Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2A)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2A), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 11. novembra 2022.
Št. 003-02-1/2022-291
Ljubljana, dne 19. novembra 2022
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREPREČEVANJU PRANJA DENARJA IN FINANCIRANJA TERORIZMA (ZPPDFT-2A)
1. člen
V Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 48/22) se v 1. členu četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) S tem zakonom se ureja izvajanje Uredbe (EU) 2018/1672 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o kontroli gotovine, ki se vnaša v Unijo ali iznaša iz nje, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1889/2005 (UL L št. 284 z dne 12. 11. 2018, str. 6; v nadaljnjem besedilu: Uredba 2018/1672/EU), ter določa obveznost prijave čezmejnih prenosov gotovine med Republiko Slovenijo in drugimi državami članicami Unije, ukrepe pristojnega organa ter sankcije v primeru kršitev.«.
V 10. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Nadzorni organ, kot je opredeljen v zakonu, ki ureja igre na srečo, lahko koncesionarju iz prvega odstavka tega člena z odločbo prepove opravljanje dejavnosti v trajanju do treh let, če so bili član uprave koncesionarja, osebe, ki opravljajo vodstvene funkcije pri koncesionarju, dejanski lastnik koncesionarja, družbenik oziroma delničar s pomembnim poslovnim deležem oziroma številom delnic ali njun dejanski lastnik, pravnomočno obsojeni na zaporno kazen zaradi storitve kaznivih dejanj zoper življenje in telo, človekovo zdravje, premoženje, gospodarstvo, pravni promet, uradno dolžnost in javna pooblastila ali javni red in mir, če je glede na dejanske okoliščine možno utemeljeno sklepati, da pri koncesionarju obstaja povečano tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma.«.
V 51. členu se peti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(5) Upravljavec registra dejanskemu lastniku in poslovnemu subjektu ne sme razkriti informacij o dostopu do podatkov v skladu s prejšnjim odstavkom. Teh informacij upravljavec registra v primeru predkazenskega in kazenskega postopka ne sme razkriti do zavrženja ovadbe ali vložitve zahteve za preiskavo ali obtožnega akta, v drugih primerih pa, če obstajajo očitni in utemeljeni razlogi za domnevo, da bi zagotovitev takšnih informacij škodovala učinkovitosti ali zaupnosti postopkov, ki so še v izvajanju ali bodo osnova za nadaljnje postopke, vendar v nobenem primeru ne več kot 8 let od posameznega dostopa.«.
Doda se nov šesti odstavek, ki se glasi:
»(6) Organ, ki je dostopal do podatkov v skladu s četrtim odstavkom tega člena, mora upravljavcu registra v roku petnajstih dni od prejema zahteve upravljavca registra sporočiti, ali obstajajo zadržki iz prejšnjega odstavka v zvezi z razkritjem informacij o dostopu. Upravljavec registra je vezan na odločitev organa iz četrtega odstavka tega člena o obstoju zadržkov.«
Dosedanja šesti in sedmi odstavek postaneta sedmi in osmi odstavek.
Dosedanji osmi odstavek se črta.
V 66. členu se v sedmem odstavku v 1. točki za besedama »dejanskega lastnika« doda besedilo »podatke o izvoru premoženja ter«.
V 75. členu se v prvem odstavku za besedo »presega« doda besedo »vrednost«.
V drugem odstavku se za besedo »presega« doda besedo »vrednost«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Zavezancu ni treba sporočiti podatkov iz prvega odstavka tega člena, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:
1. stranka ima status pravne osebe;
2. stranka je registrirana za opravljanje vsaj ene izmed dejavnosti, ki je po predpisih, ki urejajo standardno klasifikacijo dejavnosti, uvrščena v:
– področje »G« Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil,
– področje »I« Gostinstvo;
3. stranka opravlja kot glavno vsaj eno izmed dejavnosti iz prejšnje točke;
4. če se gotovinska transakcija nanaša na strankino polaganje dnevnih iztržkov iz naslova prodaje blaga ali storitev v dobro računa, ki ga ima ta stranka odprtega pri kateremkoli zavezancu iz 1. in 2. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona.«.
Za šestim odstavkom se dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
»(7) Zavezancu iz 1., 2., 4. in 15. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ni treba sporočiti podatkov iz prvega odstavka tega člena, če gotovinska transakcija poteka med zavezancem iz 1., 2. ali 4. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona in zavezancem iz 15. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ter se hkrati nanaša na odkup ali prodajo tuje gotovine.
(8) Zavezancu iz 1., 2. in 4. točke prvega odstavka 4. člena tega zakona ni treba sporočiti podatkov iz prvega odstavka tega člena, če se gotovinska transakcija nanaša na pologe gotovine iz naslova izvajanja delovnih nalog uslužbencev državnih organov in organov lokalnih skupnosti, ki naloge izvajajo v skladu s področnimi predpisi.«.
V 90. členu se v drugem odstavku beseda »uradu« nadomesti z besedilom »Odvetniški zbornici Slovenije oziroma Notarski zbornici Slovenije«. Doda se stavek, ki se glasi: »Odvetnik, odvetniška družba ali notar morajo odkloniti nadaljnje svetovanje.«.
Za drugim odstavkom se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če v primeru iz prejšnjega odstavka obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, Odvetniška zbornica Slovenije oziroma Notarska zbornica Slovenije takoj oziroma najpozneje v treh delovnih dneh od dneva, ko sta sprejeli sporočilo iz prejšnjega odstavka, o tem obvestita urad.«.
V 94. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Varstvo podatkov in informacij iz evidenc urada ter finančnih analiz ne sme ovirati izvrševanja pristojnosti sodišč, državnega tožilstva in policije v kazenskih in predkazenskih postopkih. Ne glede na določbo prejšnjega stavka, urad glede podatkov, informacij ali dokumentacije, ki jih je pridobil od tuje finančne obveščevalne enote, uporabi postopek soglasja iz četrtega odstavka 114. člena tega zakona.«.
V 96. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Policija, državno tožilstvo, sodišče in preiskovalna komisija Državnega zbora Republike Slovenije lahko od urada zahtevajo in prejemajo finančne informacije ali finančno analizo.«.
V drugem odstavku se beseda »obrazložene« nadomesti z besedo »pisne«, za besedo »ki« pa se doda besedilo »vsebujejo navedbo zakonske pristojnosti, razlogov in številke zadeve ter«.
V četrtem odstavku se 1. točka spremeni tako, da se glasi:
»1. obstajajo očitni in utemeljeni razlogi za domnevo, da bi zagotovitev takšnih informacij škodovala učinkovitosti ali zaupnosti preiskav ali analiz, ki so še v izvajanju, ali«.
V petem odstavku se besedilo »se ustrezno obrazloži« nadomesti z besedilom »mora biti obrazložena in se pošlje organu iz prvega odstavka tega člena, ki je vložil zahtevo«.
V sedmem odstavku se za besedo »obdelujejo« doda beseda »tudi«, besedilo »z 8. členom« pa se nadomesti z besedilom »s prvim odstavkom 8. člena«.
V 124. členu se besedilo »organ, določen v skladu s prvim odstavkom 96. člena« v vseh sklonih nadomesti z besedilom »organ iz prvega odstavka 96. člena« v ustreznem sklonu.
Za 130. členom se dodajo naslov novega VI.a poglavja ter novi 130.a, 130.b, 130.c in 130.č člen, ki se glasijo:
»VI.a POGLAVJE ČEZMEJNI PRENOSI GOTOVINE
(pristojni organ in uporaba izrazov)
(1) Organ, pristojen za izvajanje Uredbe 2018/1672/EU, je Finančna uprava Republike Slovenije.
(2) Ne glede na 19. točko 3. člena tega zakona ima gotovina v 130.b, 130.c, 130.č, 131. in 185.a členu tega zakona, enak pomen kakor v 2. členu Uredbe 2018/1672/EU.
(ukrepi Finančne uprave Republike Slovenije)
(1) Finančna uprava Republike Slovenije zaseže celotno gotovino, če ni izpolnjena obveznost prijave gotovine s spremstvom iz 3. člena Uredbe 2018/1672/EU oziroma če Finančna uprava Republike Slovenije poda zahtevo za razkritje gotovine brez spremstva iz 4. člena Uredbe 2018/1672/EU. O zasegu uradna oseba izda potrdilo s seznamom zasežene gotovine.
(2) Obdobje zasega iz prvega odstavka ne sme biti daljše od 30 dni. To obdobje se lahko glede na oceno potrebnosti in sorazmernosti nadaljnjega zasega podaljša za največ 30 dni.
(3) Minister predpiše način hrambe in vračila zasežene gotovine.
(kontrola čezmejnih prenosov gotovine med Republiko Slovenijo in drugimi državami članicami Unije)
(1) Na zahtevo pristojnega organa prenašalec gotovine ob prestopu meje Republike Slovenije z drugimi državami članicami Unije pristojni organ seznani z namero prenosa gotovine v vrednosti 10.000 evrov ali več in da gotovino na razpolago. Prenašalec poda podatke o svojem imenu in priimku, vrsti in številki osebnega dokumenta, vrsti in vrednosti gotovine, namenu prenosa in izvoru gotovine.
(2) Finančna uprava Republike Slovenije v primeru ugotovljenih kršitev iz prvega odstavka tega člena zaseže celotno gotovino. V primeru zasega se uporabljajo določbe prejšnjega člena.
(3) Policija podatke, pridobljene na podlagi prvega odstavka tega člena, najpozneje v treh dneh sporoči Finančni upravi Republike Slovenije, za namene poročanja uradu.
(4) V primeru, da Policija v okviru opravljanja nalog na mejah med Republiko Slovenijo in drugimi državami članicami Unije ugotovi nepravilnosti pri izpolnjevanju prijave gotovine iz prvega odstavka tega člena, o tem obvesti Finančno upravo Republike Slovenije. Policija prenašalca gotovine in gotovino v najkrajšem možnem času preda uradni osebi Finančne uprave Republike Slovenije.
(postopek z gotovino, če obstajajo znaki, da je povezana s kaznivim dejanjem)
(1) Če obstajajo znaki, da je gotovina ne glede na znesek povezana s kaznivim dejanjem, Finančna uprava Republike Slovenije v okviru opravljanja nalog iz prvega odstavka 130.b člena tega zakona in prvega odstavka prejšnjega člena, zaseže celotno gotovino in postopa v skladu s predpisi, ki urejajo kazenski postopek.
(2) Če obstajajo znaki, da je gotovina ne glede na znesek povezana s kaznivim dejanjem, Policija v okviru opravljanja nalog kontrole iz prvega odstavka prejšnjega člena, zaseže celotno gotovino in postopa v skladu s predpisi, ki urejajo kazenski postopek.«.
V 131. členu se v tretjem odstavku besedilo »povezana s kriminalno dejavnostjo« nadomesti z besedilom »povezana s kaznivim dejanjem, kot je opredeljeno v (j) točki prvega odstavka 2. člena Uredbe 2018/1672/EU«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Finančna uprava Republike Slovenije uradu najpozneje v treh dneh sporoči podatke, pridobljene na podlagi 130.c člena zakona.«.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
Dosedanji šesti odstavek se črta.
V 132. členu se tretji odstavek črta.
Dosedanji četrti odstavek postane tretji odstavek.
V 145. členu se v prvem odstavku številka »12« nadomesti z besedo »deset«.
V 149. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(3) Finančna uprava Republike Slovenije upravlja naslednje evidence podatkov:
1. evidenco prijavljene in neprijavljene gotovine v vrednosti 10.000 eurov ali več, s katero vstopa prenašalec v Republiko Slovenijo oziroma izstopa iz Republike Slovenije, ter prijavljene in neprijavljene gotovine brez spremstva v vrednosti 10.000 eurov ali več, ki se vnaša v Republiko Slovenijo oziroma iznaša iz Republike Slovenije (prvi in drugi odstavek 131. člena);
2. evidenco o gotovini v znesku, nižjem od 10.000 eurov, s katero vstopa oziroma izstopa prenašalec ali poskusi vstopiti ali izstopiti, ter o vnosih oziroma iznosih ali poskusih vnosov oziroma iznosov gotovine brez spremstva v znesku, nižjem od 10.000 eurov, v Republiko Slovenijo oziroma iz Republike Slovenije, če v zvezi z gotovino obstajajo znaki, da je povezana s kaznivim dejanjem (tretji odstavek 131. člena).«.
V 152. členu se v prvem odstavku v točki h) za besedo »Slovenije« pika nadomesti z vejico in doda nova točka i), ki se glasi:
»i) Policija.«.
Za osmim odstavkom se dodata nova deveti in deseti odstavek, ki se glasita:
»(9) Policija in Finančna uprava Republike Slovenije v okviru opravljanja nalog na mejah Republike Slovenije z drugimi državami članicami Unije izvajata nadzor nad izpolnjevanjem obveznosti prijave gotovine v skladu z določbami 130.c člena tega zakona.
(10) Določbe tega zakona, ki urejajo dostop do podatkov in informacij iz evidenc, ki jih urad upravlja po tem zakonu, z izjemo četrtega odstavka 114. člena tega zakona, ter nadzor nad izvajanjem zakona, ne posegajo v splošno nadzorno pristojnost Informacijskega pooblaščenca, Varuha človekovih pravic in preiskovalnih komisij Državnega zbora Republike Slovenije.«.
V 159. členu se osmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(8) V zvezi z izvajanjem inšpekcijskega nadzora urada se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja preprečevanje omejevanja konkurence, glede uvedbe preiskave, zasega predmetov, poslovnih knjig in druge dokumentacije, zavarovanja podatkov na zaseženih elektronskih napravah, ravnanja s forenzičnimi kopijami, pregleda elektronskih naprav, privilegirane komunikacije in preiskave prostorov članov organov vodenja podjetja ali nadzora, zaposlenih ali drugih sodelavcev podjetja.«.
V 184. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z globo od 3.000 do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje odvetniška družba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 700.000 eurov, če Odvetniški zbornici Slovenije v predpisanem roku ne sporoči, da je stranka pri njej iskala nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma, in stranki ne odkloni nadaljnjega svetovanja (drugi odstavek 90. člena).«.
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Z globo od 2.000 do 40.000 eurov se za prekršek kaznuje odvetnik ali notar, če Odvetniški zbornici Slovenije ali Notarski zbornici Slovenije v predpisanem roku ne sporoči, da je stranka pri njem iskala nasvet za pranje denarja ali financiranje terorizma, in stranki ne odkloni nadaljnjega svetovanja (drugi odstavek 90. člena).«.
Za 185. členom se doda nov 185.a člen, ki se glasi:
(prekrški v zvezi s kontrolo gotovine)
(1) Z globo od 3.000 do 60.000 eurov se za prekršek kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki ne presegajo 700.000 eurov, če:
1. ob vstopu v Unijo ali izstopu iz nje, za gotovino v vrednosti 10.000 eurov ali več ne izpolni obveznosti prijave gotovine s spremstvom, ali v zvezi z gotovino predloži napačne ali nepopolne podatke, ali gotovine ne da na razpolago za namen kontrole (prvi odstavek 3. člen Uredbe 2018/1672/EU),
2. ob vnosu gotovine brez spremstva v Unijo ali iznosu iz nje v vrednosti 10.000 eurov ali več ne poda prijave o razkritju gotovine v roku 30 dni od prejema poziva, ali v zvezi z gotovino predloži napačne ali nepopolne podatke, ali gotovine ne da na razpolago za namen kontrole (prvi odstavek 4. člen Uredbe 2018/1672/EU),
3. pristojnega nadzornega organa na zahtevo ne seznani z namero prenosa gotovine, ali ne da gotovine na razpolago, ali ne poda predpisanih podatkov v zvezi z gotovino (prvi odstavek 130.c člena).
(2) Z globo od 6.000 do 60.000 eurov se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 700.000 euro in ne presegajo 8.000.000 eurov.
(3) Z globo od 12.000 do 120.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje pravna oseba, ki v zadnjih dveh zaporednih poslovnih letih na bilančni presečni dan bilance stanja izkazuje prihodke, ki presegajo 8.000.000 eurov.
(4) Z globo od 2.000 do 40.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost.
(5) Z globo od 800 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(6) Z globo od 800 do 4.000 eurov se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje posameznik.«.
V 189. členu se v tretjem odstavku črta besedilo »šestega odstavka 75. člena,« ter besedilo », prvega odstavka 96. člena«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(izdaja podzakonskega predpisa)
Minister oziroma ministrica, pristojna za finance, izda predpis iz tretjega odstavka 130.b člena zakona v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona.
(1) Z dnem uveljavitve tega zakona prenehajo veljati:
– drugi odstavek 1. člena, 2. člen, drugi do četrti odstavek 3. člena, 7. člen, 12. člen, 14. člen, 1. in 3. točka prvega odstavka 16. člena in 17. člen Zakona o deviznem poslovanju (Uradni list RS, št. 16/08, 85/09 in 109/12),
– Pravilnik o hrambi zasežene gotovine (Uradni list RS, št. 105/09) in
– Pravilnik o določitvi pogojev, pod katerimi za nekatere stranke ni treba sporočiti podatkov o gotovinskih transakcijah (Uradni list RS, št. 31/18 in 48/22 – ZPPDFT-2).
(2) Predpis iz druge alineje prejšnjega odstavka se uporablja do uveljavitve podzakonskega predpisa iz tretjega odstavka 130.b člena zakona.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 480-01/22-4/12
Ljubljana, dne 11. novembra 2022
EPA 373-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
