Na podlagi 119. člena v zvezi s 115. členom in drugo alinejo 4. točke 289. člena (ZUreP-2, Uradni list RS, št. 61/17, 175/20, 199/21, 20/22) in 3. točke 298. člena Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3, Uradni list RS, št. 199/21) ter na podlagi 17. člena Statuta Mestne občine Slovenj Gradec (Uradni list RS, št. 91/20 – UPB-3) je Mestni svet Mestne občine Slovenj Gradec na 37. redni seji dne 9. 11. 2022 sprejel
o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta individualne zazidave Šmartno-Krnice (SC8)
V Odloku o zazidalnem načrtu individualne zazidave Šmartno-Krnice (SC8) (Uradni list RS, št. 8/90) se na koncu odstavka doda novi 1.a člen, ki se glasi:
(spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta)
(1) S tem odlokom se sprejmejo »Spremembe in dopolnitve Zazidalnega načrta individualne zazidave Šmartno-Krnice (SC 8)« v nadaljevanju krajše: SDZN.
(2) SDZN je izdelal URBIS, Urbanizem, arhitektura, projektiranje in storitve d.o.o., Partizanska cesta 3, 2000 Maribor, pod številko projekta 2022/OPPN-010.
(3) Identifikacijska številka (ID) prostorskega akta v zbirki prostorskih aktov je 2949.«
Za 2. členom odloka se doda novi 2.a člen, ki se glasi:
(vsebina sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta)
Spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta obsegajo tekstualni del, kartografski del in spremljajoče gradivo:
I. Tekstualni del: | |
– Odlok o SDZN | |
II. Kartografski del: | |
1. Prikaz namenske rabe prostora | |
1.1 Izsek iz grafičnih prilog kartografskega dela prostorskega plana | M – 1:5000 |
2. Prikaz ureditvenega območja z načrtom parcelacije | |
2.1 Območje SDZN z obstoječim parcelnim stanjem | M – 1:500 |
3. Prikaz območja SDZN in načrtovanih ureditev v širšem prostoru | |
3.1 Pregledna situacija širšega območja načrtovanih ureditev | M – 1:2500 |
3.2 Pregledna situacija širšega območja načrtovanih ureditev ter obstoječe in predvidene gospodarske javne infrastrukture | M – 1:2500 |
4. Prikaz umestitve načrtovanih ureditev v prostor s prikazom vplivov in povezav prostorskih ureditev s sosednjimi območji | |
4.1 Ureditvena situacija s shematskim pogledom skozi teren | M – 1:500 |
4.2 Prikaz ureditve s funkcionalno oblikovalskimi pogoji | M – 1:500 |
4.3 Prikaz ureditve glede poteka omrežij in priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo | M – 1:500 |
4.4 Prometno tehnična situacija | M – 1:500 |
5. Prikaz območja SDZN z načrtom parcel | |
5.1 Načrt parcelacije | M – 1:500 |
III. Spremljajoče gradivo prostorskega izvedbenega akta: |
– Izvleček iz hierarhično višjega prostorskega akta |
– Podatki iz prikaza stanja prostora za obravnavano območje |
– Seznam nosilcev urejanja prostora – smernice, mnenja, odločba |
– Seznam izdelanih strokovnih podlag |
– Obrazložitev in utemeljitev SDZN |
– Povzetek za javnost« |
Za 3. členom odloka se doda novi 3.a člen, ki se glasi:
(1) Območje se nahaja severovzhodno od Šmartna pri Slovenj Gradcu, vhodno od lokalne ceste Legen, odseka 879286, kjer je s te ceste mogoč dostop do predmetnih parcel in se ta nadaljuje preko lokalne ceste Legen, odseka 879285.
(2) Obravnavano območje načrtovane prostorske ureditve skladno z geodetskim načrtom obsega parcele in dele parcel: 587/3, 587/4, 587/5, 587/6, 587/7, 587/8 v k.o. Legen (851).
(3) Velikost zemljišča je 3183,54 m².«
Za 5. členom odloka se doda novi 5.a člen, ki se glasi:
(dopustne gradnje in dela, pogoji za urbanistično oblikovanje, postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov)
Vrste dopustnih gradenj oziroma drugih del, ki se dopuščajo:
– vzdrževalna dela na objektih in napravah
– prizidava objektov in naprav s ciljem funkcionalne dopolnitve in povečanja zmogljivosti obstoječih objektov,
– odstranitev objektov, delna odstranitev objektov,
– rekonstrukcija objektov,
– novogradnja,
– gradnja objektov in naprav za potrebe komunale, energetike, prometa in zvez,
– urejanje in vzdrževanje odprtih površin, zelenic, prometnic,
– spremembe dejavnosti v okviru dopustnih dejavnosti,
– postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov.
Pogoji za urbanistično oblikovanje
Predmetne parcele ležijo ob podaljšku ulice Legen, odsek 879285, od koder se načrtuje nova dovozna cesta in dostop do parcel. Načrtovanih je pet parcel, na vsaki ena stanovanjska stavba.
Etažnost stanovanjskih stavb je lahko maksimalno K+P+M (klet, pritličje, mansarda). Stavba je lahko tudi brez kleti.
V kartografskem delu je prikazana zasnova, kjer je prikazana tlorisna velikost stanovanjskih stavb. Prikazan je načelni tloris, možna je drugačna lega stavbe, drugačnega tlorisa, oblike in velikosti, v okviru izvedbenih pogojev in v skladu z dopustnimi odstopanji, ki so opredeljeni v odloku. Zarisana je gradbena meja (črtkana črna črta), ki je tloris stavbe ne sme presegati, lahko se je dotika z zunanjo linijo fasade ali pa je od nje odmaknjen v notranjost. Stavbe lahko presegajo območje pozidave le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, balkoni, loggie, zunanje stopnice, komunikacijska jedra, izzidki, vhodi, vetrolovi in podobno.
Stanovanjske stavbe so načrtovane vsaka na lastni parceli. Parcele s stanovanjskimi stavbami so v kartografskem delu označene s številkami od 1–5. Stavbe in parcele označene 1, 2 ter 3, 4 je možno združiti v eno parcelo in na njej postaviti eno stavbo. V primeru združitve parcel, je možno stavbo graditi znotraj območja pozidave, kot je prikazano v shemi združevanja parcel v kartografskem delu.
Načrt parcelacije se lahko pri pripravi projektne dokumentacije spremeni zaradi natančnejše obdelave podatkov.
Postavitev nezahtevnih in enostavnih objektov
Gradnja nezahtevnih in enostavnih objektov se lahko izvaja skladno z veljavnimi predpisi.
Nezahtevni in enostavni objekti naj bodo od parcelne meje s sosednjo zemljiško parcelo odmaknjeni minimalno 1,5 m ali bližje s soglasjem lastnika sosednje parcele. Ograje in podporni zidovi se lahko izvedejo do parcelne meje, na parcelno mejo so lahko postavljeni le s soglasjem lastnika zemljiške parcele, na katero mejijo.
Nezahtevni in enostavni objekti lahko presegajo gradbeno mejo.
Oblikovni elementi enostavnih in nezahtevnih objektov morajo biti načrtovani skladno osnovnemu objektu.
Postavitev ograj v križiščih ne sme segati v območje preglednega trikotnika ali segati v območje javnih prometnih in zelenih površin.«
V 6. členu odloka se doda novi 6.a člen, ki se glasi:
(pogoji za arhitekturno oblikovanje objektov)
(1) Strehe so dvokapne, z naklonom nad 30°, dopustna je kombinacija z drugimi oblikami streh s tem, da je dvokapna prevladujoča. Na strehi je dovoljena izvedba čopov, frčad, izzidkov in strešnih oken. Dopustna je namestitev sončnih zbiralnikov in sončnih celic, položenih na streho, pri čemer ne smejo presegati višine slemena. Osvetlitev podstrešnih prostorov je dovoljena s strešnimi okni, terasami, frčadami in drugimi oblikami odpiranja strešin, ki ne smejo biti višje od slemena osnovne strehe in naj bodo na posamezni strehi poenoteno oblikovane. Frčade so dovoljene ter razporejene tako, da so kompozicijsko usklajene z odprtinami na fasadi.
(2) Na nadstrešnicah in garažah je streha ravna (lahko pohodna) ali v podaljšku strešine stanovanjske stavbe. Nadstrešnice in garaže so lahko del stanovanjske stavbe.
(3) Barva kritine je črna, siva do grafitno sive, rjave, rdeče ali opečne barve in nereflektivna.
(4) Smeri in lokacije dostopov in dovozov so prikazane načelno, natančno se določijo v projektni dokumentaciji.
(5) Pri fasadah je zaželena poenotena uporaba materialov v barvni lestvici svetlih pastelnih tonov zemeljskih barv. Vsiljive, izstopajoče in kričeče barve niso dovoljene.
(6) Zelenice in vrtovi se nahajajo v okviru predvidenih zemljiških parcel.
(7) Maksimalna pozidanost gradbene parcele (skupaj z nadstrešnicami, garažami in enostavnimi ter nezahtevnimi objekti) ne sme presegati 50 %.
(8) V skladu z izdelanim Geološko-geomehanskim poročilom (Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva ulica 12, 1000 Ljubljana, št. poročila: P 10/16-710-3, Ljubljana 12. 4. 2016) je potrebno načrtovano stavbe temeljiti na temeljni plošči pod katero je potrebno izvesti ustrezno tamponsko plast v skladu s pogoji temeljenja opredeljenih v citiranem poročilu. Natančno se pogoji temeljenja opredelijo v podrobnejšem geomehanskem poročilu v fazi izdelave projektne dokumentacije.
(9) Vsa dela pri izkopih gradbenih jam in pri temeljenju objektov oziroma podpornih konstrukcij je obvezno potrebno izvajati ob stalnem strokovnem geotehničnem nadzoru.
(10) Stanovanjska stavba lahko presega gradbeno mejo le s funkcionalnimi elementi, ki ne vplivajo bistveno na oblikovni vtis gradbene mase. To so nadstreški, balkoni, loggie, zunanje stopnice, komunikacijska jedra, vhodi, vetrolovi in podobno.
(11) Gradbeno mejo lahko presegajo nezahtevni in enostavni objekti, prav tako nadstrešnica ali garaža.
(12) Višinske kote prikazane v kartografskem delu se lahko spremenijo zaradi natančnejše obdelave v projektni dokumentaciji.«
Za 7. členom se doda novi 7.a, 7.b in 7.c člen z besedilom, ki se glasijo:
(pogoji komunalnega urejanja)
Prometna dostopnost in parkiranje
(1) Dostop in dovoz je omogočen iz obstoječe lokalne ceste Legen, odseka 879286, ki poteka ob zahodni strani območja in se preko te nadaljuje na občinsko cesto Legen, odseka 879285 v središče obravnavanega območja, kjer je s te ceste mogoč dostop do predmetnih parcel.
(2) Parkiranje je zagotovljeno na lastnih parcelah, in sicer 2 PM/stanovanjsko enoto.
(3) Lokacija in velikost garaže ali nadstrešnice se določi v projektni dokumentaciji. Le-te je možno postaviti do parcele ceste, zagotoviti je potrebno parkiranje na lastni parceli. Nadstrešnice in garaže so lahko del stanovanjske stavbe.
(4) Preoblikovanje parkirnih površin je možno skladno s potrebami gradnje in ob upoštevanju pogojev iz tega odloka.
Skupne določbe glede komunalnega in energetskega urejanja
(1) Predvideno pozidavo je možno vezati na obstoječe infrastrukturno omrežje. Podatki o obstoječi in predvideni infrastrukturi so pridobljeni od posameznih upravljavcev.
(2) Pred pričetkom nadaljnjih aktivnosti je potrebno pridobiti točne podatke o legi komunalnih vodov. Predmetni SDZN podaja samo konceptualne rešitve ob upoštevanju smernic posameznih upravljavcev. Podrobnejše rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju smernic in pogojev upravljavcev.
(3) Dopustna so odstopanja od rešitev opredeljenih v predmetnem SDZN (trase posameznih vodov, mesta, način priključevanja ipd.). Natančne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji ob upoštevanju usmeritev tega SDZN, upoštevanje veljavne zakonodaje, predpisanih odmikov med posameznimi kanalnimi vodi. Spremembe lege in trase posameznih vodov so dopustne tudi v primeru težav pri pridobivanju zemljišč.
(4) Pri uresničitvi SDZN so dopustna odstopanja od funkcionalnih, tehničnih rešitev, določenih s tem odlokom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, energetskih, tehnoloških, geoloških, hidroloških, okoljskih, geomehanskih in drugih razmer pridobijo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prometno tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s čimer pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Vodovodno omrežje
(1) Na območju predvidene zazidave je zgrajen javni vodovod dimenzije cevi PE DN 110 mm s priključki. Priključitev predvidenih stavb je mogoča na obstoječi vodovod.
(2) Za merjenje porabe vode naj se predvidijo jaški z vodomeri in zasuni izven objektov na vsaki parceli posebej.
Kanalizacijsko omrežje
(1) Na območju je zgrajeno javno kanalizacijsko omrežje, ločen sistem. Predvidene stavbe se bodo navezovale na obstoječo kanalizacijsko omrežje v skladu s pogoji upravljavca.
(2) Padavinske vode iz strešin se izvede v meteorno kanalizacijo. Padavinske vode iz utrjenih površin in dovozne ceste se odvajajo v meteorno kanalizacijo.
Elektroenergetsko omrežje
(1) Na območju se nahaja obstoječi električni podzemni vod. Zagotoviti je potrebno ustrezne odmike ali prestavitve v skladu s pogoji upravljalca.
(2) Priključevanje objektov se bo izvedlo iz obstoječih priključno razdelilnih merilnih omaric (PRMO) po pogojih Elektro Celje, d.d.
Telekomunikacijsko omrežje in omrežje kabelske TV
(1) Na območju OPPN se nahaja obstoječe TK in KTV omrežje, ki omogoča priključitev.
(2) Za potrebe navezave se izvede ustrezna kabelska kanalizacija in PVC cevi ter ustrezni jaški, ločeni za potrebe TK in KTV omrežja. V kanalizacijo se vstavijo ustrezni kablovodi.
(3) Za priključevanje objekta se izvede ustrezen priključek skladno s pogoji posameznega upravljavca.
(4) Priključitev cevne kabelske kanalizacije do ožjega območja gradbenih posegov je izvedljiva z umestitvijo cevi ustreznega premera (stigmaflex fi 110) z zaključkom v vmesnih revizijskih jaških KK KKS, do objektov pa z zaključkom cevi v vzidnih TK omaricah. Notranje inštalacije v objektih morajo biti izvedene v sistemu zvezdišča.
(5) Dovodna cevna KK KKS do vsakega posameznega objekta mora biti izvedena v sistemu zvezdišča s PVC cevmi premera Ø 50 mm iz revizijskih jaškov KK KKS (za objekt dvojček dve cevi). Zvezdišče mora biti projektirano tako, da so dovodne cevi z glavnimi linijami povezane preko revizijskih jaškov (BC Ø 80 cm z LTŽ pokrovi ustrezne nosilnosti).
(6) Možnost izvedbe cevne KK do področja obravnave in objektov je ob drugih TK vodih z ločenimi revizijskimi jaški.
(7) Umestitev cevi in revizijskih jaškov je tehnično izvedljiva v času izvajanja gradbenih del za komunalno ureditev prostora. Mora pa biti dopuščena možnost sodelovanja izvedbe povezav cevne KK tako, da je le-ta integralno povezana z obstoječim omrežjem.
Ogrevanje
(1) Ogrevanje bo urejeno individualno.
(2) Priporočena je uporaba obnovljivih virov – biomase in toplotnih črpalk (zrak ali zemlja) ter trajnih virov energije – sončne (solarni sistemi, kolektorji in sončne celice), elektrike ali plina.
(3) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda- voda, si bo investitor dolžan za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo mnenja, skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti:
– dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika – vrtine), v kolikor bo vrtina globlja od 30 m ter na tej osnovi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote;
– samo vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote, v kolikor bo vrtina izvedena do globine 30 m.
Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, kakor tudi dovoljenje za neposredno rabo vode (vodno dovoljenje), izda Direkcija RS za vode, Mariborska cesta 88, 3000 Celje, na podlagi posebnih vlog. Projektna dokumentacija za pridobitev mnenja mora biti usklajena s pogoji pridobljenega vodnega dovoljenja.
(4) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja-voda (geosonda), si bo investitor dolžan predhodno pred izdajo mnenja, skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti:
– dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine za namestitev geosonde).
Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda izda Direkcija RS za vode, Mariborska cesta 88, 3000 Celje, na podlagi posebne vloge.
(5) Strehe objektov se naj uredijo tako, da je na njihovo površino možno namestiti kolektorje za toplo vodo ali panele za pridobivanje električne energije, ki jih je treba prioritetno uporabljati za lastne potrebe.
Posegi in ureditve izven območja SDZN, ki so potrebni za izvedbo gospodarske javne infrastrukture
Izven ureditvenega območja SDZN je dovoljeno izvajanje posegov, ki so v skladu s pogoji nosilcev urejanja prostora potrebni za izvedbo priključevanja predvidene soseske na GJI.
Ravnanje z odpadki
(1) Ravnanje s komunalnimi odpadki se vrši v skladu z občinskim odlokom (Uradni list RS, št. 173/20).
(2) Za odvoz smeti je potrebno urediti ustrezen prostor – zbirno mesto in nabaviti tipizirane posode za odpadke za zbiranje ločenih frakcij: mešani komunalni odpadki in odpadna komunalna embalaža.
(3) V kolikor zbirno in prevzemno mesto nista na istem prostoru, mora stranka na dan odvoza zabojnik postaviti na prevzemno mesto, ki ga določi izvajalec javne službe v sodelovanju z lastnikom zemljišča.
(4) Ravnanje z gradbenimi in kosovnimi odpadki mora biti v skladu z določili veljavne zakonodaje, prav tako ravnanje z morebitnimi industrijskimi in posebnimi odpadki.«
(rešitve in ukrepi za celostno ohranjanje kulturne dediščine, za varovanje okolja, naravnih virov in ohranjanja narave ter zdravja ljudi)
Kulturna dediščina
(1) Na območju SDZN ni enot nepremične kulturne dediščine.
(2) Ob vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki varstveni režim, ki najditelja/lastnika zemljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na mestu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki situacijo dokumentira v skladu z določili arheološke stroke.
Varovanje kakovosti zunanjega zraka
(1) S stališča ohranjanja kakovosti zunanjega zraka, se naj za ogrevanje in hlajenje objektov v čim večji meri uporabljajo obnovljivi viri energije (sonce, voda, zrak, geotermalna energija) ali elektrika in plin.
(2) Gradnja se organizira in izvaja tako, da se prepreči dodatno onesnaževanje zraka, na kar vplivajo izbira delovnih strojev in transportnih vozil ter vremenske razmere med gradnjo. Poskrbi se za:
– vlaženje materiala, nezaščitenih površin in prevoznih poti v vetrovnem in suhem vremenu;
– preprečevanje raznosa materiala z gradbišč;
– čiščenje vozil pri vožnji z gradbišča na javne prometne ceste.
Varstvo pred hrupom
(1) Obravnavano območje SSe – površine prostostoječe individualne stanovanjske gradnje na katerih je možna izgradnja enostanovanjskih in dvostanovanjskih stavb, se v skladu s 4. členom Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18, 59/19 in 44/22 – ZVO-2) razvrsti v II. stopnjo varstva pred hrupom (SVPH).
(2) Pri načrtovanju morebitnih klimatskih naprav, ki povzročajo hrup, naj se upoštevajo ukrepi in standardi varstva pred hrupom. Izbirajo se naj naprave z nižjo zvočno močjo, primerno orientacijo naprav v smeri stran od sosednjih objektov in varovanih prostorov ter drugo.
Vodni režim in stanje voda
(1) Območje se nahaja izven zavarovanega vodovarstvenega območja.
(2) V skladu z izdelanim Geološko-geomehanskim poročilom (Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva ulica 12, 1000 Ljubljana, št. poročila: P 10/16-710-3, Ljubljana 12. 4. 2016) območje ni erozijsko ogroženo.
(3) Za odvod fekalnih odpadnih vod se zgradi ustrezen priključek na obstoječe kanalizacijsko omrežje. Meteorne vode iz strešin in utrjenih površin se odvajajo v obstoječo meteorno kanalizacijo.
(4) V skladu z 88. členom ZV-1 lastnik zemljišča ali drug posestnik na plazljivem območju ne sme posegati v zemljišče tako, da bi se zaradi tega sproščalo gibanje hribin ali bi se drugače ogrozila stabilnost zemljišča.
(5) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa voda- voda, si bo investitor dolžan za poseg v podzemno vodo, predhodno pred izdajo mnenja, skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti:
– dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba poskusne črpalne vrtine za določitev izdatnosti vodonosnika – vrtine), v kolikor bo vrtina globlja od 30 m ter na tej osnovi vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote;
– samo vodno dovoljenje za neposredno rabo vode za pridobivanje toplote, v kolikor bo vrtina izvedena do globine 30 m.
Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda, kakor tudi dovoljenje za neposredno rabo vode (vodno dovoljenje), izda Direkcija RS za vode, Mariborska cesta 88, 3000 Celje, na podlagi posebnih vlog. Projektna dokumentacija za pridobitev mnenja mora biti usklajena s pogoji pridobljenega vodnega dovoljenja.
(6) V primeru ogrevanja s toplotno črpalko tipa zemlja-voda (geosonda), si bo investitor dolžan predhodno pred izdajo mnenja, skladno s 115. in 125. členom ZV-1, pridobiti:
– dovoljenje za raziskavo podzemnih voda (izvedba vrtine za namestitev geosonde).
Dovoljenje za raziskavo podzemnih voda izda Direkcija RS za vode, Mariborska cesta 88, 3000 Celje, na podlagi posebne vloge.
(7) Vsa dela pri izkopih gradbenih jam in pri temeljenju objektov oziroma podpornih konstrukcij je obvezno potrebno izvajati ob stalnem strokovnem geotehničnem nadzoru.
Ohranjanje narave
Obravnavano območje se nahaja izven evidentiranih, ekološko pomembnih in zavarovanih območij narave.
Ohranjanje gozda
(1) Nove stanovanjske in druge objekte naj se praviloma načrtuje v odmiku ene drevesne višine odraslega gozda (cca 25–30 m) od gozdnega roba. Odmik je potreben zaradi nemotene izvedbe gozdne proizvodnje in zaradi zagotavljanja varnosti objektov (Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Slovenj Gradec 2011–2020, Uradni list RS, št. 87/12).
(2) Vsi posegi v prostor morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da ne bodo povzročili poslabšanja pogojev za gospodarjenje z gozdovi (Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarskega območja Slovenj Gradec 2011–2020). Pri umeščanju objektov v prostor je potrebno ohraniti vse obstoječe priključke gozdnih vlak ali po potrebi urediti nove (nadomestne) vlake.
(3) Vsa gozdna zemljišča, ki niso vključena v ureditveno območje občinskega podrobnega prostorskega načrta, so varovana območja in je za posege na njih potrebno pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije (Zakon o gozdovih).
(rešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, vključno z varstvom pred požarom)
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
(1) Območje se nahaja izven naravnih omejitev kot so poplavna ogroženost ter visoki nivoji podzemnih voda, nahaja pa se na plazljivo in erozijsko ogroženem območju. Na podlagi geološko geomehanskega poročila območje ni plazljivo, izvedejo se ustrezni ukrepi za odvod zalednih talnih vod. Temeljenje se izvede na izboljšana temeljna tla.
(2) Tveganje nastanka plazov zaradi potresa je v tem območju srednje.
Predvidene stavbe in ureditve morajo biti projektirane za omenjeni projektni pospešek tal. V skladu z določili predpisa o mehanski odpornosti in stabilnosti objektov morajo biti le-ti projektirani, grajeni in vzdrževani tako, da vplivi, ki jim bodo verjetno izpostavljeni med gradnjo in uporabo, ne bodo povzročili:
– porušitve celotnega ali dela gradbenega objekta,
– deformacij, večjih od dopustnih ravni,
– škode na drugih delih gradbenega objekta, na napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije ali
– škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.
(3) Za primere razlitja nevarnih snovi (olja, goriva) je potrebno pripraviti načrt za hitro ukrepanje in voditi evidenco o nevarnih snoveh, ki se uporabljajo na gradbišču. Možnost razlitja nevarnih snovi v času gradnje objekta se zmanjša na minimalno ob upoštevanju sledečega:
– nadzor tehnične usposobljenosti vozil in gradbene mehanizacije,
– nadzor nad uporabo in skladiščenjem goriv ter motornih in strojnih olj,
– nadzor nad ravnanjem z odstranjenimi gradbenimi elementi z obstoječih utrjenih površin in objektov in
– nadzor nad ravnanjem z odpadno embalažo in ostanki gradbenih in drugih materialov.
Varstvo pred požarom
(1) Območje SDZN obsega območje, kjer je požarna ogroženost naravnega okolja zelo majhna. Možnost za nastanek požara je majhna, verjetnost vžiga je minimalna. V kolikor izbruhne požar se zelo počasi širi ali pa ugasne.
(2) Stavbe morajo biti projektirane in grajene tako:
– da je ob požaru na voljo zadostno število naprav za gašenje in je omogočen dostop gasilcem,
– da imajo zgradbe ustrezno nosilno konstrukcijo in so načrtovane tako, da je onemogočeno širjenje požara po stavbah,
– da se zagotovi potrebni odmik od meje parcel in med objekti ter potrebna protipožarna ločitev z namenom preprečitve širjenja požara na sosednje objekte.
(3) Voda potrebna za gašenje požara v stavbah bo zagotovljena z javnim hidrantnim omrežjem. Upravljavec vodovodnega omrežja zagotavlja zmogljivost hidrantnega omrežja z 10 l/sekundo vode za gašenje.
(4) Intervencija in dostava bosta zagotovljeni preko vseh prometnih, manipulativnih in interventnih poti znotraj območja SDZN. Kinematični elementi cestnega priključka morajo zagotavljati prevoznost tipičnim vozilom kot tudi komunalnemu 3-osnemu vozilu, gasilskemu vozilu ipd. Takšnim obremenitvam mora »slediti« tudi dimenzioniranje nosilne konstrukcije.«
V poglavju VII. Obveznosti izvajalcev in investitorjev veljavnega odloka se črtajo 8., 9. in 10. člen ter se dodajo novi, ki se glasijo:
(pogoji za vzdrževalna in druga dela)
(1) Za vzdrževalna in investicijska dela, rekonstrukcije, prizidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje kot za novogradnje. Prizidave objektov se morajo uskladiti s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega.
(2) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izdelovalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material in urediti okolico.
(obveznost ob pripravi projektne dokumentacije)
Med pripravo projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja za izvedbo gospodarske javne infrastrukture izven območja SDZN mora investitor pridobiti projektne pogoje in soglasje upravljavca obravnavane infrastrukture.
(obveznost v času gradnje)
(1) V času gradnje imajo investitor in izvajalci naslednje obveznosti:
– pred začetkom del morajo izvajalci obvestiti upravljavce prometne, komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture ter skupno z njimi zakoličiti in zaščiti obstoječe infrastrukturne vode,
– zagotoviti stalen nadzor geomehanika pri vseh zemeljskih delih (temeljenje objektov, urejanje komunalne infrastrukture itd.),
– posebno pozornost je potrebno posvetiti stabilnosti brežin gradbenih jam in stabilnosti morebitnih višjih nasipov na območju gradnje,
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč,
– izkope oziroma pripravo temeljnih tal naj se izvaja ob obveznem sodelovanju geomehanika, ki mora po pregledu podati soglasje za predvideno izvedbo oziroma podati vsa potrebna dodatna in dokončna priporočila za izvedbo izkopov oziroma temeljenje objektov in ureditev odvodnjavanja,
– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo prihajalo do večjih zastojev na obstoječem cestnem omrežju ter da se prometna varnost zaradi gradnje ne bo poslabšala,
– sprotno kultivirati območje velikih posegov (nasipi, vkopi),
– skladno z veljavnimi predpisi opraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje,
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo preko vseh obstoječih infrastrukturnih vodov in naprav,
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečitev prekomernega onesnaženja tal, vode in zraka pri transportu, skladiščenju in uporabi škodljivih snovi,
– v primeru nesreče zagotoviti takojšnje usposobljene službe,
– zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodovanih objektov, naprav in območij ter okolico objektov,
– sanirati oziroma povrniti v prvotno stanje vse poti in ceste, ki bodo zaradi uporabe v času gradnje objekta prekinjene ali poškodovane.
(2) Vsi navedeni ukrepi se morajo izvajati skladno s smernicami za načrtovanje pristojnih nosilcev urejanja prostora, na podlagi gradbenega dovoljenja ter ob upoštevanju veljavne zakonodaje.«
(obveznosti izgradnje komunalne opreme)
Investitor je dolžan na svoje stroške zgraditi manjkajočo komunalno opremo ter prometno infrastrukturo kot je načrtovana s tem OPPN na podlagi pogodbe o komunalnem opremljanju.
(občinski prostorski akti)
Z dnem uveljavitve tega akta na območju iz 3. člena tega odloka preneha veljati Odlok o zazidalnem načrtu individualne zazidave Šmartno-Krnice (SC8) v Slovenj Gradcu (Uradni list RS, št. 8/90, z dne 28. 2. 1990) in Odlok o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta individualne zazidave Šmartno-Krnice (SC8) v Slovenj Gradcu (Uradni list RS, št. 1/17, z dne 6. 1. 2017).
(1) SDZN s prilogami se hrani na sedežu Mestne občine Slovenj Gradec v digitalni in analogni izpisani in izrisani obliki in je na vpogled v času uradnih ur občinske uprave.
(2) V primeru odstopanja med digitalno in analogno obliko veljajo podatki iz analogne oblike podrobnega načrta.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-0002/2022
Slovenj Gradec, dne 10. novembra 2022
Mestne občine Slovenj Gradec
