Na podlagi petega odstavka 161. člena, šestega odstavka 247. in šestega odstavka 263. člena Zakona o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 7/18, 9/18 – popr. in 102/20; v nadaljevanju: ZPlaSSIED), 362. člena Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št. 92/21 in 123/21 – ZBNIP) v povezavi z 280. členom ZPlaSSIED ter na podlagi prvega odstavka 31. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17) izdaja Svet Banke Slovenije

V Sklepu o višini zneskov letnih nadomestil za nadzor in taks v zvezi s postopki odločanja Banke Slovenije po Zakonu o plačilnih storitvah, storitvah izdajanja elektronskega denarja in plačilnih sistemih (Uradni list RS, št. 11/18; v nadaljevanju: Sklep) se v poglavje 2. Letna nadomestila za 2. členom doda nov 2.a člen, ki se glasi:

(1) Višina skupnega letnega nadomestila vseh zavezancev iz prvih odstavkov 3., 4. in 5. člena tega sklepa za posamezno leto se izračuna na podlagi dejanskih stroškov nadzora Banke Slovenije nad temi zavezanci v letu, za katero se zaračunava nadomestilo, zmanjšanih za prihodke iz taks, ki jih ureja ta sklep. Pri izračunu nadomestila za zavezance iz prvega odstavka 4. člena tega sklepa se ne upoštevajo stroški nadzora, ki se nanašajo na primere iz 4. točke prvega odstavka 3. člena tega sklepa.

(2) Dejanski stroški nadzora Banke Slovenije za posamezno koledarsko leto vključujejo:

1. stroške organizacijskih enot Banke Slovenije, ki so neposredno povezani z izvajanjem nadzora zavezancev iz prvega odstavka prejšnjega člena (neposredni stroški);

2. del stroškov ostalih organizacijskih enot Banke Slovenije, ki izvajajo administrativne storitve in podporo organizacijskim enotam iz prejšnje točke (posredni stroški).

(3) Višina letnega nadomestila zavezancev iz prvih odstavkov 3., 4. in 5. člena tega sklepa za posamezno leto se izračuna kot vsota fiksnega deleža in variabilnega deleža.

(4) Če oseba postane zavezanec za plačilo letnega nadomestila v skladu s tem sklepom znotraj posameznega koledarskega leta, se za plačilo letnega nadomestila upošteva njegov sorazmerni del glede na število polnih mesecev opravljanja nadzora Banke Slovenije nad zavezancem. Če prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila oseba zavezanec za plačilo letnega nadomestila v skladu s tem sklepom, znotraj posameznega koledarskega leta, se pri izračunu letnega nadomestila temu zavezancu upošteva sorazmerni del glede na število polnih mesecev opravljanja nadzora Banke Slovenije nad tem zavezancem. Če je zavezanec prenehal znotraj koledarskega leta in nima pravnega naslednika ali pravni naslednik ni sam zavezanec iz prvih odstavkov 3., 4. in 5. člena tega sklepa, se sorazmerni del letnega nadomestila porazdeli med vse preostale zavezance za plačilo letnega nadomestila, določene v prvem odstavku tega člena, v skladu z metodologijo iz tega člena.«.

V 3. členu se drugi in tretji odstavek črtata.

Dosedanji četrti in peti odstavek, ki postaneta drugi in tretji odstavek, se spremenita tako, da se glasita:

»(2) Fiksni delež iz tretjega odstavka prejšnjega člena se izračuna tako, da se znesek v višini 10 % skupnega letnega nadomestila iz drugega odstavka tega člena deli s številom vseh zavezancev iz 1. do 3. točke prvega odstavka tega člena. Fiksni delež zavezancev iz 4. točke prvega odstavka tega člena je enak nič.

(3) Variabilni delež iz tretjega odstavka prejšnjega člena se izračuna tako, da se znesek v višini 90 % skupnega letnega nadomestila iz drugega odstavka tega člena pomnoži z deležem plačilnih transakcij, ki jih izvrši posamezni zavezanec kot ponudnik plačilnih storitev plačnika ali prejemnika plačila, glede na vse plačilne transakcije, ki se izvršijo prek vseh zavezancev iz prvega odstavka tega člena kot ponudnikov plačilnih storitev plačnikov ali prejemnikov plačil. Variabilni delež zavezancev iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena, ki opravljajo le plačilno storitev odreditve plačil ali zagotavljanja informacij o računih ali le obe ti dve plačilni storitvi, je enak nič.«.

V dosedanjem šestem in sedmem odstavku, ki postaneta četrti in peti odstavek, se beseda »petega« nadomesti z besedo »tretjega«.

V dosedanjem osmem odstavku, ki postane šesti odstavek, se beseda »sedmega« nadomesti z besedo »petega«.

V 4. členu se drugi in tretji odstavek črtata.

Dosedanji četrti in peti odstavek, ki postaneta drugi in tretji odstavek, se spremenita tako, da se glasita:

»(2) Fiksni delež iz tretjega odstavka 2.a člena tega sklepa se izračuna tako, da se znesek v višini 10 % skupnega letnega nadomestila iz drugega odstavka tega člena deli s številom vseh zavezancev.

(3) Variabilni delež iz tretjega odstavka 2.a člena tega sklepa se izračuna tako, da se znesek v višini 90 % skupnega letnega nadomestila iz drugega odstavka tega člena pomnoži s kvocientom med povprečnim zneskom elektronskega denarja v obtoku, ki ga je izdal posamezni zavezanec, in vsoto povprečnih zneskov elektronskega denarja v obtoku, ki so ga izdali vsi zavezanci iz prvega odstavka tega člena.«.

V dosedanjem šestem in sedmem odstavku 4. člena, ki postaneta četrti in peti odstavek, se beseda »petega« nadomesti z besedo »tretjega«.

V 5. členu se drugi in tretji odstavek črtata.

Dosedanji četrti in peti odstavek, ki postaneta drugi in tretji odstavek, se spremenita tako, da se glasita:

»(2) Fiksni delež iz tretjega odstavka 2.a člena tega sklepa se izračuna tako, da se znesek v višini 10 % osnove za izračun letnega nadomestila iz drugega odstavka tega člena deli s številom vseh upravljavcev plačilnih sistemov, katerih delovanje nadzira Banka Slovenije. Osebe, ki so upravljavci več plačilnih sistemov, se pri številu upravljavcev plačilnih sistemov upoštevajo tolikokrat, kolikor plačilnih sistemov upravljajo, prav tako pa so zavezane plačati ustrezen večkratnik fiksnega deleža po tem odstavku.

(3) Variabilni delež iz tretjega odstavka 2.a člena tega sklepa se izračuna tako, da se znesek v višini 90 % osnove za izračun letnega nadomestila iz drugega odstavka tega člena pomnoži z deležem plačilnih transakcij, ki se obdelujejo v plačilnih sistemih, ki jih upravlja ta zavezanec (plačilne transakcije v plačilnih sistemih zavezanca), glede na vse plačilne transakcije, ki se obdelujejo v plačilnih sistemih pod nadzorom Banke Slovenije.«.

V dosedanjem šestem in sedmem odstavku 5. člena, ki postaneta četrti in peti odstavek, se beseda »petega« nadomesti z besedo »tretjega«.

Sedmi odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasi:

»(7) Taksa za odločanje o zahtevi za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v plačilni instituciji, hibridni plačilni instituciji oziroma plačilni instituciji z opustitvijo oziroma za povečanje kvalificiranega deleža, na podlagi katerega bi kvalificirani imetnik presegel razpon, za katerega velja že izdano dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža, znaša 3.500 eurov:

– za neposrednega kvalificiranega imetnika. Če zahteva neposrednega kvalificiranega imetnika za izdajo dovoljenja za pridobitev oziroma povečanje kvalificiranega deleža vključuje tudi posredne kvalificirane imetnike, se za vsakega posrednega kvalificiranega imetnika taksa poveča za 600 eurov, do skupno (neposredni in posredni kvalificirani imetniki) največ 7.100 eurov;

– za posrednega kvalificiranega imetnika, če je zahtevo vložil zgolj posredni kvalificirani imetnik. Če zahteva posrednega kvalificiranega imetnika za izdajo dovoljenja za pridobitev oziroma povečanje kvalificiranega deleža vključuje še dodatne posredne kvalificirane imetnike, se za vsakega takega posrednega kvalificiranega imetnika taksa poveča za 600 eurov, do skupno največ 7.100 eurov.«.

(1) Za namen izračuna letnega nadomestila po določbah 2. poglavja Sklepa se ta sklep prvič uporabi v letu 2023 za koledarsko leto 2023.

(2) Ta sklep se ne uporablja za postopke, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega sklepa. V teh primerih je vložnik zahteve zavezan plačati takso za odločanje v skladu s predpisi, veljavnimi na dan vložitve zahteve.

Ta sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.