Na podlagi 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99 z vsemi spremembami in dopolnitvami), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 z vsemi spremembami in dopolnitvami), 16. člena Statuta Občine Kranjska Gora (Uradni list RS, št. 31/17) je Občinski svet Občine Kranjska Gora na 25. redni seji dne 9. 11. 2022 sprejel
o proračunu Občine Kranjska Gora za leto 2023
S tem odlokom se za proračun Občine Kranjska Gora za leto 2023 (v nadaljevanju: proračun) določajo višina proračuna, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine.
2. VIŠINA IN SESTAVA PRORAČUNA
(sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna)
V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov.
Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:
A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV |
| I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) | 14.475.989 |
| | TEKOČI PRIHODKI (70+71) | 11.390.319 |
70 | | DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) | 8.196.619 |
700 | | DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK | 4.444.934 |
703 | | DAVKI NA PREMOŽENJE | 2.145.670 |
704 | | DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE | 1.606.015 |
706 | | DRUGI DAVKI | 0 |
71 | | NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) | 3.193.700 |
710 | | UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA | 2.341.100 |
711 | | TAKSE IN PRISTOJBINE | 15.000 |
712 | | GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI | 178.000 |
713 | | PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV | 9.600 |
714 | | DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI | 650.000 |
72 | | KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) | 486.615 |
720 | | PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV | 86.615 |
721 | | PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG | 0 |
722 | | PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIH SREDSTEV | 400.000 |
73 | | PREJETE DONACIJE (730+731) | 0 |
730 | | PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV | 0 |
731 | | PREJETE DONACIJE IZ TUJINE | 0 |
74 | | TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) | 2.599.055 |
740 | | TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ | 2.563.651 |
741 | | PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE | 35.404 |
78 | | PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) | 0 |
786 | | OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE | 0 |
787 | | PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ | 0 |
| II. | SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) | 19.272.114 |
40 | | TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) | 4.444.785 |
400 | | PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM | 502.600 |
401 | | PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST | 73.900 |
402 | | IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE | 3.738.285 |
403 | | PLAČILA DOMAČIH OBRESTI | 0 |
409 | | REZERVE | 130.000 |
41 | | TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) | 4.843.514 |
410 | | SUBVENCIJE | 285.000 |
411 | | TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM | 1.549.680 |
412 | | TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM | 799.928 |
413 | | DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI | 2.208.906 |
414 | | TEKOČI TRANSFERI V TUJINO | 0 |
42 | | INVESTICIJSKI ODHODKI (420) | 8.889.769 |
420 | | NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV | 8.889.769 |
43 | | INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) | 1.094.046 |
431 | | INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ. OSEBAM | 817.620 |
432 | | INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM | 276.426 |
| III. | PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.–II.) | –4.796.125 |
B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB |
75 | IV. | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) | 0 |
750 | | PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL | 0 |
751 | | PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV | 0 |
752 | | KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE | 0 |
44 | V. | DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) | 0 |
440 | | DANA POSOJILA | 0 |
441 | | POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB | 0 |
| VI. | PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.–V.) | 0 |
C. RAČUN FINANCIRANJA |
50 | VII. | ZADOLŽEVANJE (500) | 0 |
500 | | DOMAČE ZADOLŽEVANJE | 0 |
55 | VIII. | ODPLAČILA DOLGA (550) | 0 |
550 | | ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA | 0 |
| IX. | POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (III.+VI.+X.)= (I.+IV.+VII.)–(II.+V.+VIII.) | –4.796.125 |
| X. | NETO ZADOLŽEVANJE (VII.–VIII.) | 0 |
| XI. | NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) | 4.796.125 |
| | STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA | 4.796.125 |
| | – OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA | |
Proračunski primanjkljaj bo pokrit iz ocenjenih presežkov preteklih let.
Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov, določene s predpisanim kontnim načrtom.
Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk – kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Kranjska Gora.
Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti.
3. POSTOPKI IZVRŠEVANJA PRORAČUNA
V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke – konta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. Pristojnosti neposrednih proračunskih uporabnikov izvršuje župan oziroma od njega pooblaščena oseba.
(namenski prihodki in odhodki proračuna)
Namenski prihodki proračuna, ki so določeni v ZJF so
– namenski prejemki iz 43. člena ZJF (donacije, namenski prejemki proračunskega sklada, prihodki od lastne dejavnosti neposrednih uporabnikov, prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, prihodki od okoljskih dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja, najemnina od oddaje stvarnega premoženja v najem, odškodnine iz naslova zavarovanj),
– kupnina od prodaje kapitalskih naložb (74. člen ZJF) in
– kupnina od prodaje premoženja in najemnina od oddaje stvarnega premoženja občine v najem ter odškodnina za občinsko stvarno premoženje (80. člen ZJF).
Poleg teh pa so namenski prihodki tudi:
1. prihodki od požarne takse,
2. prihodki od turistične takse,
3. prihodki iz naslova takse za vzdrževanje gozdnih cest,
4. koncesijska dajatev za trajnostno gospodarjenje z divjadjo,
5. koncesijska dajatev od posebnih iger na srečo,
6. komunalni prispevek,
7. najemnina gospodarske javne infrastrukture iz naslova obveznih gospodarskih javnih služb,
8. prejemki iz državnega proračuna in drugih virov za določene namene.
Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, razen sredstva, ki jih neposredni uporabnik doseže z lastno dejavnostjo, se prenesejo v proračun za tekoče leto. Za obseg prenesenih sredstev se povečata obseg sredstev v finančnem načrtu uporabnika, na katerega se nanašajo.
Če se po sprejemu proračuna vplača namenski prejemek, ki zahteva sorazmeren namenski izdatek, ki v proračunu ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se v višini dejanskih prejemkov povečata obseg izdatkov finančnega načrta neposrednega uporabnika in proračun.
(prerazporejanje pravic porabe)
Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna za leto izvrševanja.
Župan lahko v skladu zakonom o javnih financah in tem odlokom neomejeno prerazporedi pravice porabe v posebnem delu proračuna v okviru istega glavnega programa. Med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe župan lahko prerazporedi pravice porabe, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila sredstva zagotovljena.
Prerazporejanje sredstev med bilanco prihodkov in odhodkov, računom finančnih terjatev in naložb ter računom financiranja ni dovoljeno.
Župan s poročilom o izvrševanju proračuna ob polletju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu in njegovi realizaciji.
(največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let)
Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika.
Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica pride iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz namenskih sredstev EU, namenskih sredstev finančnih mehanizmov in sredstev drugih donatorjev.
(spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov)
Župan lahko na predlog neposrednega uporabnika samostojno poveča vrednost projekta iz načrta razvojnih programov največ do 20 % vrednosti projekta. O povečanju vrednosti projekta nad 20 % odloča občinski svet. Ne glede na prvi stavek tega odstavka pa lahko župan spremeni vrednost projekta za več kot 20 %, če sprememba projekta ni višja od 30.000,00 eur glede na sprejeti načrt razvojnih programov.
Projekti, ki niso uvrščeni v načrt razvojnega programa tekočega leta in se jim zaključek financiranja zaradi prenosa plačil iz predhodnega leta prestavi v tekoče leto, se v 30 dneh od uveljavitve proračuna brez soglasja občinskega sveta uvrstijo v načrt razvojnega programa tekočega leta.
Novi projekti se lahko uvrstijo v načrt razvojnega programa tekočega leta samo na podlagi odločitve občinskega sveta. Vso investicijsko dokumentacijo za projekte, vključene v načrt razvojnih programov, sprejema župan.
V proračunu se zagotavljajo sredstva za proračunsko rezervo. V sredstva proračunske rezerve se izloča del skupno doseženih letnih prejemkov proračuna, ki se določa s proračunom, vendar največ do višine 1,5 % prejemkov proračuna. Proračunska rezerva se v letu 2023 oblikuje v višini 80.000,00 €.
Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena Zakona o javnih financah v posameznem primerudo višine 50.000,00 € župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet.
(splošna proračunska rezervacija)
Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da niso zagotovljena sredstva v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. Sredstva proračunske rezervacije se lahko oblikujejo največ v višini 2 % prihodkov iz bilance prihodkov in odhodkov.
O uporabi sredstev splošne proračunske rezervacije odloča župan.
Dodeljena sredstva splošne proračunske rezervacije se razporedijo v finančni načrt neposrednega uporabnika proračuna.
4. POSEBNOSTI UPRAVLJANJA IN PRODAJE STVARNEGA IN FINANČNEGA PREMOŽENJA
10. člen
Župan lahko odpiše ali delno odpiše plačilo dolga, če bi bili stroški postopka izterjave v nesorazmerju z višino terjatve ali če se zaradi neunovčljivosti premoženja dolžnika ugotovi, da terjatve ni mogoče izterjati (77. člen ZFJ). Skupna letna višina odpisanih dolgov je 1.000,00 eur. Kot dolgovi se po zakonu o javnih financah ne štejejo dolgovi do države oziroma občine iz naslova obveznih dajatev.
Obseg sredstev se v primerih, ko dolg posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška 2,00 eur, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva.
5. OBSEG ZADOLŽEVANJA IN POROŠTEV OBČINE IN JAVNEGA SEKTORJA
11. člen
(obseg zadolževanja in poroštev)
Zadolževanje občine je možno na način in v skladu s 85. členom Zakona o javnih financah ter v okvirih, ki so določeni v splošnem delu proračuna. Občina se v letu 2023 ne bo zadolževala.
Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Kranjska Gora, v letu 2023 ne sme preseči skupne višine glavnic 100.000,00 €. Pogoj za izdajo poroštev je soglasje občinskega sveta.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2023 zadolžijo do skupne višine 100.000,00 €.
Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v letu 2023 ne smejo izdajati poroštev.
6. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
12. člen
V kolikor bo v letu 2024 potrebno začasno financiranje občine, se za čas začasnega financiranja uporablja ta odlok in sklep o začasnem financiranju, ki ga izda župan.
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporablja pa se od 1. 1. 2023.
Št. 410-2/2022-10
Kranjska Gora, dne 10. novembra 2022
