Vsebina Uradnega lista

Na podlagi tretjega odstavka 29. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 59/11 in 55/17) in 6. člena Sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št. 107/08 in 24/13) izdaja guverner Banke Slovenije

To navodilo predpisuje vsebino, obliko, način in roke poročanja za naslednja poročila:

1. Poročilo o storitveni menjavi in delu blagovne menjave ter o tekočih/kapitalskih transferih z nerezidenti (v nadaljnjem besedilu: BST);

2. Poročilo o poslovnih terjatvah/obveznostih in finančnih naložbah/obveznostih do nerezidentov (v nadaljnjem besedilu: KRD);

3. Poročila o neposrednih kapitalskih naložbah med rezidenti in nerezidenti (v nadaljnjem besedilu: SN), v okviru katerih se poroča:

a) SN11: Letno poročilo o neposrednih kapitalskih naložbah rezidentov v tujini;

b) SN11-T: Mesečno poročilo o neposrednih kapitalskih naložbah rezidentov v tujini – transakcije;

c) SN22: Letno poročilo o neposrednih kapitalskih naložbah nerezidentov v Sloveniji;

d) SN22-T: Mesečno poročilo o neposrednih kapitalskih naložbah nerezidentov v Sloveniji – transakcije.

(1) Rezidenti oziroma rezidentke (v nadaljnjem besedilu: rezidenti) po tem navodilu so:

1. gospodarske družbe in druge pravne osebe s sedežem v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: RS), razen njihovih podružnic v tujini, ki opravljajo pridobitno dejavnost;

2. podružnice tujih gospodarskih družb, ki opravljajo pridobitno dejavnost in so vpisane v sodni register v RS;

3. samostojni podjetniki posamezniki oziroma samostojne podjetnice posameznice in posamezniki oziroma posameznice, ki na trgu samostojno opravljajo pridobitno dejavnost v okviru organiziranega podjetja s sedežem oziroma stalnim prebivališčem v RS;

4. fizične osebe s stalnim prebivališčem v RS in fizične osebe, ki začasno prebivajo v RS na podlagi veljavnega dovoljenja, izdanega za najmanj eno leto, razen tujih državljanov, zaposlenih na diplomatskih in konzularnih predstavništvih ter njihovih družinskih članov;

5. diplomatska, konzularna in druga predstavništva RS v tujini, ki se financirajo iz proračuna, ter slovenski državljani, zaposleni na teh predstavništvih, in njihovi družinski člani.

(2) Vse druge osebe so nerezidenti oziroma nerezidentke (v nadaljnjem besedilu: nerezidenti).

Poročila iz 1. člena tega navodila obvezniki poročanja (v nadaljevanju besedila: poročevalci), kot so določeni za posamezno poročilo v tem navodilu, poročajo v elektronski obliki preko programa za poročanje, ki je dosegljiv na spletni strani Banke Slovenije skupaj z navodili za njegovo uporabo.

V primeru nepravilnega ali pomanjkljivega poročanja poročevalci popravijo poročilo za ustrezno obdobje. Če se podatki v poročilu za poročevalsko leto po revidiranju bilanc spremenijo ali pa pride do kakršne koli druge spremembe za pretekla poročevalska obdobja, je potrebno v roku 30 delovnih dni po nastali spremembi predložiti popravljena poročila.

V Prilogi 1, ki je sestavni del tega navodila, so za posamezno poročilo (KRD in SN) kot pomoč pri poročanju, navedene okvirne skupine in podskupine kontnega načrta, osnovane na podlagi Priporočenega enotnega kontnega načrta za gospodarske družbe, samostojne podjetnike posameznike, zadruge, nepridobitne organizacije – pravne osebe zasebnega prava ter društva in invalidske organizacije (v nadaljevanju: kontni načrt), ki ga izdaja Slovenski inštitut za revizijo. V primeru sprememb kontnega načrta se ustrezno spremenijo tudi skupine in podskupine kontnega načrta, ki so predpisane za poročanje. Če poročevalec knjiži poslovne dogodke, ki so predmet tega navodila izven priporočenih skupin in podskupin kontnega načrta, mora prilagoditi poročanje tako, da podatki ustrezajo vsebini postavk navedenih v tem navodilu.

Poročevalci hranijo Banki Slovenije oddana poročila iz 1. člena tega navodila najmanj dve leti.

Predmet poročanja BST so posli rezidentov z nerezidenti pri storitveni menjavi in menjavi blaga, ki ni zajeta v podatkih Statističnega urada RS sistemov Intrastat ali Ekstrastat, posredovanje, popravila, vzdrževanje, predelava blaga ter prejeti oziroma dani tekoči in kapitalski transferi ter druga nepovratna sredstva. Med prejemke oziroma izdatke se vpisuje podatke na osnovi izdanih oziroma prejetih faktur, pogodb, odločb in drugih dokumentov, ki so osnova za knjiženje. Poroča se na podlagi poslovnega dogodka in ne na podlagi plačil, na primer plačilnega prometa s tujino. Poroča se posle z nerezidenti iz vseh držav (tako z državami članicami EU kot tudi tretjimi državami).

Za poročanje poročil BST Banka Slovenije določi vzorec poročevalcev na podlagi pomembnosti njihovega poslovanja z nerezidenti, o čemer jih obvesti.

Poročila BST se poroča mesečno, najkasneje do 20. v mesecu za pretekli mesec.

V poročilu BST je potrebno poročati podatke kot je določeno v Prilogi 2, ki je sestavni del tega navodila.

Poročilo BST se izpolni v eurih.

Podatki se poročajo v poročilu BST v obliki obrazca BST iz Priloge 3, ki je sestavni del tega navodila, in na osnovi šifranta »Šifrant postavk BST« iz Priloge 4, ki je sestavni del tega navodila. Podatki se poročajo na ravni šestmestne šifre storitev. Poroča se na način, opredeljen v 3. členu tega navodila.

V polje »Država/Mednarodna institucija« se vpiše numerično šifro države nerezidenta iz šifranta ISO 3166 ali alfanumerično oznako mednarodne institucije oziroma organizacije iz šifranta, objavljenega na spletni strani Banke Slovenije.

Pri poročanju BST poročevalci upoštevajo naslednje:

1. V primeru prejetih ali danih dobropisov zaradi reklamacij ter popravljanj napačno izstavljenih izvornih faktur, se poročila popravi v skladu s 4. členom tega navodila. Poročil pa se ne popravlja v primeru prejetih ali danih dobropisov, ki se odobrijo na podlagi dosežene letne prodaje ali nabave blaga ali so izdani v pavšalnem znesku.

2. Stroškov službenih poti v tujino se ne poroča.

3. Poročevalec, ki prejme sredstva iz programov institucij EU, poroča vsa sredstva namenjena slovenskim izvajalcem kot tekoči transferi – subvencije (glede na 12. člen). Sredstev namenjenih tujim izvajalcem se ne poroča.

Predmet poročanja so stanja in spremembe terjatev in obveznosti med rezidenti in nerezidenti po naslednjih instrumentih:

1. F = finančno posojilo (vključuje tudi: revolving kredit, kreditno linijo, finančni lizing (brez poslovnega najema ali lizinga), limit, »cash pooling« ...);

2. S = sindicirano posojilo;

3. R = posojilo na podlagi repo poslov z vrednostnimi papirji;

4. T = poslovne terjatve in obveznosti, komercialni kredit in predujmi;

5. D = depozit (vezana in vpogledna sredstva – samo na terjatvah);

6. E = lastniški deleži s pozitivnim stanjem vrednosti kapitala:

– manj kot 10-odstotni lastniški deleži v kapitalu rezidentnih družb, ki niso delniške družbe;

– manj kot 10-odstotni lastniški deleži v kapitalu nerezidentnih družb, ki ne kotirajo na borzi;

– lastniški deleži v mednarodnih organizacijah;

7. V = dolžniški vrednostni papirji (samo na terjatvah): v tujini izdani dolžniški vrednostni papirji tujih izdajateljev, ki niso pridobljeni preko slovenskih posrednikov, torej preko rezidentov RS kot so slovenske banke, borznoposredniške družbe, zavarovalnice, družbe za upravljanje, investicijske družbe, vzajemni skladi, vzajemni pokojninski skladi, pokojninske družbe, Slovenska odškodninska družba, Kapitalska družba in Sklad za razgradnjo NEK za svoj ali za tuj račun in ne kotirajo na borzi;

8. O = ostalo (na primer: nevplačani vpoklicani kapital, dobiček razporejen za izplačilo, ostale poslovne oziroma finančne terjatve in obveznosti do nerezidentov, ki niso vključene v predhodnih instrumentih tega poročila).

Za poročanje poročil KRD Banka Slovenije določi vzorec poročevalcev na podlagi stanja terjatev oziroma obveznosti do nerezidentov in jih o tem obvesti.

Poročila KRD se poroča mesečno, najkasneje do 20. v mesecu za pretekli mesec.

V poročilu KRD poročevalci poročajo podatke kot je določeno v Prilogi 2, ki je sestavni del tega navodila.

(1) Podatki se poročajo v poročilu KRD, v obliki obrazca KRD iz Priloge 5, ki je sestavni del tega navodila. Poroča se na način opredeljen v 3. členu tega navodila.

(2) Izpolnjujejo se podatki na strani terjatev (A.TERJATVE) in na strani obveznosti (B. OBVEZNOSTI).

(3) Pod »Vrsta instrumenta« se poroča:

– F = finančno posojilo;

– S = sindicirano posojilo;

– R = posojilo na podlagi repo poslov z vrednostnimi papirji;

– T = poslovne terjatve in obveznosti, komercialni kredit in predujmi;

– D = depozit (samo na strani terjatev);

– E = lastniški deleži (pod 10 %);

– V = dolžniški vrednostni papirji (samo na strani terjatev);

– O = ostalo.

(4) Pod postavko »Kapitalska povezanost« med dolžnikom in upnikom se vpiše šifro kapitalske povezanosti na osnovi naslednjih šifrantov:

1. pri tujih naložbah v Sloveniji se poroča:

– 11 = terjatve oziroma obveznosti do tujih neposrednih vlagateljev – do nerezidentov, ki imajo 10 ali več odstotni lastniški delež v družbi poročevalki oziroma do njihove nadrejene družbe, ki obvladuje neposrednega vlagatelja – vertikalna povezanost;

– 12 = terjatve oziroma obveznosti do tujih družb, ki pripadajo skupini tujega neposrednega ali posrednega vlagatelja gre za odnos med poročevalcem in tujo sestrsko družbo, ki imata skupnega tujega lastnika – horizontalna povezanost;

2. pri slovenskih naložbah v tujini se poroča:

– 21 = terjatve oziroma obveznosti do tujih prejemnikov neposrednih naložb – do nerezidentov, kjer ima poročevalec 10 ali več odstotni lastniški delež oziroma do njihovih podrejenih družb – vertikalna povezanost;

– 22 = terjatve oziroma obveznosti do tujih družb v skupini tujih prejemnikov neposrednih naložb – gre za odnos med poročevalcem in tujo sestrsko družbo, ki imata skupnega slovenskega lastnika – horizontalna povezanost;

3. pri kapitalsko nepovezanih družbah se poroča:

– 3 = terjatve oziroma obveznosti do ostalih nerezidentov – do družb, s katerimi družba poročevalka ni kapitalsko povezana ali pa je lastniški delež manj kot 10 %.

V Prilogi 6, ki je sestavni del tega navodila, so prikazani primeri kapitalske povezanosti med dolžnikom in upnikom.

(5) Pod postavko »Sektor nerezidenta« se vpiše sektor nerezidenta na osnovi šifranta »Sektorji« v Prilogi 7, ki je sestavni del tega navodila.

(6) Pod postavko »Ročnost« se vpisujejo podatki po načelu originalne pogodbene ročnosti, za dolgoročne instrumente pa tudi njihov kratkoročni del po preostali zapadlosti. Vpiše se originalna ročnost na osnovi naslednjega šifranta:

– K = kratkoročna (zapadlost do vključno enega leta);

– D = dolgoročna (zapadlost daljša od enega leta).

(7) Pod postavko »Država/Mednarodna institucija« se vpiše numerično šifro države nerezidenta iz šifranta ISO 3166 ali alfanumerično oznako mednarodne institucije oziroma organizacije iz šifranta, objavljenega na spletni strani Banke Slovenije.

(8) Pod postavko »Valuta« se vpiše numerično šifro valute iz šifranta ISO 4217. Podatki o stanju in spremembah se vpisujejo v originalnih valutah. V primerih, ko je valuta zapiranja terjatve ali obveznosti druga kot valuta nastanka terjatve ali obveznosti, poročevalci poročajo v valuti, v kateri so prikazali nastanek terjatve/obveznosti.

(9) Pod postavko »ISIN koda« se vpiše ISIN kodo posameznega tujega vrednostnega papirja in sicer samo na strani terjatev pri instrumentih V (dolžniški vrednostni papirji tujih izdajateljev) in E (v primeru lastniških vrednostnih papirjev).

(10) Pod postavko »Glavnica« se poroča:

1. Kot »Začetno stanje« se vpiše vrednost terjatve ali obveznosti na prvi dan meseca, za katerega se poroča. Začetno stanje, ki ima vedno pozitivno vrednost, mora biti enako končnemu stanju predhodnega meseca.

2. Kot »Povečanje« se vpiše vrednost povečanja terjatev ali obveznosti v mesecu, za katerega se poroča. Na primer: pri finančnem posojilu se vpiše vrednost koriščenja sredstev; pri depozitu se vpiše vrednost povečanja vezanih in vpoglednih sredstev; pri trgovinskem kreditu se vpiše vrednost izvoza ali uvoza blaga ali storitve in predujma. Vpišejo se tudi podatki o prekvalifikacijah kapitala (lastniški delež – poročanje tudi na poročilih SN) v dolžniške inštrumente, o kapitalizaciji obresti ter pogodbeno dogovorjene spremembe ročnosti. Pri vrednostnih papirjih in drugih lastniških deležih se vpiše neto vrednost nakupa ali prodaje v mesecu, za katerega se poroča.

3. Kot »Zmanjšanje« se vpiše vrednost zmanjšanja terjatev ali obveznosti; odplačil glavnice v mesecu, za katerega se poroča in podatke o prekvalifikacijah terjatev ali obveznosti v druge oblike instrumentov (lastniški delež – poročanje tudi na poročilu SN) ter pogodbeno dogovorjene spremembe ročnosti. Pri trgovinskem kreditu se vpiše vrednost izvoza ali uvoza blaga ali storitve in predujma. Pri vrednostnih papirjih in drugih lastniških deležih se vpiše neto vrednost nakupa ali prodaje v mesecu, za katerega se poroča.

4. Kot »Ostale spremembe« se vpiše podatke o enostranskih odpisih in vseh ostalih spremembah po pogodbi, kot so sprememba kapitalske povezanosti med dolžnikom in upnikom, sprememba sektorja nerezidenta, države, valute, pripojitve, povečanje lastniških deležev preko 10 %, cenovne spremembe pri vrednostnih papirjih. V cenovnih spremembah se upoštevajo tudi spremembe vrednosti naložb (instrument E, V), ki niso posledica nakupa ali prodaje, ampak vrednotenja naložb.

5. Kot »Končno stanje« se vpiše vrednost terjatve ali obveznosti na zadnji dan meseca, za katerega se poroča.

6. Kot »Kratkoročni del končnega stanja« se vpiše del končnega stanja s preostalim dospetjem do vključno enega leta glede na zadnji dan meseca, za katerega se poroča. Tega stolpca se ne izpolnjuje pri »Vrsti instrumenta« E (lastniški deleži).

7. Kot »Zapadla neplačana glavnica« se ločeno prikaže to kategorijo stanja terjatve ali obveznosti. Tega stolpca se ne izpolnjuje pri »Vrsti instrumenta« E (lastniški deleži).

(11) Pod postavko »Obresti« se poroča obresti in druge dohodke. Druge dohodke se poroča le pri vrsti instrumenta E (lastniški deleži). Pri vrsti instrumenta E (lastniški deleži) in V (nakupi in prodaje dolžniških vrednostnih papirjev) se vpisuje samo polje »Plačane obresti ali izplačan dohodek«. Pri ostalih instrumentih je potrebno vpisati vsa polja. Vpisuje se naslednje podatke:

1. Kot »Začetno stanje obračunanih obresti« se vpiše vrednost terjatve ali obveznosti obračunanih obresti na prvi dan meseca, za katerega se poroča. Začetno stanje, ki ima vedno pozitivno vrednost, mora biti enako končnemu stanju predhodnega meseca.

2. Kot »Obračunane obresti« se vpiše vrednost obračunanih obresti v mesecu, za katerega se poroča. V primeru negativne obrestne mere na strani terjatev, se vrednost poroča kot obveznost in obratno.

3. Kot »Plačane obresti/izplačan dohodek« se vpiše vrednost plačanih ali prejetih obresti v mesecu, za katerega se poroča, podatke o prekvalifikacijah terjatev v druge oblike instrumentov (lastniški delež – poročanje tudi na poročilu SN) in o kapitalizaciji obresti. Vključuje se tudi izplačilo ali prejem dividend in drugih izplačanih ali prejetih dohodkov iz naslova kapitala in lastništva vrednostnih papirjev.

4. Kot »Ostale spremembe« se vpiše podatke o enostranskih odpisih in vseh ostalih spremembah po pogodbi, kot so sprememba kapitalske povezanosti med dolžnikom in upnikom, sprememba sektorja nerezidenta, države, valute.

5. Kot »Končno stanje obračunanih obresti« se vpiše vrednost terjatve ali obveznosti obračunanih obresti na zadnji dan meseca, za katerega se poroča.

6. Kot »Kratkoročni del končnega stanja« se vpiše del končnega stanja s preostalim dospetjem do vključno enega leta glede na zadnji dan meseca, za katerega se poroča.

7. Kot »Zapadle neplačane obresti« se ločeno prikaže to kategorijo stanja terjatve ali obveznosti.

8. Postavko »Garancija Republike Slovenije« se izpolni samo na strani obveznosti, pri instrumentih F in S, in sicer kot:

– 0 = RS ni garant;

– 1 = RS je garant.

Pri poročanju KRD poročevalci upoštevajo naslednja navodila:

1. Za posamezno postavko se poroča povečanje in zmanjšanje v mesecu, torej ne zgolj neto povečanje ali neto zmanjšanje.

2. Terjatve ali obveznosti iz instrumentov, navedenih v prvem odstavku tega člena, se lahko pobotajo oziroma prekvalificirajo v druge oblike lastniških ali dolžniških instrumentov. V primeru prekvalifikacije v lastniški delež se transakcija vzpostavitve te druge oblike instrumenta poroča tudi na poročilu SN. Mogoča pa je tudi prekvalifikacija v okviru poročila KRD (npr. prekvalifikacija iz posojila na dolžniški vrednostni papir tujega izdajatelja, ko ne gre za naložbe, ki jih opravijo rezidenti kot posredniki).

3. V primeru, da se poročajo terjatve ali obveznosti do neposrednih tujih vlagateljev oziroma do prejemnikov neposrednih naložb, je potrebno izpolnjevati tudi poročila o kapitalskih naložbah nerezidentov v Sloveniji SN22 oziroma poročila o kapitalskih naložbah rezidentov v tujini SN11, v skladu z navodili za izpolnjevanje poročila o kapitalskih naložbah.

4. Če poročevalec poroča o sindiciranem posojilu, kjer nastopa več upnikov iz različnih držav, se poroča stanje in transakcije takih obveznosti proporcionalno po državah posamičnih upnikov.

5. Negativno stanje računa v tujini se poroča kot obveznost z vrsto instrumenta F (finančno posojilo).

6. Obveznost ali terjatev iz naslova nevplačanega vpoklicanega kapitala se poroča z vrsto instrumenta O (ostalo) dokler kapital ni vplačan. Dobiček razporejen za izplačilo (obveznost do lastnikov) se poroča z vrsto instrumenta O (ostalo), vse dokler ni izplačan.

7. Stanje terjatev ali obveznosti v poročilu KRD ne sme biti negativno. V kolikor je v obdobju stanje določene terjatve negativno, se le-to prikaže na obratno stran, kot (pozitivno) obveznost. Velja tudi obratno v primeru negativnih obveznosti.

8. Pri poročanju »cash poolinga« se kot kapitalska povezanost prikaže 11 ali 12. V tem primeru se kot sektor nerezidenta vpiše sektor upravljalca »cash poolinga«.

9. Če lastniški delež doseže 10 % ali več, se naložba na poročilu KRD (instrument E) zapre in se poroča na poročilu SN, če je poročevalec v skladu s temi navodili obveznik za poročanje posameznega poročila. Poročevalec prikaže zadnjo transakcijo (nakup) kot povečanje na poročilih SN11-T ali SN22-T. Celotna vrednost na KRD se zmanjša z ostalimi spremembami ter se jo pod ostalimi spremembami prikaže na letnih poročilih SN11 ali SN22. Analogno velja, če se delež v kapitalu zmanjša pod 10 %.

10. Oslabitve in odprave oslabitev niso predmet poročanja KRD.

11. Usmeritve za izpolnjevanje poročila na osnovi okvirnih podskupin iz kontnega načrta za poročilo KRD so opredeljene v Prilogi 1, ki je sestavni del tega navodila.

(1) Predmet poročanja SN11 in SN11-T, kot sta opredeljeni v 1. členu tega navodila, so:

– podatki o lastniških deležih rezidentov v tujini (naložbe v prvem kolenu v tujini), katerih delež v družbi v tujini je enak ali večji od 10 %;

– podatki o lastništvu nepremičnine v tujini;

– kazalniki poslovanja družb v prvem kolenu v tujini ter vseh nadaljnjih naložb teh družb v tujini, ki so še pod njihovim nadzorom, pod pogojem, da so posamezne naložbe v prvem kolenu večje od 50 % (ti kazalniki se izpolnijo samo v letnem poročilu SN11).

(2) Predmet poročanja SN22 in SN22-T, kot sta opredeljeni v 1. členu tega navodila, so podatki o lastniških deležih nerezidentov v Sloveniji (naložbe v prvem kolenu v Sloveniji), katerih delež v slovenski družbi je enak ali večji od 10 %.

(1) Poročili SN11 in SN11-T so zavezani oddati rezidenti, katerih bilančna vsota na katerikoli dan v poročevalskem obdobju presega 5 milijonov eurov ter so na katerikoli dan v poročevalskem obdobju lastniki 10 ali več % deleža v kapitalu ali delnic pravnih oseb v tujini, vlagatelji v investicijske sklade v tujini, ustanovitelji podružnice v tujini (ki opravlja pridobitno dejavnost) oziroma posedujejo nepremičnino v tujini. Za naložbe vzajemnih skladov in investicijskih družb ter vzajemnih pokojninskih skladov v lastniške deleže v tujini, ki so večji ali enaki 10 %, poročajo njihovi upravljavci kot na primer družbe za upravljanje, banke in zavarovalnice.

(2) Poročili SN22 in SN22-T so zavezani oddati rezidenti, katerih bilančna vsota na katerikoli dan v poročevalskem obdobju presega 5 milijonov eurov ter v katerih so nerezidenti (pravne ali fizične osebe) na katerikoli dan v poročevalskem obdobju lastniki 10 ali več % deleža v kapitalu ali delnic, oziroma so ustanovitelji zavoda, fundacije in podružnice (ki opravlja pridobitno dejavnost) v RS.

(1) Letni poročili SN11 in SN22 morajo poročevalci posredovati do 20. aprila za preteklo koledarsko leto (v nadaljnjem besedilu: poročevalsko leto). Če se podatki v letnem poročilu SN za poročevalsko leto po revidiranju bilanc spremenijo ali pa pride do kakršne koli druge spremembe za pretekla poročevalska leta, mora poročevalec v 30 delovnih dneh po nastali spremembi predložiti popravljena poročila.

(2) Mesečni poročili SN11-T in SN22-T morajo poročevalci poročati najkasneje do 20. v mesecu za pretekli mesec. Poročevalci morajo poročati le za mesece, v katerih so bile opravljene kapitalske transakcije kot na primer nakup ali prodaja lastniških deležev, vplačilo ali izplačilo kapitala, prekvalifikacija obveznosti v kapital, razporeditev oziroma razporeditev in izplačilo dividend ali dobička.

Podatki v letnem poročilu SN11 ali SN22 morajo biti usklajeni z mesečnimi poročili SN11-T in SN22-T v okviru poročevalskega leta, tako da je:

1. vsota vrednosti v polju »Povečanje deleža v kapitalu – tržna vrednost« oziroma »Zmanjšanje deleža v kapitalu – tržna vrednost« na mesečnih poročilih (SN11-T, SN22-T) enaka vrednosti v polju »Povečanje deleža v kapitalu – tržna vrednost« oziroma »Zmanjšanje deleža v kapitalu – tržna vrednost« na letnem poročilu (SN11, SN22) za posamezno registrsko številko naložbe. Razliko, ki nastane zaradi razhajanja med knjigovodsko in tržno vrednostjo, se prikaže v letnem poročilu (SN11, SN22) v polju »Cenovne spremembe«;

2. vsota vrednosti v polju »Dobiček razporejen za izplačilo v poročevalskem mesecu« na mesečnih poročilih (SN11-T, SN22-T) enaka vrednosti v polju »Dobiček razporejen za izplačilo v poročevalskem letu« na letnem poročilu (SN11, SN22) za posamezno registrsko številko naložbe.

V obrazce SN11, SN11-T, SN22, SN22-T se vnese osnovne podatke, kot je določeno v Prilogi 2, ki je sestavni del tega navodila.

Letni podatki se poročajo v poročilu SN11, v obliki obrazca SN11 iz Priloge 8, ki je sestavni del tega navodila, mesečni podatki pa se poročajo v poročilu SN11-T, v obliki obrazca SN11-T iz Priloge 9, ki je sestavni del tega navodila. Poroča se na način opredeljen v 3. členu tega navodila.

V razdelku A. SEZNAM NALOŽB SN11 in SN11-T je potrebno poročati:

1. Pod postavko »Registrska številka naložbe« se številka programsko dodeli po vnosu osnovnih podatkov in ostane nespremenjena pri naslednjih poročanjih o isti naložbi. Registrska številka za posamezno naložbo je enaka na mesečnem in letnem poročilu.

2. Pod postavko »Vrsta naložbe« se poroča ustrezna oznaka naložbe:

– 11/1 (naložba v obstoječo družbo) – v primeru, ko je poročevalec od dotedanjih lastnikov kupil delež v kapitalu ali delnice že obstoječe družbe v tujini ali je vplačal sredstva za dokapitalizacijo in tako pridobil delež ali delnice že obstoječe družbe;

– 11/2 (naložba v novo družbo) – v primeru, ko je poročevalec vplačal delež v kapitalu ali delnice za ustanovitev nove družbe v tujini ali za dokapitalizacijo družbe, v kateri je bil (so)ustanovitelj. Poročevalec, ki je sodeloval pri ustanovitvi nove družbe v tujini kot (so)ustanovitelj, prikaže vrsto naložbe 11/2 v prvem in vseh naslednjih letih poročanja;

– 11/3 (lastništvo nepremičnine) – v primeru, ko je poročevalec (so)lastnik nepremičnine v tujini.

4. Pod postavko »Tuji partner« se poroča:

– kot »Firma/vrsta nepremičnine« se vpiše naziv tujega partnerja, v primeru vrste naložbe 11/3 se vpiše vrsto nepremičnine (počitniški objekt, stanovanjski objekt, poslovna zgradba);

– kot »Naslov« se vpiše naslov (kraj, ulica, hišna številka) sedeža družbe oziroma naslov, kjer se nepremičnina nahaja. Če pride do spremembe naziva firme ali naslova tujega partnerja, mora poročevalec popraviti ustrezno polje in obvezno vpisati datum spremembe naziva ali naslova tujega partnerja pod »Datum spremembe firme/naslova«.

5. Pod postavko »Organizacijska oblika tujega partnerja« se vpiše organizacijska oblika na osnovi naslednjega šifranta:

– 1 – delniška družba, ki kotira na borzi;

– 2 – delniška družba, ki ne kotira na borzi;

– 3 – ostalo.

6. Pod postavko »Država tujega partnerja« se vpiše numerično šifro države, v kateri ima poročevalec naložbo, iz šifranta ISO 3166 ali alfanumerično oznako mednarodne institucije oziroma organizacije iz šifranta, objavljenega na spletni strani Banke Slovenije.

7. Pod postavko »Dejavnost tujega partnerja« se vpiše prevladujočo dejavnost tujega partnerja po Standardni klasifikaciji dejavnosti. Npr.: 29.100. V primeru nepremičnine se izbere šifra dejavnosti 00.000.

8. Pod postavko »Sektor tujega partnerja« se vpiše sektor nerezidenta na osnovi šifranta »Sektorji« v Prilogi 7, ki je sestavni del tega navodila.

9. Pod postavko »Delež kapitala v %« se vpiše delež kapitala v odstotkih na dve decimalni mesti, ki ga ima poročevalec v celotnem kapitalu družbe v tujini ali v nepremičnini.

10. Pod postavko »Država zadnjega nadzorovanega tujega partnerja« se vpiše numerično šifro države iz šifranta ISO 3166, v kateri se nahaja zadnja družba v lastniški verigi, v kateri ima poročevalec nadzor, to je več kot 50 % lastniški delež.

V poročilih SN11 in SN11-T je v razdelku B. STANJE IN SPREMEMBE NALOŽB SN11, SPREMEMBE NALOŽB SN11-T potrebno poročati:

1. V letnem poročilu SN11 se poroča »Začetno stanje« in »Končno stanje« ter vse »Spremembe tekom leta« razvidne v obrazcu v Prilogi 8, ki je sestavni del tega navodila. V mesečnem poročilu SN11-T razvidnem v Prilogi 9, ki je sestavni del tega navodila, se poroča le naslednje spremembe: »Povečanje deleža v kapitalu – tržna vrednost«, »Zmanjšanje deleža v kapitalu – tržna vrednost« in »Dobiček razporejen za izplačilo«. Dodatno je potrebno v obrazcu SN11-T v primeru poročanja »Povečanje deleža v kapitalu – tržna vrednost« poročati »Namen povečanja« na osnovi šifranta v Prilogi 7, ki je sestavni del tega navodila.

2. Odvisno od organizacijske oblike naložbe (tujega partnerja) se poročajo naslednje vrednosti:

– kadar gre za naložbe v delniške družbe, ki ne kotirajo in ostale oblike družb se poroča:

»B.1. STANJE IN SPREMEMBE NALOŽB SN11 – KNJIGOVODSKE VREDNOSTI«. Poroča se po knjigovodski vrednosti iz bilance tuje družbe (vrednost glede na odstotek lastništva v celotnem kapitalu tuje družbe). Razlike med tržno in knjigovodsko vrednostjo nakupov in prodaj lastniških deležev se prikažejo v polju »Cenovne spremembe«. V primeru naložbe v nepremičnino se poroča po tržni vrednosti, če ta ni na voljo se poroča po pošteni vrednosti. V kolikor tudi ta ni znana, se poroča po nabavni vrednosti;

– kadar gre za naložbe v delniške družbe, ki kotirajo se poroča:

»B.2. STANJE IN SPREMEMBE NALOŽB SN11 – TRŽNE VREDNOSTI«. Poroča se po tržni vrednosti za naložbe v delniške družbe, ki kotirajo na borzi;

»B.3. STANJE NALOŽB SN11 – KNJIGOVODSKE VREDNOSTI STANJ«. Poroča se knjigovodska vrednost iz bilance tuje družbe za naložbe v delniške družbe, ki kotirajo na borzi.

3. Pod postavko »ISIN koda« se vpiše ISIN koda tujega lastniškega vrednostnega papirja. V primeru, da ima delniška družba več vrst delnic z različnimi ISIN kodami, se v delu B. vpisujejo zneski za vsako posamezno ISIN kodo.

4. Kot »Valuta (EUR)« je opredeljeno, da se poročilo izpolni v eurih (za stanja se v letnem poročilu uporabi preračun po srednjem tečaju Banke Slovenije na zadnji dan poročevalskega leta, mesečna poročila se preračuna po veljavnem tečaju opravljene transakcije).

5. Pod postavko »Začetno stanje« se poroča samo pri poročilu SN11 vrednost deleža v kapitalu na 31. 12. preteklega poročevalskega leta. Vpiše se celotna vrednost deleža poročevalca v kapitalu tuje družbe ali nepremičnine v eurih.

6. Pod postavko »Povečanje deleža v kapitalu – tržna vrednost« ali »Zmanjšanje deleža v kapitalu – tržna vrednost« se vpiše povečanja ali zmanjšanja s pozitivnim predznakom. Vpišejo se spremembe vrednosti deleža poročevalca v kapitalu družbe v tujini, kot so:

– povečanje ali zmanjšanje udeležbe domačega kapitala v družbah v tujini (v denarju, stvarni vložki, stvarni prevzem);

– priliv iz stečajne mase po sodni izvršbi;

– prenos deleža med rezidentom in nerezidentom;

– nakup ali prodaja nepremičnin v tujini;

– pobot obveznosti za vplačilo kapitala s terjatvijo do tretje osebe;

– zmanjšanje celotnega kapitala za udeležbo nelastnikov na dobičku;

– kritje izgube preteklih let iz tekočega dobička ali v breme izrednih prihodkov;

– prekvalifikacija dolžniških instrumentov v kapital in obratno;

– priliv v primeru likvidacije podjetja;

– ostala relevantna povečanja in zmanjšanja.

7. V primeru poročanja »Povečanje deleža v kapitalu – tržna vrednost« je v poročilu SN11-T potrebno izbrati »Namen povečanja« na osnovi šifranta v Prilogi 7, ki je sestavni del tega navodila.

8. Pod postavko »Čisti dobiček/izguba« poročevalec samo pri poročilu SN11 vpiše vrednost svojega deleža v čistem dobičku ali izgubi poročevalskega leta (dobiček s pozitivnim predznakom, izgubo z negativnim predznakom), ki mu v tem letu pripada kot vlagatelju v celotnem dobičku ali izgubi družbe v tujini (po plačanem davku) v skladu z njegovim deležem v kapitalu ali s posebnim dogovorom med družbeniki.

9. Pod postavko »Od tega rezultat, ki ni del rednega poslovanja« poročevalec samo pri poročilu SN11 vpiše vrednost rezultata, ki ni del rednega poslovanja (s pozitivnim ali negativnim predznakom) poročevalskega leta in sicer glede na odstotek lastništva v celotnem kapitalu tuje družbe. Med rezultat, ki ni del rednega poslovanja, poleg podskupin drugi prihodki in drugi odhodki spadajo tudi:

– prevrednotenja (navzgor ali navzdol) opredmetenih osnovnih sredstev, finančnih naložb, zalog in naložbenih nepremičnin na pošteno vrednost;

– oslabitve neopredmetenih sredstev;

– realizirani dobički in izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih osnovnih sredstev, finančnih naložb in naložbenih nepremičnin ter

– prihodki od poslovnih združitev (slabo ime).

Amortizacija se ne šteje kot rezultat, ki ni del rednega poslovanja. Usmeritev za izpolnjevanje te postavke so okvirne podskupine iz kontnega načrta v Prilogi 1, ki je sestavni del tega navodila.

10. Pod postavko »Dobiček razporejen za izplačilo« poročevalec vpiše dobiček v bruto vrednosti (s pozitivnim predznakom), ki mu pripada po sklepu o uporabi bilančnega dobička v poročevalskem obdobju sprejetja sklepa. Poročevalec opredeli ali je obdobje razporeditve enako obdobju izplačila tako, da izbere »Vrsta: Izplačan«, v nasprotnem primeru izbere »Vrsta: Razporejen«. Dobiček, razporejen za izplačilo se poroča le enkrat – v obdobju sprejetja sklepa in ne ponovno tudi v obdobju izplačila dobička.

11. Pod postavko »Tečajne spremembe« se samo pri poročilu SN11 vpiše vrednost s pozitivnim ali negativnim predznakom, ki pojasnjuje razliko med stanjem, preračunanim v eure konec predhodnega leta, in stanjem, preračunanim v eure konec tekočega poročevalskega leta in ni posledica poslovnih dogodkov oziroma transakcij, prekvalifikacij, odpisov ipd., temveč posledica gibanja menjalnih tečajev.

12. Pod postavko »Cenovne spremembe« se samo pri poročilu SN11 vpiše vrednost s pozitivnim ali negativnim predznakom, ki predstavlja spremembo tržne vrednosti lastniškega kapitala pri družbah, ki kotirajo in nastane zaradi spremembe tržnih cen lastniških vrednostnih papirjev. Za družbe, ki ne kotirajo, pa se vpiše vrednost, ki predstavlja razliko med knjigovodsko vrednostjo deleža kapitala in doseženo prodajno oziroma nakupno tržno vrednostjo tega deleža v letu prodaje oziroma nakupa.

13. Pod postavko »Ostale spremembe« se samo pri poročilu SN11 vpišejo podatki s pozitivnim ali negativnim predznakom o:

– odpisu kapitala;

– prenosih kapitala med dvema rezidentoma;

– presežkih iz prevrednotenja;

– prenehanju poročanja ob pripojitvi;

– začetku poročanja po pripojitvi;

– dobrem imenu;

– spremembi statusa rezident – nerezident;

– aktuarskih spremembah;

– drugih spremembah sestavin kapitala;

– oslabitvi nepremičnine.

14. Pod postavko »Končno stanje« se samo pri poročilu SN11 vpiše celotna vrednost deleža poročevalca v kapitalu tuje družbe ali nepremičnine v eurih na dan 31. 12. poročevalskega leta. Podatki imajo lahko pozitiven ali negativen predznak.

15. Pod »Opombe« se vpiše:

– pojasnilo zneska, za katerega poročevalec ni prepričan o pravilni razvrstitvi. Ob tem navede tudi polje, v katerega je uvrstil znesek;

– pojasnilo zneska, poročanega v polju ostale spremembe;

– različno poslovno in koledarsko leto;

– matično številko druge domače družbe pri prenosih kapitala med dvema rezidentoma;

– pojasnilo namena povečanja – ostalo;

– druge relevantne informacije.

(1) V poročilu SN11 se del poročila »C. KAZALNIKI POSLOVANJA TUJIH PARTNERJEV, V KATERIH IMA POROČEVALEC NADZOR« izpolni samo za tiste družbe v tujini, v katerih ima poročevalec (neposredni ali posredni) nadzor, torej njegov delež presega 50 %. Podatki se nanašajo na celotno poslovanje vseh družb v tujini in ne samo na sorazmeren lastniški del, ki se nanaša na poročevalca. Če v poročevalskem letu pride do zapiranja ali zmanjšanja naložbe SN11 na 50 ali manj odstotkov, dela C ni potrebno izpolniti. Spodnja slika prikazuje primer verige lastništev pri poročanju kazalnikov poslovanja, v danem primeru se poroča kazalnike celotnega poslovanja vseh treh tujih partnerjev. Slika 1

(2) V poročilih SN11 je v razdelku C. KAZALNIKI POSLOVANJA TUJIH PARTNERJEV, V KATERIH IMA POROČEVALEC NADZOR potrebno poročati:

1. Pod postavko »Država nadzorovanih tujih družb« se vpišejo numerične šifre držav (iz šifranta ISO 3166), v kateri se nahajajo tuje družbe, v katerih ima poročevalec neposreden ali posreden nadzor.

2. Pod postavko »Dejavnosti nadzorovanih tujih družb« se vpišejo prevladujoče dejavnosti tujih družb iz Standardne klasifikacije dejavnosti kot je na primer 29.100.

3. Pod postavko »Število nadzorovanih tujih družb« se vpiše skupno število nadzorovanih družb v posamični državi in dejavnosti.

4. Pod postavko »Število zaposlenih« se vpiše povprečno število zaposlenih delavcev v nadzorovanih družbah v tujini v poročevalskem letu na podlagi delovnih ur (na primer če je bil en delavec zaposlen 2 meseca za polni delovni čas v letu, to pomeni 0,17 (2 deljeno 12). Poroča se na dve decimalni mesti natančno.

5. Pod postavko »Stroški za zaposlene« se vpišejo stroški dela, ki jih imajo nadzorovane družbe v tujini, in sicer se vpiše stroške plač, pokojninskih zavarovanj, stroški drugih socialnih zavarovanj in druge stroške dela.

6. Pod postavko »Prihodki od prodaje« se glede na dejavnost nadzorovane tuje družbe vpiše:

Šifra dejavnosti	Naziv dejavnosti	Vsebina poročila
64.1	Denarno posredništvo	Celotni prihodki brez subvencij in državnih pomoči.
64.9	Dejavnosti finančnih storitev, razen zavarovalništva in dejavnosti pokojninskih skladov	Celotni prihodki brez subvencij in državnih pomoči.
64.2	Dejavnost holdingov	Če ni na voljo podatka o čistih prihodkih od prodaje, potem celotni operativni stroški.
64.3	Dejavnost skrbniških in drugih skladov ter podobnih finančnih subjektov
65.1	Dejavnost zavarovanja	Dosežene bruto premije.
65.2	Dejavnost pozavarovanja	Dosežene bruto premije.
65.3	Dejavnost pokojninskih skladov	Vsota vplačil v pokojninski sklad.
66	Pomožne dejavnosti za finančne in zavarovalniške storitve	Če ni na voljo podatka o čistih prihodkih od prodaje, potem celotni prihodki brez subvencij.
Vse ostale dejavnosti		Čisti prihodki od prodaje (torej brez DDV). Postavka ne vsebuje finančnih in drugih prihodkov. Prav tako se ne vključuje prihodkov, ki so bili pridobljeni v tujem imenu in za tuj račun (na primer kot zastopnik).

7. Pod postavko »Izvoz/dobava blaga in storitev« se vpiše vrednost celotnega izvoza in dobave blaga in storitev nadzorovanih družb v tujini v poročevalskem letu.

8. Pod postavko »Od tega: izvoz/dobava blaga in storitev podjetjem v skupini« se vpiše vrednost izvoza in dobave blaga in storitev nadzorovanih družb v tujini podjetjem v skupini v poročevalskem letu.

9. Pod postavko »Uvoz/pridobitev blaga in storitev« se vpiše vrednost celotnega uvoza in pridobitev blaga in storitev nadzorovanih družb v tujini v poročevalskem letu.

10. Pod postavko »Od tega: uvoz/pridobitev blaga in storitev od podjetij v skupini« se vpiše vrednost uvoza in pridobitev blaga in storitev nadzorovanih družb v tujini od podjetij v skupini v poročevalskem letu.

11. Pod postavko »Bruto investicije v dolgoročna opredmetena osnovna sredstva« se vpišejo vrednosti spodnjih postavk v poročevalskem letu:

– nabavna vrednost z nakupom, finančnim najemom, zamenjavo, donacijo ali državno podporo pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev;

– vrednost izgradnje ali v družbi izdelanih lastnih opredmetenih osnovnih sredstev;

– vrednost usredstvenih stroškov posodobitev, rekonstrukcij in prenov na že obstoječih opredmetenih osnovnih sredstvih;

– usredstveni lastni proizvodi in storitve;

– vrednost naložbene nepremičnine, če je razvidno, da bo prinašala gospodarske koristi v obliki najemnin oziroma povečanje vrednosti in če je njeno nabavno vrednost možno izmeriti.

Pri poročanju SN11, SN11-T poročevalci upoštevajo naslednja navodila:

1. Lastniški delež, ki je manjši kot 10 %, se poroča na poročilu KRD (instrument E), lastniški delež enak ali večji 10 % se poroča na poročilu SN, prenos med poročili je določen v 9. točki 20. člena tega navodila.

2. Če je poročevalec SN tudi obveznik za poročanje KRD,:

– se dobiček razporejen za izplačilo, pri katerem prejem izplačila ni v enakem obdobju kot obdobje sprejetja sklepa o razdelitvi dobička, prikaže tudi na KRD poročilu na terjatvah pod vrsto instrumenta »O«. Ko je dobiček dejansko izplačan, se terjatev na KRD zapre;

– se obveznost iz naslova nevplačanega vpoklicanega kapitala poroča tudi na poročilu KRD z vrsto instrumenta »O«. Ko je kapital vplačan, se obveznost na KRD zapre;

– se vplačani in še nevpisani kapital v tujo družbo prikaže na KRD poročilu na terjatvah pod vrsto instrumenta »O«. Ko je kapital vpisan, se terjatev na KRD zapre in prikaže na poročilu SN11-T.

3. Če je poročevalec SN tudi obveznik za poročanje BST in je pri dobičku razporejenem za izplačilo obračunan davčni odtegljaj (bruto ni enako neto), se vrednost davčnega odtegljaja poroča kot izdatek v BST poročilu pod šifro postavke »300000«.

4. V primeru naložbe v nepremičnino v tujini (vrsta naložbe 11/3) se kot vrednost poroča tržno vrednost. Če poročevalec ne razpolaga s tržno vrednostjo, poroča pošteno vrednost nepremičnine, če nima tudi slednje, upošteva nabavno vrednost nepremičnine. Ne glede na izbrano razvrstitev nepremičnine glede namena uporabe in glede izbranega načina vrednotenja nepremičnine, se v poročilu ne prikazuje znižanj vrednosti nepremičnine zaradi amortizacije. V »Ostale spremembe« se poroča le oslabitve in morebitna povečanja vrednosti ob uporabi modela poštene vrednosti.

5. Uporabijo se okvirne podskupine iz kontnega načrta za poročilo SN naštete v Prilogi 1, ki je sestavni del tega navodila. Upošteva se del, ki je v lasti poročevalcev. Vsebinsko se upošteva računovodske izkaze tuje družbe.

Letni podatki se poročajo v poročilu SN22, v obliki obrazca SN22 iz Priloge 10, ki je sestavni del tega navodila, mesečni podatki pa se poročajo v poročilu SN22-T, v obliki obrazca SN22-T iz Priloge 11, ki je sestavni del tega navodila. Poroča se na način opredeljen v 3. členu tega navodila.

V razdelku A. SEZNAM NALOŽB SN22 in SN22-T je potrebno poročati:

1. Pod postavko »Registrska številka naložbe« se številka programsko dodeli po vnosu osnovnih podatkov in ostane nespremenjena pri naslednjih poročanjih o isti naložbi. Registrska številka za posamezno naložbo je enaka na mesečnem in letnem poročilu.

2. Pod postavko »Vrsta naložbe« se poroča ustrezno oznako naložbe:

– 22/1 (naložba v obstoječo družbo) – v primeru, ko je nerezident kupil delež v kapitalu ali delnice od dotedanjega lastnika v domači družbi (poročevalki) ali jo je dokapitaliziral.

– 22/2 (naložba v novo družbo) – v primeru, ko je nerezident vplačal delež ali delnice za (so)ustanovitev ali povečanje lastniškega kapitala v domači družbi (poročevalki). Če je nerezident sodeloval pri ustanovitvi družbe kot (so)ustanovitelj, mora poročevalec vnesti vrsto naložbe 22/2 v prvem in vseh naslednjih letih poročanja.

3. Pod postavko »Tuji partner« se poroča:

– kot »Firma/priimek in ime« se vpiše naziv tujega partnerja (naziv tuje firme oziroma priimek in ime nerezidenta v primeru fizične osebe).

– kot »Naslov« se vpiše naslov (kraj, ulica, hišna številka) družbe oziroma naslov stalnega prebivališča tuje fizične osebe. Če pride do spremembe naziva firme ali naslova tujega partnerja oziroma tuje fizične osebe, mora poročevalec popraviti ustrezno polje in obvezno vpisati datum spremembe naziva ali naslova tujega partnerja pod »Datum spremembe firme/naslova«.

4. Pod postavko »Organizacijska oblika tujega partnerja« se vpiše organizacijska oblika na osnovi naslednjega šifranta.

– 1 – delniška družba, ki kotira na borzi;

– 2 – delniška družba, ki ne kotira na borzi:

– 3 – ostalo.

5. Pod postavko »Država tujega partnerja« se vpiše numerično šifro države nerezidenta iz šifranta ISO 3166 ali alfanumerično oznako mednarodne institucije oziroma organizacije iz šifranta, objavljenega na spletni strani Banke Slovenije.

6. Pod postavko »Dejavnost tujega partnerja« se vpiše prevladujočo dejavnost tujega partnerja iz Standardne klasifikacije dejavnosti kot na primer 29.100. V primeru fizične osebe se izbere šifra dejavnosti 00.000.

7. Pod postavko »Sektor tujega partnerja« se vpiše sektor nerezidenta na osnovi šifranta »Sektorji« v Prilogi 7, ki je sestavni del tega navodila.

8. Pod postavko »Delež kapitala v %« se vpiše delež naložbe v odstotkih na dve decimalni mesti natančno, ki ga ima nerezident v celotnem kapitalu poročevalca.

9. Pod postavko »Država nadzora« se vpiše numerično šifro države iz šifranta ISO 3166 tistega končnega tujega ali domačega vlagatelja, ki sam ni pod nadzorom druge institucionalne enote, v lastniški verigi pa ima kontrolni delež v direktnem tujem vlagatelju.

10. Pod postavko »Naziv končnega vlagatelja« se vpiše naziv končnega tujega ali domačega vlagatelja, ki sam ni pod nadzorom druge institucionalne enote, v lastniški verigi pa ima neposredni ali posredni kontrolni delež v direktnem tujem vlagatelju.

V poročilih SN22 in SN22-T je v razdelku B. STANJE IN SPREMEMBE NALOŽB SN22, SPREMEMBE NALOŽB SN22-T potrebno poročati:

1. V letnem poročilu SN22 se poroča »Začetno stanje« in »Končno stanje« ter vse »Spremembe tekom leta« razvidne v obrazcu v Prilogi 10, ki je sestavni del tega navodila. V mesečnem poročilu SN22-T razvidnem v Prilogi 11, ki je sestavni del tega navodila, se poroča le naslednje spremembe: »Povečanje deleža v kapitalu – tržna vrednost«, »Zmanjšanje deleža v kapitalu – tržna vrednost« in »Dobiček razporejen za izplačilo«. Dodatno je potrebno v obrazcu SN22-T v primeru poročanja »Povečanje deleža v kapitalu – tržna vrednost« poročati »Namen povečanja« na osnovi šifranta v Prilogi 7, ki je sestavni del tega navodila.

2. Odvisno od organizacijske oblike poročevalca se poročajo naslednje vrednosti:

– kadar gre za delniške družbe, ki ne kotirajo in ostale oblike družb se poroča:

»B.1. STANJE IN SPREMEMBE NALOŽB SN22 – KNJIGOVODSKE VREDNOSTI STANJ«: Poroča se po knjigovodski vrednosti iz bilance družbe. Pri izkazovanju knjigovodske vrednosti se upošteva celotni kapital družbe, kot je določen v Slovenskih računovodskih standardih. Razlike med tržno in knjigovodsko vrednostjo nakupov in prodaj lastniških deležev se prikažejo v polju »Cenovne spremembe«;

– kadar gre za delniške družbe, ki kotirajo se poroča:

»B.2. STANJE IN SPREMEMBE NALOŽB SN22 – TRŽNE VREDNOSTI«: Poroča se po tržni vrednosti za naložbe v delniško družbo, ki kotira na borzi;

»B.3. STANJE NALOŽB SN22 – KNJIGOVODSKE VREDNOSTI STANJ«: Poroča se knjigovodska vrednost iz bilance družbe, ki kotira na borzi.

3. Pod postavko »ISIN koda« se vpiše ISIN kodo domačega lastniškega vrednostnega papirja poročevalca, ki jo določi Klirinško depotna hiša (upošteva se seznam ISIN kod za domače vrednostne papirje, ki je objavljen na spletnih straneh KDD (http://www.kdd.si/)). V primeru, da ima delniška družba več vrst delnic z različnimi ISIN kodami, se v delu B. vpisujejo zneski za vsako posamezno ISIN kodo.

4. Kot »Valuta (EUR)« je opredeljeno, da se poročilo izpolni v eurih (za stanja se v letnem poročilu uporabi preračun po srednjem tečaju Banke Slovenije na zadnji dan poročevalskega leta, mesečna poročila se preračuna po veljavnem tečaju opravljene transakcije).

5. Pod postavko »Začetno stanje« se samo pri poročilu SN22 vpiše celotna vrednost deleža nerezidenta v eurih v kapitalu poročevalca na 31. 12. preteklega poročevalskega leta.

6. Pod postavko »Povečanje deleža v kapitalu – tržna vrednost« ali »Zmanjšanje deleža v kapitalu – tržna vrednost« se vpiše povečanja ali zmanjšanja s pozitivnim predznakom. Vpišejo se spremembe vrednosti deleža nerezidenta v kapitalu družbe poročevalke, kot so:

– povečanje ali zmanjšanje udeležbe tujega kapitala v domačih družbah (v denarju, stvarni vložki, stvarni prevzem);

– povečanje kapitalskih rezerv;

– povečanje naložb tujca v domači družbi z nakupom naložbe od druge domače osebe ali prodaja deleža tujca v domači družbi drugi domači družbi;

– odliv iz stečajne mase po sodni izvršbi;

– prenos deleža med rezidentom in nerezidentom;

– pobot terjatve za vplačilo kapitala z obveznostjo do tretje osebe;

– zmanjšanje celotnega kapitala za udeležbo nelastnikov na dobičku;

– kritje izgube preteklih let iz tekočega dobička ali v breme izrednih prihodkov;

– prekvalifikacija dolžniških instrumentov v kapital in obratno;

– odliv v primeru likvidacije podjetja;

– ostala relevantna povečanja in zmanjšanja.

7. V primeru poročanja »Povečanje deleža v kapitalu – tržna vrednost« je potrebno v poročilu SN22-T izbrati »Namen povečanja« na osnovi šifranta v Prilogi 7, ki je sestavni del tega navodila.

8. Pod postavko »Čisti dobiček/izguba« poročevalec samo pri poročilu SN22 vpiše vrednost deleža v čistem dobičku ali izgubi poročevalskega leta (dobiček s pozitivnim predznakom, izgubo z negativnim predznakom) iz izkaza poslovnega izida, ki v tem letu pripada nerezidentu v celotnem dobičku ali izgubi poročevalca (po plačanem davku) v skladu z deležem nerezidenta v kapitalu ali posebnim dogovorom med družbeniki.

9. Pod postavko »Od tega rezultat, ki ni del rednega poslovanja« poročevalec samo pri poročilu SN22 vpiše vrednost rezultata s pozitivnim ali negativnim predznakom, ki ni del rednega poslovanja poročevalskega leta in sicer glede na odstotek lastništva v celotnem kapitalu tuje družbe. Med rezultat, ki ni del rednega poslovanja, poleg podskupin drugi prihodki in drugi odhodki spadajo tudi:

– prevrednotenja (navzgor ali navzdol) opredmetenih osnovnih sredstev, finančnih naložb, zalog in naložbenih nepremičnin na pošteno vrednost;

– oslabitve neopredmetenih sredstev;

– realizirani dobički in izgube pri prodaji opredmetenih osnovnih sredstev, neopredmetenih osnovnih sredstev, finančnih naložb in naložbenih nepremičnin ter

– prihodki od poslovnih združitev (slabo ime).

Amortizacija se ne šteje kot rezultat, ki ni del rednega poslovanja. Usmeritev za izpolnjevanje te postavke so okvirne podskupine iz kontnega načrta v Prilogi 1, ki je sestavni del tega navodila.

10. Pod postavko »Dobiček razporejen za izplačilo« poročevalec vpiše dobiček s pozitivnim predznakom v bruto vrednosti, ki pripada vlagatelju nerezidentu po sklepu o uporabi bilančnega dobička v poročevalskem obdobju sprejetja sklepa. Poročevalec opredeli, ali je obdobje razporeditve enako obdobju izplačila tako, da izbere »Vrsta: Izplačan«, v nasprotnem primeru izbere »Vrsta: Razporejen«. Dobiček razporejen za izplačilo se poroča le enkrat – v obdobju sprejetja sklepa in ne ponovno tudi v obdobju izplačila dobička.

11. Pod postavko »Cenovne spremembe« se samo pri poročilu SN22 vpiše vrednost s pozitivnim ali negativnim predznakom, ki predstavlja spremembo tržne vrednosti lastniškega kapitala pri družbah, ki kotirajo in nastane zaradi spremembe tržnih cen lastniških vrednostnih papirjev. Za družbe, ki ne kotirajo, pa se vpiše vrednost, ki predstavlja razliko med knjigovodsko vrednostjo deleža kapitala in doseženo prodajno oziroma nakupno vrednostjo (tržno vrednostjo) tega deleža v letu prodaje oziroma nakupa.

12. Pod postavko »Ostale spremembe« se samo pri poročilu SN22 vpišejo podatki s pozitivnim ali negativnim predznakom o:

– odpisu kapitala;

– prenosu kapitala med dvema nerezidentoma;

– presežkih iz prevrednotenja;

– prenehanju poročanja ob pripojitvi;

– začetku poročanja po pripojitvi;

– dobrem imenu;

– spremembi statusa rezident – nerezident;

– nakupu lastnih delnic in lastnih poslovnih deležev;

– aktuarskih spremembah;

– drugih spremembah sestavin kapitala.

13. Pod postavko »Končno stanje« se samo pri poročilu SN22 vpiše celotno vrednost deleža nerezidenta v kapitalu poročevalca v eurih na dan 31. 12. poročevalskega leta. Podatki imajo lahko pozitivni ali negativni predznak.

14. Pod »Opombe« se vpiše:

– pojasnilo zneska, za katerega poročevalec ni prepričan o pravilni razvrstitvi. Ob tem navede tudi polje, v katerega je uvrstil znesek;

– pojasnilo zneska, poročanega v polju ostale spremembe;

– različno poslovno in koledarsko leto;

– pojasnilo namena povečanja – ostalo;

– druge relevantne informacije.

Pri poročanju SN22, SN22-T poročevalci upoštevajo naslednja navodila:

1. Lastniški delež, ki je manjši kot 10 %, se poroča na poročilu KRD (instrument E), lastniški delež, ki je enak ali večji 10 % se poroča na poročilu SN, prenos med poročili je določen v 9. točki 20. člena tega navodila.

2. Če je poročevalec SN tudi obveznik za poročanje KRD,:

– se dobiček razporejen za izplačilo, pri katerem izplačilo ni v enakem obdobju kot obdobje sprejetja sklepa, prikaže tudi v KRD poročilu na obveznostih pod vrsto instrumenta »O«. Ko je dobiček dejansko izplačan, se obveznost na KRD zapre;

– se prikaže obveznost iz naslova vplačanega nevpisanega kapitala v domačo družbo na KRD poročilu pod vrsto instrumenta »O«. Ko je kapital vpisan v sodni register, se obveznost na KRD zapre in prikaže na poročilu SN22-T;

– se terjatev iz naslova nevplačanega vpoklicanega kapitala poroča tudi na poročilu KRD z vrsto instrumenta »O«. Ko je kapital vplačan, se terjatev na KRD zapre.

3. Če je poročevalec SN tudi obveznik za poročanje BST in v kolikor je pri dobičku razporejenem za izplačilo obračunan davčni odtegljaj, se vrednost davčnega odtegljaja poroča kot prejemek v BST poročilu pod šifro postavke »300000«.

4. Uporabijo se okvirne skupine in podskupine iz kontnega načrta za poročilo SN naštete v Prilogi 1, ki je sestavni del tega navodila. Upošteva se del, ki je v lasti nerezidentov.

(1) Poročevalci prvič predložijo skladno s tem navodilom naslednja mesečna poročila, ki se nanašajo na januar 2023 in se poročajo najkasneje do 20. februarja 2023:

– poročilo BST (Poročilo o storitveni menjavi in delu blagovne menjave ter o tekočih/kapitalskih transferih z nerezidenti),

– poročilo KRD (Poročilo o poslovnih terjatvah/obveznostih in finančnih naložbah/obveznostih do nerezidentov),

– poročilo SN11-T (Mesečno poročilo o neposrednih kapitalskih naložbah rezidentov v tujini – transakcije),

– poročilo SN22-T (Mesečno poročilo o neposrednih kapitalskih naložbah nerezidentov v Sloveniji – transakcije).

(2) Poročevalci prvič predložijo skladno s tem navodilom naslednja letna poročila, ki se nanašajo na poročevalsko leto 2023 in se poročajo najkasneje do 20. aprila 2024:

– poročilo SN11 (Letno poročilo o neposrednih kapitalskih naložbah rezidentov v tujini),

– poročilo SN22 (Letno poročilo o neposrednih kapitalskih naložbah nerezidentov v Sloveniji).

Z uveljavitvijo tega navodila preneha veljati Navodilo za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št. 18/17) razen V. člena, ki pa se še uporablja do prvega poročanja v skladu s prejšnjim členom.

(1) To navodilo prične veljati 1. januarja 2023.

(2) Ne glede na prejšnji odstavek se za poročila SN11 in SN22, ki se nanašajo na poročevalsko leto 2022 in se poročajo najkasneje do 20. aprila 2023, uporabljajo določbe Navodila za izvajanje sklepa o obveznosti poročanja o poslovanju s tujino (Uradni list RS, št. 18/17).

Uradni list RS, št. 157/2022 z dne 16. 12. 2022

3948. Navodilo o poročanju storitvene in dela blagovne menjave, transferov, poslovnih in finančnih terjatev in obveznosti ter kapitalskih naložb z nerezidenti, stran 12948.