentirana.
(4) Na območju OPPN niso dovoljeni posegi, pri katerih obstaja možnost razlitja nevarnih snovi.
(5) Pri gradnji komunalne opreme in objektov je potrebno upoštevati pogoje geološko geomehanskih analiz ter predvideti vse potrebne ukrepe, ki zagotavljajo stabilnost terena in načrtovanih objektov – geološko geomehansko poročilo št. 003/2022 z dne 8. 1. 2022, izdelal Damjan Pejovnik.s.p., Slovenj Gradec. V času gradnje mora biti zagotovljen geomehanski nadzor.
IX. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE IN DRUGI POGOJI 
42. člen 
(etapnost izvedbe, začasna namembnost zemljišč) 
(1) OPPN se lahko izvaja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s prometno, komunalno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.
(2) V obdobju do pričetka gradnje načrtovanega posega, se zemljišča lahko uporabljajo za enak namen, kot so se uporabljala pred sprejetjem OPPN.
43. člen 
(obveznosti investitorja oziroma pobudnika in izvajalcev) 
(1) Investitor je dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo ter prometno infrastrukturo, kot je načrtovana s tem OPPN ali z Mestno občino Slovenj Gradec, pred izdajo gradbenega dovoljenja, skleniti pogodbo o opremljanju.
(2) Pred pričetkom del morajo investitorji oziroma izvajalci del obvestiti upravljavce energetskih in komunalnih naprav zaradi zakoličbe in zaščite le teh v času gradnje.
(3) Investitorji morajo pridobiti geotehnična poročila o pogojih izvedbe komunalne opreme in objektov ter zagotoviti geotehnični nadzor v času izvajanja del.
(4) Pri načrtovanju, izvedbi in uporabi objektov morajo izvajalci in investitorji upoštevati vse pridobljene pogoje nosilcev urejanja prostora, ki so obvezna priloga OPPN (smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora).
X. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ OD FUNKCIONALNIH, OBLIKOVALSKIH IN TEHNIČNIH REŠITEV 
44. člen 
(dopustna odstopanja) 
(1) Pri realizaciji OPPN so dopustna manjša odstopanja od horizontalnih gabaritov in zakoličbenih elementov predvidenih objektov (v okviru parcel zajetih v tem odloku), ter načrtovanih tras komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih vodov če se na podlagi tehnoloških, okoljevarstvenih in drugih pogojev ugotovijo ekonomsko in tehnično utemeljene rešitve, ki ne vplivajo na osnovno mikrourbanistično zasnovo območja in ne spreminjajo s tem odlokom določenih pogojev za zagotovitev požarne varnosti in varstva okolja. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo, oziroma upravljavci posameznega voda.
(2) Med dopustna odstopanja se šteje tudi izvedba priključkov na načrtovano GJI na območju OPPN za obstoječe objekte, ki mejijo na območja urejanja in bodo priključeni na predvideno interno cesto.
XI. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA 
45. člen 
(merila in pogoji po prenehanju veljavnosti OPPN) 
Po prenehanju veljavnosti OPPN se bo območje urejalo na podlagi občinskega prostorskega načrta ob upoštevanju splošnih in podrobnih meril in pogojev za območje SSe oziroma drugega veljavnega prostorskega akta ob obveznem upoštevanju določil opisanih v IV. in V. poglavju tega odloka.
XII. KONČNE DOLOČBE 
46. člen 
(vpogled v OPPN) 
(1) OPPN s prilogami se hrani na sedežu Mestne Občine Slovenj Gradec v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.
(2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta.
47. člen 
(nadzor) 
Nadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.
48. člen 
(začetek veljavnosti) 
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0013/2020
Slovenj Gradec, dne 19. oktobra 2022
Župan 
Mestne občine Slovenj Gradec 
Tilen Klugler 

AAA Zlata odličnost

Nastavitve piškotkov

Vaše trenutno stanje

Prikaži podrobnosti