Na podlagi 119. člena v zvezi s 115. členom in drugo alinejo 4. točke 289. člena (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17, 175/20, 199/21, 20/22) in 3. točke 298. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21) ter na podlagi 17. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 91/20 – UPB-3) je Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec na 36. redni seji dne 19. 10. 2022 sprejel
o občinskem podrobnem prostorskem načrtu Stanovanjsko naselje Vranjek (ID. št. PA: 1541)
(1) S tem odlokom se sprejme Občinski podrobni prostorski načrt (v nadaljevanju OPPN) »Stanovanjsko naselje Vranjek«, ki ga je pod številko naloge 365-20 izdelalo podjetje Superform d.o.o.
(2) Identifikacijska številka OPPN v zbirki prostorskih aktov je 1541.
(1) Odlok o OPPN iz 1. člena določa območje OPPN in vsebuje tekstualni in grafični del ter spremljajoče gradivo.
(2) Tekstualni del OPPN vsebuje:
– opis prostorske ureditve,
– umestitev načrtovane ureditve v prostor,
– zasnovo projektnih rešitev in pogojev glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,
– merila in pogoje za parcelacijo,
– etapnost izvedbe prostorske ureditve,
– rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,
– rešitve in ukrepe za varstvo okolja, naravnih virov, ohranjanje narave in varovanje zdravja ljudi,
– rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom,
– opis vplivov in povezav prostorske ureditve s sosednjimi območji,
– dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,
– obveznosti investitorjev,
– usmeritve za določitev meril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrobnega načrta,
– končne določbe.
(3) Grafični del OPPN obsega:
1 | Izsek iz kartografskega dela občinskega prostorskega načrta MOSG s prikazom lege prostorske ureditve na širšem območju; | M 1:2500 |
2 | Prikaz faznosti urejanja območja; | M 1:2500 |
3 | Območje OPPN z obstoječim parcelnim stanjem; | M 1:1000 |
4 | Prikaz vplivov in povezav s sosednjimi območji; | M 1:1000 |
5 | Zazidalna situacija s shematskimi prerezi; | M 1:1000 |
6 | Komunalna situacija; | M 1:1000 |
7 | Prometna situacija; | M 1:1000 |
8 | Prikaz ureditev, potrebnih za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanje narave; | M 1:1000 |
9 | Prikaz ureditev, potrebnih za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom; | M 1:1000 |
10 | Geodetski in količbeni načrt; | M 1:1000 |
(4) Spremljajoče gradivo OPPN obsega:
– Strokovne podlage, na katerih temeljijo rešitve prostorskega akta
– Smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– Obrazložitev in utemeljitev prostorskega akta
– Povzetek za javnost
– Okoljsko poročilo – odločba glede celovite presoje vplivov na okolje
– Stališča do pripomb in predlogov.
Območje predvidenega urejanja obsegajo zemljišča s parcelnimi številkami 999/6, 999/5 in 999/4 vse k.o. 853 v Mestni občini Slovenj Gradec. Velikost območja je 15.952,5 m2.
Osnovno namensko rabo prostora predstavlja območje stavbnih zemljišč, podrobnejšo namensko rabo prostora območje stanovanjskih površin – S, podrobnejšo podrobno namensko rabo pa območje prostostoječe individualne stanovanjske gradnje – SSe.
III. OPIS PROSTORSKE UREDITVE, KI SE NAČRTUJE Z OPPN
(načrtovane prostorske ureditve)
Z OPPN je predvidena izgradnja enostanovanjskih in/ali dvostanovanjskih objektov, izgradnja osnovne prometne interne ceste območja in izgradnja druge prometne ter potrebne energetske in komunalne infrastrukture.
IV. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR
(umestitev načrtovane ureditve v prostor)
OPPN zajema stavbna zemljišča v območju enote urejanja prostora SG-68 Stanovanjsko naselje Vranjek. Načrtovana je gradnja trinajstih enostanovanjskih in/ali dvostanovanjskih hiš, objektov gospodarske javne infrastrukture, nezahtevnih in enostavnih objektov ter ureditev odprtih površin. Načrtovana je izgradnja nove dvosmerne interne ceste, ki se pravokotno priključuje na lokalno zbirno občinsko cesto 378041 (Šmarska cesta). Načrtovana je tudi izgradnja peš povezave med interno cesto osrednjega območja OPPN in javne poti 877521.
(pogoji za urbanistično in arhitekturno oblikovanje)
(1) Možna površina za gradnjo in lega objektov je določena z gradbeno mejo. Horizontalni gabariti osnovnih volumnov objektov so praviloma podolgovate oblike z razmerjem stranic 8,4 x 12 m. Na osnovni volumen je dopustno dodajati in odvzemati manjše svobodno oblikovane volumne.
(2) Vertikalni gabariti osnovnih volumnov objektov so P+M in K+P+M. Gradnja kleti je dovoljena v osrednjem delu območja OPPN ob upoštevanju določil 33. člena tega odloka. Gradbene meje in gabariti so razvidni iz grafičnega dela OPPN na karti »Zazidalna situacija s shematskimi prerezi«.
(3) Osnovna konstrukcija objektov je klasična zidana ali montažna. Kota pritličja je razvidna iz grafičnega dela OPPN na karti »Zazidalna situacija s shematskimi prerezi«. Temeljenje objektov je možno izvesti pod pogoji, ki so podrobneje podani v 33. členu (varstvo voda in podtalja) in so povzeti iz geološko geomehanskega poročila št.: 2026/2019 (priloga 5 tega OPPN).
(4) Streha stanovanjskih objektov je simetrična dvokapnica v razponu od 35° do 45°. Sleme je vzporedno z daljšo stranico stavbe in njegova smer povzema smeri slemen sosednjega stanovanjskega naselja. Strešna kritina je temna. Dopustna je izvedba čopov, zatrepov, strešnih oken, frčad in strešnih izzidkov. Kolenčni zid sme biti maksimalno 1,2 m.
(5) Fasade objektov so v beli barvi ali v pastelnih zemeljskih barvnih tonih, dopustna je uporaba naravnih materialov – les, kamen. Prepovedana je uporaba močnih izrazito motečih barvnih tonov. Zunanje dele klimatskih naprav je možno namestiti na fasado, ki ni izpostavljena, pri čemer s svojim obratovanjem ne smejo vplivati na kakovost bivalnega okolja.
(6) Dovozni priključki do posameznih objektov bodo izvedeni podrejeno iz nove interne ceste, ki se priključuje pravokotno na lokalno zbirno občinsko cesto LZ 378041 (Šmarska cesta). V sklopu vsake gradbene parcele posameznega objekta se izvede ploščad, katere dimenzije omogočajo parkiranje najmanj dveh osebnih vozil. Manipulativne površine in parkirišča na gradbeni parceli se asfaltirajo ali tlakujejo. Ploščad se lahko delno pokrije z nadstreškom ali zapre v obliki garaže v velikosti do največ 50 m2.
(7) Druge odprte površine se uredijo kot neutrjene zelenice, vrtovi ali terase. V pasu stika z javno potjo 877521 se zeleni delitveni pas zasadi z drevoredom. Najmanjši faktor zelenih površin (FZP) na gradbeni parceli znaša 0,3. Faktor zazidanosti (FZ) gradbene parcele znaša največ 0,4, faktor izrabe (FI) gradbene parcele pa največ 0,5. Kota terena se prilagaja poteku nove interne ceste. Natančna oblika, velikost in pozicija vsakega posameznega objekta se določi s projektno dokumentacijo.
(vrste dopustnih dejavnosti)
(1) Na območju OPPN so dovoljene stanovanjska dejavnost in kot spremljajoče dejavnosti mirne storitvene dejavnosti.
(2) V ta namen je v stavbah možno spremeniti namembnost do manj kot polovice posamezne stavbe za spremljajoče dejavnosti (mirne storitvene dejavnosti, npr. šiviljstvo, frizerstvo, kozmetična dejavnost, poslovne dejavnosti, kulturne in rekreacijske dejavnosti), pod pogojem, da se zagotovi zadostno število parkirišč znotraj gradbene parcele in ob upoštevanju ostalih določil odloka. Nova namembnost ne sme presegati zakonsko dopustnega nivoja motenj v okolju (npr. hrup). Z novo ureditvijo območje ostaja prvenstveno namenjeno za stanovanjsko gradnjo.
(vrste dopustnih gradenj in drugih del)
(1) Na območju OPPN so dovoljene gradnje novih objektov, dozidave, nadzidave, adaptacije, rekonstrukcije, vzdrževanje, odstranitve objektov in spremembe namembnosti v okviru dopustnih dejavnosti iz 8. člena tega odloka. Dozidave in nadzidave objektov so dopustne do opredeljenih gabaritov iz 7. člena tega odloka.
(2) Na območju OPPN je dovoljena tudi gradnja objektov za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez ter gradnja pomožnih objektov v okviru določil 11. člena tega odloka.
(vrste dopustnih objektov)
Na območju OPPN so dovoljene enostanovanjske in dvostanovanjske stavbe, stavbe mirnih storitvenih dejavnosti (v okviru določil 8. člena tega odloka), gradbeno inženirski objekti (prometna, komunalna in energetska infrastruktura) ter gradnja pomožnih objektov v skladu z Uredbo o razvrščanju objektov in določil 11. člena tega odloka.
(pomožni objekti in oprema zunanjih površin)
(1) Na območju OPPN je dovoljena gradnja ali postavitev pomožnih objektov za lastne potrebe (nadstrešek, garaža, drvarnica, savna, fitnes, zimski vrt, lopa, uta, senčnica, letna kuhinja, bazen za kopanje, zbiralnik za deževnico), urbane opreme, ograj ter opornih zidov in utrjenih brežin).
(2) Maksimalna velikost pomožnih objektov je 50 m2, maksimalna višina pa 4 m. Konstrukcije so lahko lesene, zidane ali kovinske. So pravokotne oblike in imajo enako streho kot je nad osnovno stavbo. Strehe drugih oblik ali naklona se lahko uredijo, če je zaradi funkcionalnosti enostavnega oziroma nezahtevnega objekta takšna streha bolj primerna. Dopusten odmik teh pomožnih objektov od parcelne meje znaša polovico višine objekta. Manjši odmik od parcelne meje, je možen ob pisnem soglasju lastnika sosednjega zemljišča.
(3) Za umestitev, velikost in oblikovanje pomožnih objektov je potrebno smiselno upoštevati ostala določila tega OPPN.
(4) Dostopne poti, manipulativne in parkirne površine je treba primerno utrditi ali tlakovati. Vse proste površine se uredijo kot zelenice. Zasaditve se izvedejo z avtohtonimi lokalno prisotnimi vrstami drevja in grmičevja.
(5) Ograje se ob robovih območja lahko postavijo do meje sosednjih zemljišč, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednja zemljišča. Ograje se lahko gradi tudi na meji parcel pod pogojem, da se lastniki zemljišč, ki jih takšna ograja razmejuje, o tem medsebojno sporazumejo. Ograje so lahko visoke največ 1,8 metra. Lahko so lesene, žične ali kot žive meje. Vstopna in uvozna vrata se ne smejo odpirati proti cesti. Dovoljen je betonski zidec maksimalne višine 0,5 m. Ograje ob javni cesti so lahko visoke največ 1,1 m, izvedene na način, tako da se ne ovira preglednosti in vzdrževanja cest in ne smejo biti postavljene v cestni svet. Ograjevanje z živo mejo v tem delu ni dovoljeno.
(6) Višinske razlike je potrebno v maksimalni možni meri premoščati z naravnimi ali armiranimi brežinami. Oporni zidovi se lahko postavljajo samo do višine 0,5 m.
(7) Pri urejanju okolice objektov je treba zavarovati kvalitetno vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
(8) Zbiralnica ločenih frakcij (ekološki otok) se pokrije z nadstrešnico in ogradi. Konstrukcija je lahko lesena (barva lesa), zidana (bele ali pastelne – zemeljske barve) ali kovinska (srebrna oziroma njej podobna barva), streha je ravna do 5° naklona. Velikost zbiralnice ločenih frakcij zagotavlja prostor za postavitev treh zbirnih posod s prostornino 1100 l in ima možnost širjenja.
(gradnja gradbenih inženirskih objektov)
Gradbeni inženirski objekti obsegajo vse objekte in naprave vezane na prometno, komunalno, energetsko infrastrukturo (ceste, parkirišča in podobno), postavitev cestne in ostale urbane opreme (ograje, prometna signalizacija) ter objekte in naprave zvez in telekomunikacij.
(gradbena parcela in linija)
(1) Vsaka od trinajstih posameznih zemljiških parcel predstavlja gradbeno parcelo, ki je tudi funkcionalno zemljišče posameznega objekta. Eno in dvostanovanjski objekti se lahko gradijo samo znotraj gradbene meje. Minimalni odmiki posameznih objektov od parcelne meje in odmiki od dovoznih cest so razvidni iz grafičnega dela OPPN na karti »Zazidalna situacija s shematskimi prerezi«.
(2) Gradbene linije so razvidne iz grafičnega dela OPPN na karti »Zazidalna situacija s shematskimi prerezi«. Gradbene linije so vzporedne z osmi novih prometnic. Pročelje stavbe mora biti postavljeno na predvideno gradbeno linijo. Gradbeno linijo lahko presegajo le manjši rizaliti.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV IN POGOJEV GLEDE PRIKLJUČEVANJA OBJEKTOV NA GRAJENO JAVNO INFRASTRUKTURO IN GRAJENO JAVNO DOBRO
(1) Priključevanja objektov na obstoječo in načrtovano gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro se izvajajo v skladu z grafičnim delom OPPN in s pridobljenimi smernicami posameznih nosilcev urejanja prostora.
(2) Za zagotavljanje minimalne komunalne oskrbe načrtovanih stanovanjskih objektov na obravnavanem območju je potrebno zagotoviti oskrbo s pitno vodo, električno energijo, plinom, odvajanje odpadnih voda in dostop do javne ceste.
(3) Novi komunalni vodi se polagajo podzemno v skladu z grafično prilogo. Odmiki med posameznimi vodi različnih omrežij morajo upoštevati predpisane minimalne horizontalne in vertikalne odmike. Usmeritve za gradnjo komunalnih vodov so določene v nadaljnjih členih tega odloka. Pri zagotavljanju komunalne oskrbe je treba upoštevati predpise, tehnične standarde in pogoje upravljavcev.
(4) Če se na območju predvidi v objektih opravljanje mirnih storitvenih dejavnosti, se minimalna komunalna oskrba za te objekte določi glede na njihov namen.
(skupne določbe glede prometnega urejanja)
(1) Pri ureditvi prometnih površin so upoštevane smernice nosilcev urejanja prostora (Mestna občina Slovenj Gradec). Pri načrtovanju in izvedbi ureditve OPPN naj se uporablja veljavna zakonodaja, predpisi in tehnične specifikacije, ki se nanašajo na gradnjo, varstvo, upravljanje in vzdrževanje javne ceste. Posegi ne smejo negativno vplivati na območje občinskih cest in promet na njih. Pri načrtovanju komunalnih priključkov za ureditveno območje OPPN je potrebno upoštevati prisotnost obstoječih komunalnih naprav v cesti ter morebitno prestavitev na stroške investitorja z ustrezno sanacijo ceste.
(2) Za potrebe predmetne pozidave na območju OPPN bo zgrajena nova interna cesta, ki se pravokotno priključuje na lokalno zbirno občinsko cesto LZ 378041 (Šmarska cesta).
(3) Vse povozne, pohodne in manipulativne površine morajo biti izvedene v protiprašni izvedbi, z ustrezno rešenim odvodnjavanjem padavinskih voda ter dimenzionirane za prevoz s tovornimi, gasilskimi in smetarskimi vozili. Intervencija in dostava je zagotovljena preko predvidene nove ceste in njej podrejenih dostopnih cest.
(4) Za celotno območje morajo biti predvideni ustrezni dostopni elementi brez arhitekturnih ovir za potrebe invalidnih oseb. Elementi ceste ne smejo pomeniti nevarnosti pri gibanju na tistih površinah, ki so namenjene pešcem. Te površine morajo biti tudi brez grajenih komunikacijskih ovir.
(5) V času gradnje je na območju OPPN obvezno organizirati promet tako, da ne bo prihajalo do zastojev na obstoječem cestnem omrežju. V slučaju poškodbe vozišča (v času gradnje) je obvezno takojšnje odpravljanje morebitnih poškodb na voziščih in ostalih površinah (bankine, mulde, čiščenje blata, pranje ceste, pometanje ceste, krpanje udarnih jam, polivanje ceste zaradi prašenja).
(1) Osnovno prometno povezavo območja predstavlja nova dvosmerna interna cesta, ki se pravokotno priključuje na lokalno zbirno občinsko cesto LZ 378041 (Šmarska cesta). Na notranjo interno cesto se podrejeno priključuje 13 priključkov do posameznih stavb. Stavbe so umeščene ob priključkih in nekoliko odmaknjene od osnovne prometne povezave tako, da je s ceste možen direkten dovoz na ploščad ob stavbi, katere dimenzije omogočajo parkiranje 2 osebnih vozil. Nova interna cesta je namenjena dovozu stanovalcev ter intervencijskih in dostavnih vozil do predvidenih stanovanjskih objektov in je zasnovana kot skupna prometna površina za motorni in nemotorni promet, kjer je hitrost podrejena pešcem in kolesarjem.
(2) Nova interna cesta, ki se uredi široka 5,5 m, se ob koncu nadaljuje s pešpotjo, ki se uredi v širini 2,0 m. Pešpot predstavlja povezavo notranjosti ureditvenega območja z javno potjo 877521 (Gozdna pot). Kolesarska steza in pešpot v obliki pločnika se uredi tudi ob meji območja z zbirno mestno cesto LZ 378041 (Šmarska cesta). Izbrana širina novih cest in dimenzije priključnih radijev zagotavljajo prevoznost za merodajna intervencijska in dostavna vozila. Na koncu nove interne ceste se izvede tudi obračališče za intervencijska in dostavna vozila.
(3) Pri predvidenem urejanju prometnih površin je potrebno upoštevati, da je prepovedano na ali v cestno telo javne ceste:
– odvajati meteorno vodo, odplake in druge tekočine;
– nameščati in uporabljati luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko zmanjšale varnost prometa;
– postavljati ograje, stebričke, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge visoke nasade ali poljščine, nameščati ali odlagati les, opeko, zemljo, drug material ali predmete;
– nasipati zemljišča ali nameščati kakršnekoli predmete, ki bi lahko ovirali ali onemogočali nemoteno in varno odvijanje cestnega prometa;
– odvajati odplake in druge tekočine;
– ovirati odtekanje vode iz ceste.
Novozgrajena interna cesta znotraj območja mora biti izvedena v skladu s predpisano zakonodajo ter pravilniki, ki določajo gradnjo cest.
(4) V območju priključkov se zagotovi preglednost, ki se določi s preglednimi trikotniki, ki upoštevajo predvideno hitrost na prednostni cesti. Parkiranje dveh osebnih vozil je predvideno na lastnih parcelah. Parkirna mesta morajo biti odmaknjena od roba vozišča oziroma skupnih prometnih površin tako, da bo zagotovljena potrebna manipulativna površina pri uvažanju na parkirna mesta. Dimenzije morebitnih nadstrešnic in postavitev njihove nosilne konstrukcije mora biti prilagojena merodajnim vozilom, ki bodo parkirali pod njimi in njihovim lastnostim.
(parkirne in manipulativne površine)
(1) Pri novogradnjah in spremembi namembnosti objektov je treba na parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v pritličnih etažah, tako za stanovalce kakor tudi za obiskovalce in zaposlene.
(2) Minimalno se zagotovi dve parkirni mesti pri enostanovanjski stavbi in štiri parkirna mesta pri dvostanovanjski stavbi. V primeru, da se v objektu izvaja tudi spremljajoča dejavnost, se minimalno število parkirnih mest ustrezno poveča glede na tip dejavnosti. Pri tem se za število dodatnih parkirnih mest uporabi kriterije, ki so podani v tabeli 75. člena Občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec.
Pešci in kolesarji uporabljajo vse skupne prometne površine za motorni in nemotorni promet. Znotraj območja je iz konca nove interne ceste predvidena tudi nova pešpot širine 2,0 m, ki bo potekala do javne poti 877521 (Gozdna pot), v lasti Mestne občine Slovenj Gradec.
(1) Predvideno zazidavo je možno oskrbeti s pitno in protipožarno vodo z vodovodnega sistema Slovenj Gradec, dimenzija cevi PVC 220 mm (lokacija pri Kotlarni).
(2) Dimenzijo vodovodnih cevi je potrebno obdelati v projektni dokumentaciji komunalne ureditve v območju zazidave, skladno s Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi vodovodnih objektov in naprav (Uradni list RS, št. 42/17).
(3) Vodomeri z vgrajenim nepovratnim ventilom bodo vgrajeni v zunanjih vodomernih jaških, ki se locirajo na robu gradbene parcele lastnika priključka, na katerem stoji objekt.
(4) Na območju predvidene zazidave poteka obstoječi vodovod DN32, ki ga je potrebno pred pričetkom gradnje prestaviti v javno cesto. Strošek prestavitve nosi investitor.
(5) Hidrantno omrežje se uskladi v skladu z veljavnim Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list RS, št. 1/95 – ZSta, 59/99 – ZTZPUS, 52/00 – ZGPro in 83/05). Po istem pravilniku se zagotovi tudi požarno varnost (hidrantno omrežje). Hidranti morajo biti dostopni ob vsakem času.
(1) V skladu z občinskim Odlokom o obvezni priključitvi na sistem daljinske oskrbe s toplotno energijo oziroma plinom na območju mesta Slovenj Gradec z ožjo okolico (Uradni list RS, št. 2/92), se bo ureditveno območje OPPN priključilo na mestno plinsko distribucijsko omrežje.
(2) Priklop na plinsko distribucijsko omrežje se izvede v bližini zazidave na politilensko cev PE 160 mm. Tlak plina v omrežju je 1 bar. Na začetku plinovoda v zazidavo se izvedejo zaporni elementi ustrezne dimenzije. Plinski priključki morajo biti projektirani in izvedeni v skladu s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02) in so sestavni del projekta plinske instalacije. Projekt mora vsebovati plinske priključke z avtomatskimi zapornimi ventili (gas stop), projektirane v zemljišča posameznih parcel.
(3) Na fasadi objekta je potrebno predvideti plinsko omarico iz nerjavečega jekla v sklopu katere bo: glavna požarna pipa, regulator tlaka 1 bar na 22 mbar, plinomer. Elementi morajo biti vgrajeni tako, da je možno njihovo kasnejše vzdrževanje ali zamenjava. Meritev plina se predvidi z mehovnim plinomerom.
(4) Strojna dela pri izdelavi plinskega priključka izvaja dobavitelj plina ali od njega pooblaščen izvajalec. Meja izvedbe je požarna pipa.
(5) Pred uporabo plina mora investitor dobavitelju predložiti vso dokumentacijo o izvedbi plinskega priključka ter notranje plinske napeljave in uporabno dovoljenje.
(1) Projektna rešitev odvajanja in čiščenja padavinskih in komunalnih odpadnih voda mora biti usklajena z Uredbo o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 98/15 in 76/17) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14 in 98/15).
(2) Za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje je potrebno predhodno urediti ločen sistem fekalne in meteorne kanalizacije v Šmarski cesti. Oba kanala je potrebno izvesti v javni cesti.
(3) Nov fekalni kanal je potrebno priključiti na javno kanalizacijsko omrežje (kanal DN 250 mm), sistema Slovenj Gradec, št. 10112, na območju poselitve Slovenj Gradec.
(4) Nov meteorni kanal je potrebno priključiti v vodotok Homšnica. Projektant mora sprojektirati ločen sistem fekalne in meteorne kanalizacije v Šmarski cesti, določi ustrezne dimenzije cevi glede na prispevne površine, mesto priključitve, pridobiti soglasje Direkcije za vode, vse skladno s Pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav za izvajanje javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (Uradni list RS, št. 42/17).
(5) Pri projektiranju objektov, parkirnih mest in drugih asfaltnih površin je potrebno meteorne vode ločiti in jih speljati v meteorno kanalizacijo. Meteorne vode iz cestnih površin morajo biti speljane preko lovilca olj v meteorno kanalizacijo.
(6) Kanalizacija se izvede v vodotesni izvedbi, za katero se po končani izgradnji pridobi atest o vodotesnosti.
(elektroenergetsko omrežje)
(1) Energija za priključitev predvidenih stanovanjskih objektov je na razpolago na nizkonapetostnih zbiralnicah obstoječe TP Kotlarna: 327. Za posamezni stanovanjski objekt se predvidi priključna moč 17 kW, za jakost omejevalca toka 1 x 3 x 25 A. Predlagana je tudi izgradnja javne razsvetljave, katere napajanje se prav tako zagotovi iz TP Kotlarna.
(2) V fazi nadaljnjega načrtovanja in pridobitve gradbenih dovoljenj za posamezne stanovanjske objekte ter priključitev na distribucijsko omrežje si je potrebno od Elektro Celje d.d. pridobiti dokumente v skladu z veljavno zakonodajo.
(3) Pri načrtovanju el. en. infrastrukture za priključitev predvidenih stanovanjskih objektov je potrebno upoštevati dokumentacijo št. 1197/2018, načrt 1197/2018_E, ki jo je izdelal Esotech d.d., v marcu 2019 (Nova kotlarna na lesno biomaso v neposredni bližini obstoječe kotlarne).
(4) Pri gradnji objektov v varovalnem pasu elektroenergetskih vodov in naprav je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uradni list RS, št. 70/96) in zahteve Pravilnika o pogojih in omejitvah gradenj, uporabe objektov ter opravljanja dejavnosti v območju varovalnega pasu elektroenergetskih omrežij (Uradni list RS, št. 101/10).
(1) Ogrevanje objektov na območju je individualno ali skupinsko s sistemom daljinskega ogrevanja.
(2) V primeru individualnega ogrevanja se v izogib onesnaženju zraka predlaga ogrevanje z ekološko neoporečnimi gorivi (plin, geotermalna, solarna in podobne vrste energije).
(3) V primeru priklopa na sistem daljinskega ogrevanja se notranji razvod centralnega ogrevanja in meritve porabljene toplote izvede v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi s tega področja. Mesto priključitve je na odcepu pri kotlarni na Štibuhu.
(4) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko si mora investitor, za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo vodnega soglasja, skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti dovoljenje za raziskavo podzemnih voda in vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote.
(5) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav in toplotnih črpalk, ki povzročajo hrup, se morajo upoštevati vsi ukrepi in standardi varstva pred hrupom. Izberejo naj se naprave z nižjo zvočno močjo. Zunanje enote toplotnih črpalk morajo biti usmerjene stran od sosednjih objektov in spalnih prostorov in v primerni oddaljenosti od sosednjih parcel. Če je odmik zunanje enote toplotne črpalke manjši od 4 m, je potrebno pisno soglasje lastnika sosednjih zemljišč.
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Zgradi se omrežje elektronskih komunikacij na katerega se navežejo predvideni objekti, pod pogoji upravljavca. Za območje OPPN je potrebno na Telekom Slovenije d.d. dostaviti gradbene situacije v elektronski obliki in naročiti projekt za izvedbo TK priključkov predvidenih objektov na TK omrežje. Predvideti je potrebno izgradnjo TK kabelske kanalizacije in ustreznega TK omrežja v sklopu koridorjev GJI.
(2) Pri vseh posegih v prostor je potrebno upoštevati trase obstoječega TK omrežja in predhodno pridobiti soglasje Telekoma Slovenije d.d k projektnim rešitvam. Za zazidalno območje je potrebno za dopolnitev komunalne opreme pripraviti PGD projektno dokumentacijo, kjer se upošteva, da se do posameznih stavb po zemljišču, ki je v lasti investitorja, zgradi TK kabelska kanalizacija.
(3) Za zagotovitev elektronskih komunikacij se zagotovi izgradnja kabelske kanalizacije iz 2 PE cevi fi 2 x fi 50 mm. Od točke priključitve na KKAN (KJ BCfi 100 z LTŽp) se predvidi položitev PE cevi fi 32 do stanovanjskih objektov (mej parcel). Navezava na obstoječe TK omrežje TS je mogoča na obstoječi kabelski kanalizaciji, ki poteka na severni in zahodni strani objekta komunale po parcelah 329/2 in 337/2 k.o. Stari trg.
(4) Pri načrtovanju objektov naj investitor za objekte, kjer bo izveden TK priključek, predvidi vgradnjo dovodne TK omarice in zagotovi ustrezni cevni dovod do objekta. V primeru kovinske omarice, mora biti le-ta ozemljena na skupno ozemljilo objekta. Dovodna TK omarica mora biti vgrajena na mesto, ki omogoča 24 urni dostop. Notranja telekomunikacijska instalacija se naj izvede s tipiziranimi materiali in elementi. Priporočljiva je izvedba notranje telekomunikacijske instalacije, ki se z ustrezno cevno povezavo (pri tem se upošteva minimalne dimenzije instalacijskih cevi) z dovodno TK omarico zaključi v notranji TK omarici ali komunikacijskem prostoru.
(1) Komunalne odpadke je potrebno zbirati, deponirati in odvažati v skladu z veljavnim Odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki v Koroški regiji. Na območju bo vršen odvoz odpadkov v sistemu ločenih frakcij (mokro-suho). Pri vsakem objektu se namestita dva zabojnika, do katerih je možen dostop s smetarskim vozilom.
(2) Za novo naselje je na javni površini predviden en ekološki otok, kjer bo možno postaviti posode za ločeno zbiranje odpadkov (steklo, plastika, kovine ...). Na koncu nove interne ceste je predvideno obračališče za smetarsko vozilo.
Na območju OPPN se izvede parcelacija zemljišča na podlagi izhodišč in grafičnega dela OPPN. Na območju je določenih 13 parcel za gradnjo individualnih stanovanjskih objektov, 3 parcele za gradnjo nove cestne infrastrukture (nova interna cesta, pešpot, kolesarska steza in obstoječa cesta do objekta Preseka 5) in 2 parceli za gradnjo južnega in zahodnega zelenega ločitvenega pasu. Skupaj se na območju izvede 18 parcel.
VII. ETAPNOST IZVEDBE PROSTORSKE UREDITVE
(1) Znotraj območja OPPN je dovoljena gradnja v več etapah, ki so časovno medsebojno neodvisne. Vsaka etapa mora biti zaključena funkcionalna celota vključno s komunalno, prometno in energetsko infrastrukturno ureditvijo in priključki ter zunanjimi ureditvami.
(2) Gradnja posameznega objekta predstavlja posamezno etapo s tem, da se mora zagotoviti minimalna komunalna urejenost za priključitev posameznega objekta, ki je pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.
VIII. REŠITVE IN UKREPI ZA CELOSTNO OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Območje predvidenega OPPN se nahaja izven zavarovanih in varovanih območij kulturne dediščine. Na celotnem območju urejanja veljajo splošna zakonska določila glede varstva arheoloških ostalin.
(2) Strokovni nadzor nad posegi: Zaradi varstva arheoloških ostalin je potrebno Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije skladno s predpisi s področja varstva kulturne dediščine omogočiti dostop do zemljišč, kjer se bodo izvajala zemeljska dela in opravljanje strokovnega nadzora nad posegi. Lastnik zemljišča/investitor/odgovorni vodja naj o dinamiki gradbenih del obvesti pristojno območno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije vsaj 10 dni pred pričetkom zemeljskih del.
(3) Odkritje arheološke ostaline: Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju arheološke ostaline zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke. V primeru odkritja arheoloških ostalin, ki jim grozi nevarnost poškodovanja ali uničenja, lahko pristojni organ to zemljišče z izdajo odločbe določi za arheološko najdišče, dokler se ne opravijo raziskave arheoloških ostalin, oziroma se omeji ali prepove gospodarska in druga raba zemljišča, ki ogroža obstoj arheološke ostaline.
IX. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA, NARAVNIH VIROV, OHRANJANJE NARAVE IN VAROVANJE ZDRAVJA LJUDI
Z načrtovanimi ureditvami in ob upoštevanju ukrepov, ki jih predpisuje veljavna zakonodaja, se pričakuje sprejemljiv vpliv na okolje, ki ne presega zakonsko dopustnih meja za posamezno sestavino okolja.
Raven hrupa mora v območju OPPN ostati v mejah dovoljenega. Glede na podrobno namensko rabo prostora (PNRP) in izpolnjevanje kriterijev iz 4. člena Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18), se območje OPPN razvršča v II. stopnjo varstva pred hrupom.
(varstvo pred elektromagnetnim sevanjem)
(1) Ureditveno območje OPPN spada v območje I. stopnje varstva pred sevanjem. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati Uredbo o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96, 41/04 – ZVO-1), ki določa mejne vrednosti veličin elektromagnetnih sevanj frekvenc 0–300 GHz, stopnje varstva pred njimi, način vrednotenja obremenitev okolja zaradi elektromagnetnih sevanj ter ukrepe za zmanjševanje in preprečevanje čezmernih sevanj v posameznih območjih naravnega in življenjskega okolja.
(2) V ureditvenem območju OPPN niso potrebni dodatni omilitveni ukrepi za zagotovitev zakonsko določenih zahtev glede varstva pred elektromagnetnim sevanjem.
(1) Snovi, ki se izpuščajo v ozračje, ne smejo presegati mejnih količin, določenih z Uredbo o mejah, opozorilnih in kritičnih emisijskih vrednostih snovi v zrak (Uradni list RS, št. 73/94, 52/02, 41/04 – ZVO-1, 66/07) in Uredbo o emisiji snovi v zrak iz malih in srednjih kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 24/13, 2/15, 50/16, 17/18).
(2) Dimnovodne naprave morajo biti zgrajene tako, da zagotavljajo varno, zanesljivo in trajno delovanje kurišč, torej ne smejo presegati maksimalne dovoljene emisije določene v navedeni uredbi.
(3) Za ogrevanje in hlajenje je treba uporabljati čistejše vire energije (OVE, plin …). Na območje OPPN ni dovoljeno umeščati objektov ali naprav, ki so lahko pomemben vir emisij v zrak.
(varstvo voda in podtalja)
(1) Ureditveno območje se ne nahaja na vodovarstvenem območju in ni poplavno ogroženo. Na območju ni izdanih vodnih dovoljenj. Odvajanje odpadnih voda iz območja OPPN mora biti urejeno s pogoji, določenimi v Uredbi o emisiji snovi in toplote in odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo (Uradni list RS, št. 64/12, 64/14, 98/15) in Pravilniku o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02, 50/04, 109/07).
(2) Odvajanje čistih padavinskih voda iz strešin in utrjenih površin je potrebno urediti v skladu z 92. členom Zakona o vodah ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08, 57/12, 100/13, 40/14, 56/15), in sicer na tak način, da bo v čim večji možni meri zmanjšan odtok padavinskih voda z urbanih površin, kar pomeni, da je potrebno predvideti zadrževanje padavinskih voda pred morebitnim iztokom v površinske odvodnike (zatravitev, betonski tlakovci položeni na peščeno posteljico, travne plošče, zadrževalni bazeni, suhi zadrževalniki …).
(3) Pri projektiranju temeljenja objektov naj se upoštevajo navodila in ocenjene karakteristike temeljnih tal za posamezni sklop objektov. Prvi sklop predstavljajo nepodkleteni objekti (št. 1–7), kjer bo potrebna izgradnja nasipne blazine v debelini 0.5 do 2.0 m, odvisno od višine obstoječega terena. Za temeljenje objektov se izvedejo temeljne AB plošče na nasipnih blazinah. Območje je na površini zapolnjeno s humosom v debelini do 0.3 m in koherentnih glinastih zemljin, kjer se locira planim temeljnih tal. Nasipna blazina se izvede iz prodno peščenega ali drobno zrnatega kamnitega optimalno vgrajenega materiala na planumu glinastih zemljin. Nasipne blazine pod temeljnimi konstrukcijami se izvedejo debeline minimalno 0.5 do 2.0 m.
(4) Drugi sklop predstavljajo podkleteni objekti (št. 8–13), kjer bodo kletne etaže izvedene v vkopu cca 3.0 m pod terenom. Za temeljenje objektov se prav tako izvedejo temeljne AB plošče na nasipnih blazinah. Iz terenskih raziskav je razvidno, da je v tem območju pričakovati, da se planum temeljnih tal locira v delno glinasti in prodno peščenih zemljinah. Nasipna blazina pa se izvede iz prodno peščenega ali drobno zrnatega kamnitega optimalno vgrajenega materiala na planumu glinastih in prodnatih zemljin. Nasipne blazine pod temeljnimi konstrukcijami se izvedejo debeline minimalno 0.5 m.
(5) Na tlorisnem območju objektov se izvede široki izkop humusa do raščenih temeljnih tal iz koherentnih glinastih in delno nekoherentnih prodnatih zemljin. Temeljenje objektov se izvede na nasipni gramozni ali kamniti blazini granulacije 0–60 mm. Širina gramoznega nasipa mora segati minimalno 1.0 m izven tlorisnega gabarita objekta. Debelina je odvisna od lokacije objekta in se glede na višino terena prilagaja koti ureditve. Povprečne debeline nasipnih blazin se gibljejo od 0.5 do 2.0 m in se vgradi na ločilni geotekstil z natezno trdnostjo 15–20 kN/m. Vgrajevanje se izvaja v plasteh debeline 30 cm.
(6) Zaradi vgradnje nasipnih plasti je potrebno temeljna tla trajno izvesti v minimalnih naklonih in v celoti obvezno ustrezno drenirati v planumu temeljnih tal z gravitacijskim odvodnjavanjem ter ureditvijo izpustov drenaž v kanalizacijski sistem.
(7) Za objekte 8–13 je pri temeljenju posebno pozornost posvetiti homogenim temeljnim tlem. V kolikor se v projektirani globini nahajajo raščena temeljna tla, je potrebno izvesti temeljenje po celotnem tlorisu v teh zemljinah. Pogoje in navodila za izvedbo temeljenja naj v času zemeljskih del poda nadzorni geomehanik.
(8) Predvidene nasipne brežine zunanjih ureditev se izvede iz optimalno vgrajenih zemeljskih materialov in naj ne presegajo naklona n = 1:1.5 – 1:2 pri maksimalni višini ukopov do 2.5 m. Pri strmejših naklonih brežin je le te potrebno izvesti v sistemu »armirane zemljine« ali te delno varovati z nizkimi opornimi konstrukcijami, svetle višine 1.2–1.5 m.
(9) Komunalne vode iz vseh parcel se spelje v javno meteorno kanalizacijsko omrežje. Strešno in ostalo meteorno vodo z utrjenih površin je potrebno zbrati in kontrolirano preko lovilcev olj odvesti do javnega meteornega kanalizacijskega omrežja. Na območju OPPN izgradnja ponikovalnic ni možna oziroma zaradi sestave tal ni izvedljiva.
(10) Vsa zemeljska dela, ki se bodo izvajala za potrebe ureditve celotnega kompleksa, izvedba temeljenja objektov in površin zunanje ureditve predvidenih za asfaltiranje, se morajo izvajati pod stalnim nadzorom geomehanika, ki po podal eventualno potrebna dodatna navodila za doseganje projektnih zahtev.
(11) V času gradnje je investitor dolžan zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi oziroma v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj, maziv ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla in v vodotoke.
(12) Po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij. Vse z gradnjo prizadete površine je potrebno krajinsko ustrezno urediti.
Ureditveno območje OPPN se nahaja izven območij, ki so zaščiteni z varovalnim režimom. Območje ne leži v območju Nature 2000, na območju OPPN in vplivnem območju ni naravnih vrednot, varovanih območij ali drugih območij, pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Za predmetni OPPN celovite presoje vplivov na okolje ni treba izvesti.
X. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI VKLJUČNO Z VARSTVOM PRED POŽAROM
(1) Požarno varnost je treba zagotoviti v skladu z zakonodajo, ki ureja to področje. Pri projektiranju je treba upoštevati požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi ter širjenje požara med posameznimi poselitvenimi območji:
– opredeliti je treba morebitne ukrepe zaradi požarne ogroženosti okolja;
– opredeliti je treba dopustna požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov v objektih na predvidenem področju, ki bodo namenjeni poslovni in storitveni dejavnost ter možnosti širjenja požara na morebitna sosednja poselitvena območja ter požarna tveganja zaradi požarne ogroženosti naravnega okolja;
– opredeliti je treba ukrepe za izpolnitev zahtev varstva pred požarom podanih v 22. in 23. členu Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – UPB, 9/11, 83/12 in 61/17 – GZ).
(2) Poleg navedenega se požarna varnost ureditvenega območja konkretno zagotavlja:
– z ustrezno urejenimi in dimenzioniranimi površinami za gasilce (dostopnimi intervencijskimi potmi, dovoznimi potmi za gasilska vozila, postavitvenimi in delovnimi površinami), z ustreznimi odmiki od meje parcel in med objekti ter potrebnimi protipožarnimi ločitvami in z varovalnimi pasovi,
– z zadostnimi količinami požarne vode (nadzemni hidrantni priključek),
– z minimalnim odmikom stanovanjskih objektov za eno sestojno višino (25 do 30 m) od gozdnega roba, kar zagotavljanja varnost objektov in zagotavlja pogoje za nemoteno gozdno proizvodnjo.
(varstvo pred poplavnimi vodami)
Obravnavano območje se ne nahaja na območju, ki ga lahko visoke vode poplavijo.
Širše območje Slovenj Gradca sodi v karto potresne nevarnosti Slovenije s povratno dobo 475 let, kjer se upošteva vrednost potresnega pospeška temeljnih tal aqR = 0,125 x g. Temu primerno je treba predvideti način gradnje. Treba je zagotoviti ojačitev prve plošče.
XI. OPIS VPLIVOV IN POVEZAV PROSTORSKE UREDITVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI
(vplivi s sosednjimi območji)
(1) V času uporabe zemljišča se pričakuje vpliv na občinsko kategorizirano lokalno zbirno Šmarsko cesto LZ 378041, ki je na severni strani območja in na kategorizirano javno pot 877521, ki zamejuje ureditveno območje na zahodni strani.
(2) Južno in zahodno od območja je v fazi umeščanja v prostor trasa južne obvoznice, zahodno od območja pa je v fazi izgradnje stavba nove kotlarne na lesno biomaso. Sled tega sta v zahodnem in južnem delu ureditvenega območja OPPN predvidena zelena ločitvena tampona, ki območje OPPN s hortikulturno razmejnico ločujeta od predvidene trase nove južne obvoznice in objekta nove kotlarne na lesno biomaso.
(3) Glede širitve kotllarne zahodno od območja OPPN Stanovanjsko naselje Vranjek je bilo v strokovni podlagi Ocena obremenjenosti okolja s hrupom, Sieko d.o.o., november 2019, št.: EKO-19-434, ugotovljeno, da z vidika obremenitve okolja s hrupom širitev in obratovanje nove kotlarne na lesno biomaso ne bo spremenila obstoječega stanja, zato dodatni omilitveni ukrepi za zmanjševanje hrupa niso potrebni.
Iz projektne dokumentacije za izvedbo izgradnje nove kotlarne na lesno biomaso št. projekta: 1197/2018, Esotech d.d., november 2019, je razvidno, da je objekt nove kotlovnice od območja OPPN Stanovanjsko naselje Vranjek odmaknjen in posebej ločen z zelenim ločitvenim pasom, katerega glavno razmejnico predstavlja linearno zvezno zasajen drevored. Enak linearno zvezno zasajen drevored se kot protihrupna in vizualna razmejnica ponovi vzdolž zahodnega dela območja OPPN. Med obema zelenima pasova poteka javna pot JP 877521, katere osnovno funkcijo predstavlja sprehajalno-rekreacijska povezava mesta s širšim gozdnim zaledjem Dobrave. Zeleni ločitveni tampon med obema različnima namenskima rabama prostora (SSe in E) v severnem delu v širino meri 40 m v južnem pa 50 m.
(4) V bližini območja OPPN Stanovanjsko naselje Vranjek je prav tako planirana izgradnja nove prometne infrastrukture t. i. južne obvoznice. Iz osnutka ureditvene situacije Sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta Mestne občine Slovenj Gradec, ZUM d.o.o., julij 2019, je razvidno, da poteka trasa planirane južne obvoznice v rahlem loku zahodno in južno od ureditvenega območja OPPN Stanovanjsko naselje Vranjek. Zaradi zagotovitve ustreznega odmika nove stanovanjske zazidave od planirane prometnice se je znotraj območja OPPN predvidel nepozidan zeleni ločitveni tampon z drevoredom. Dodatni drevored poleg kolesarske steze se načrtuje prav tako ob sami južni obvoznici. V kolikor bi investitorji stanovanjskih objektov znotraj območja OPPN, kljub ugotovitvam in projektnim rešitvam zgoraj navedenih strokovnih podlag, želeli urediti dodatno protihrupno zaščito, morajo le-to zagotoviti na lastne stroške.
(5) Z gradnjo ostale komunalne in energetske infrastrukture investitor posega tudi na druga zemljišča tako, da v času gradnje priključkov vpliva na druge parcele, kakor je to prikazano v grafičnem delu OPPN. Drugih vplivov na sosednja območja ni.
(povezave s sosednjimi območji)
(1) Obravnavano območje se z drugimi območji povezuje preko nove interne ceste. Nova interna cesta se ob koncu nadaljuje s pešpotjo, ki predstavlja povezavo notranjosti ureditvenega območja z javno potjo 877521 (Gozdna pot). Južno in zahodno od območja je v fazi umeščanja v prostor trasa južne obvoznice, v sklopu katere je predviden nov priključek severozahodno od kotlarne.
(2) Na severni in severovzhodni strani območja se že nahaja stanovanjska poselitev, ki jo povzema tudi arhitektonska zasnova predvidenega območja.
(3) Območje se na obstoječo komunalno infrastrukturo priključuje zahodno in severno od območja ob obstoječi kotlarni in lokalni zbirni Šmarski cesti LZ 378041.
(4) Vplivi in povezave s sosednjimi območji so razvidni iz grafičnega dela OPPN.
XII. DOPUSTNA ODSTOPANJA OD NAČRTOVANIH REŠITEV
(1) Na kartah grafičnega dela prikazane ureditve so načelne. Možna so odstopanja, določena v tem členu in skladno z določili 7. in 13. člena tega odloka.
(2) Na območju OPPN so dopustna naslednja odstopanja:
– za lego objektov: načrtovani objekti se lahko gradijo na zemljiški parceli v sklopu površine za gradnjo, ki je določena z gradbeno mejo in predpisanimi odmiki. Možno je odstopanje za 1 m ob soglasju lastnikov sosednjih gradbenih parcel in zagotovljeni varnosti cestnega prometa na dovozni cesti;
– za horizontalni gabarit: načrtovani objekti se lahko gradijo večjega ali manjšega tlorisnega gabarita, osnovna toleranca je ± 1,00 m. Odstopanja so dovoljena pod pogojem, da so upoštevani ostali pogoji iz 7. in 13. člena tega odloka;
– za kote pritličja in manipulativnih površin so tolerance ± 50 cm, kota manipulativnih površin se prilagaja vozišču nove javne ceste;
– pri prometni, komunalni in energetski infrastrukturi so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom pri poteku predvidenih vodov, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju okoljevarstvenih ali hidroloških ali geoloških ali vodnogospodarskih ali lastniških ali drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše iz oblikovalskega ali gradbenotehničnega ali okoljevarstvenega vidika, ki pa ne smejo povečevati negativnega vpliva načrtovanega posega na sosednje objekte in parcele, ne smejo poslabšati videza obravnavanega območja, ne smejo poslabšati bivalnih in delovnih pogojev in ne smejo povečati negativnih vplivov na okolje. Odstopanja so dopustna tudi, če to pogojujejo bolj ekonomična investicijska vlaganja in v kolikor te spremembe ne spreminjajo vsebinskega koncepta predmetnega OPPN. Prav tako je dopustna izvedba začasnih rešitev v zvezi s komunalnim opremljanjem, če je tako projektno rešitev potrdil pristojni upravljalec s soglasjem k projektnim rešitvam;
– delitev parcel je dopustna v primeru delitve cestnega sveta, kolesarske steze, pešpoti in zelenih tamponov. Meje parcel, namenjenih javnim površinam, lahko odstopajo do 0,5 m v korist javnih površin.
XIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJEV
(obveznosti izgradnje komunalne opreme)
Investitor je dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo ter prometno infrastrukturo, kot je načrtovana s tem OPPN ali z občino pred izdajo gradbenega dovoljenja skleniti pogodbo o opremljanju.
XIV. USMERITVE ZA DOLOČITEV MERIL IN POGOJEV PO PRENEHANJU VELJAVNOSTI PODROBNEGA NAČRTA
(prenehanje veljavnosti OPPN)
Po prenehanju veljavnosti tega OPPN, o čemer s sklepom odloči Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec, se območje ureja s splošnimi in podrobnimi prostorsko izvedbenimi pogoji OPN, ki urejajo območja SSe – območja prostostoječe individualne stanovanjske gradnje.
Občinski podrobni prostorski načrt s prilogami je stalno na vpogled na sedežu Mestne občine Slovenj Gradec v času uradnih ur.
Nadzor nad izvajanjem tega OPPN opravljajo pristojne inšpekcijske službe.
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0024/2018
Slovenj Gradec, dne 19. oktobra 2022
Mestne občine Slovenj Gradec
