Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2N)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2N), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 15. decembra 2022.
Št. 003-02-2/2022-5
Ljubljana, dne 23. decembra 2022
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DAVČNEM POSTOPKU (ZDavP-2N)
1. člen
V Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US in 87/22 – odl. US) se v 1. členu v drugem odstavku v drugi alineji za oklepajem za besedilom »Direktiva 2016/2258/EU« beseda »in« nadomesti z vejico ter besedilo »Direktivo Sveta 2018/822/EU z dne 25. maja 2018 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča (UL L št. 139 z dne 5. 6. 2018, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2018/822/EU), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/16/EU) – z 39. členom ter II., III.B, in III.C poglavjem četrtega dela tega zakona« nadomesti z besedilom »Direktivo Sveta 2018/822/EU z dne 25. maja 2018 o spremembi Direktive 2011/16/EU glede obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja v zvezi s čezmejnimi aranžmaji, o katerih se poroča (UL L št. 139 z dne 5. 6. 2018, str. 1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2018/822/EU) in Direktivo Sveta 2021/514/EU z dne 22. marca 2021 o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (UL L št. 104 z dne 25. 3. 2021, str.1; v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2021/514/EU), (v nadaljnjem besedilu: Direktiva 2011/16/EU) – z 39. členom ter II., III.B, III.C in III.Č poglavjem četrtega dela tega zakona«.
V 19. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Davčni organ sme upravičeni osebi, ki ta podatek potrebuje za izpolnitev davčne obveznosti oziroma za izpolnitev dolžnosti dajanja podatkov po tem zakonu ali zakonu o obdavčenju, na podlagi njenega obrazloženega pisnega zahtevka, v katerem morajo biti navedeni tudi podatki, ki davčnemu organu omogočajo enolično identifikacijo fizične osebe, in sicer:
– poleg osebnega imena še ali datum rojstva in naslov prebivališča ali enotna matična številka občana, razkriti podatek o davčni številki zavezanca za davek,
– davčna številka ali enotna matična številka občana, razkriti podatek o osebnem imenu zavezanca za davek,
– osebno ime in davčna številka ali enotna matična številka občana, razkriti podatek o rezidentskem statusu zavezanca za davek.«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Davčni organ sme delodajalcu zaradi obračuna nadomestila plače med začasno zadržanostjo delavca od dela zaradi zdravstvenih razlogov razkriti podatke o osnovi za to nadomestilo in številu ur, na katere se ta osnova nanaša. Delodajalec pridobi podatke iz prejšnjega stavka prek informacijskega sistema za podporo poslovnim subjektom na osnovi dokazila o delavčevi začasni zadržanosti od dela.«.
Dosedanji sedmi odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Davčni organ na podlagi drugega, tretjega, četrtega, petega, šestega in sedmega odstavka tega člena upravičeni osebi razkrije podatke brez soglasja oziroma brez predhodnega obvestila zavezancu za davek, na katerega se podatki nanašajo.«.
Dosedanja osmi in deveti odstavek postaneta deveti in deseti odstavek.
V 39. členu se prvi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(1) Osebe iz 31. člena tega zakona in druge osebe, ki so z zakonom pooblaščene, da vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo zbirke podatkov, registre ali druge evidence, morajo davčnemu organu, če tako zahteva, dati na razpolago podatke, potrebne za pobiranje davkov ali izpolnitev obveznosti, ki so povezane z mednarodnim sodelovanjem v davčnih zadevah, ter v tem obsegu tudi omogočiti davčnemu organu vpogled v svojo dokumentacijo. Na razpolago morajo dati dokumentacijo, ki jo vodijo, in zbirke podatkov, ki jih vodijo v obliki registrov, evidenc ali zbirov podatkov, ne glede na to, ali so z zakonom predpisane kot obvezne, če in v obsegu, kot so potrebne za pobiranje davkov ali za izpolnitev obveznosti, ki so povezane z mednarodnim sodelovanjem v davčnih zadevah, in druge informacije, ki so pomembne pri pobiranju davka ali pri izpolnitvi obveznosti, ki so povezane z mednarodnim sodelovanjem v davčnih zadevah, vključno s svojo davčno številko in davčnimi številkami drugih oseb, s katerimi morajo razpolagati v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju, in enotnimi matičnimi številkami občana, če se v evidencah ne vodijo podatki o davčni številki.«.
V 57. členu se v devetem odstavku za prvim stavkom doda nov drugi stavek, ki se glasi: »Obračun davčnega odtegljaja v elektronski obliki mora predložiti tudi fizična oseba, ki se šteje za plačnika davka po dvanajstem odstavku 58. člena tega zakona.«.
V 85.a členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Zavezanec za davek dokument prevzame s portala eDavki tako, da na elektronski način, kot na primer z uporabo uporabniškega imena in gesla, dokaže svojo istovetnost in prevzame dokument v elektronski obliki ter elektronsko podpiše vročilnico.«.
V 93. členu se za četrtim odstavkom doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena se s plačilom davka na promet nepremičnin, davka na dediščine in darila ali davka na motorna vozila poravna davek, odmerjen z odločbo, če je plačilo izvršeno na način (na račun in z referenco), kot določi davčni organ v odločbi.«.
V 148. členu se za šestim odstavkom dodata nova sedmi in osmi odstavek, ki se glasita:
»(7) Davčni organ izda odločbo, s katero odloči o izpolnjevanju pogojev iz prvega in drugega odstavka tega člena in o odgovornosti poroka za plačilo davka.
(8) Pritožba ne zadrži učinkovanja odločbe iz prejšnjega odstavka. Odločba o odgovornosti poroka za plačilo davka v povezavi z izvršilnim naslovom, ki se glasi na dolžnika, je podlaga za začetek davčne izvršbe zoper poroka.«.
V 159. členu se za 16. točko, na koncu katere se pika nadomesti s podpičjem, doda nova 17. točka, ki se glasi:
»17. denarna sredstva, prejeta iz naslova vključenosti osebe v poskusno izvajanje socialnovarstvene dejavnosti po zakonu, ki ureja socialno varstvo.«.
V 247. členu se v prvem odstavku besedilo »vse podatke« nadomesti z besedilom »vse predvidoma pomembne podatke«.
V petem odstavku se prvi stavek spremeni tako, da se glasi: »Pristojni organ posreduje podatke takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v treh mesecih po datumu prejema zaprosila.«.
Šesti odstavek se črta.
Dosedanji sedmi odstavek postane šesti odstavek.
V dosedanjem osmem odstavku, ki postane sedmi odstavek, se beseda »šestega« nadomesti z besedo »petega«.
Dosedanji deveti odstavek, ki postane osmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(8) Če pristojni organ na zaprosilo ne more odgovoriti v roku iz petega odstavka tega člena takoj, ko je to mogoče, najpozneje pa v treh mesecih od prejema zaprosila, obvesti organ države prosilke o razlogih za to in o datumu, do katerega bi lahko po svojem mnenju odgovoril. Rok ne sme biti daljši od šestih mesecev po datumu prejema zaprosila.«.
Dosedanji deseti odstavek postane deveti odstavek.
Za 247. členom se doda nov 247.a člen, ki se glasi:
(predvidoma pomembni podatki)
(1) Za namene zaprosila iz prejšnjega člena so zaprošeni podatki predvidoma pomembni, če v času vložitve zaprosila država prosilka meni, da v skladu z nacionalnim pravom obstaja razumna možnost, da bodo zaprošeni podatki pomembni za davčne zadeve enega ali več davčnih zavezancev, ne glede na to, ali so identificirani z imenom ali kako drugače, ter so upravičeni za namene davčnega nadzora.
(2) Za izkazovanje, da so zaprošeni podatki predvidoma pomembni, država prosilka v zaprosilu navede:
1. davčni namen, za katerega se podatki zahtevajo;
2. podatke, potrebne za izvajanje nacionalnega prava.
(3) Če se zaprosilo iz prejšnjega člena nanaša na skupino davčnih zavezancev, ki jih ni mogoče opredeliti posamično, država prosilka v zaprosilu navede:
1. podroben opis skupine;
2. razlago veljavnega prava in dejstev, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da davčni zavezanci v skupini niso izpolnjevali obveznosti veljavnega prava;
3. razlago, kako bi zaprošeni podatki pomagali pri ugotavljanju izpolnjevanja obveznosti davčnih zavezancev v skupini, ter
4. po potrebi dejstva in okoliščine, povezane s sodelovanjem tretje osebe, ki je dejavno prispevala k morebitnemu neizpolnjevanju obveznosti veljavnega prava s strani davčnih zavezancev v skupini.«.
V 248. členu se v prvem odstavku na koncu tretje alineje pika nadomesti s podpičjem in doda nova, četrta alineja, ki se glasi:
»– dohodkih iz prenosa premoženjskih pravic.«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Pristojni organ v sporočanje podatkov iz prejšnjega odstavka vključi davčno številko, ki jo je izdala država rezidentstva, če je na voljo.«.
Za šestim odstavkom se doda nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) Pristojni organ vsako leto obvesti Evropsko komisijo o vseh kategorijah dohodkov in premoženja iz prvega odstavka tega člena, v zvezi s katerimi sporoča podatke o rezidentih druge države članice.«.
Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.
V 248.a členu se v prvem odstavku 2. točka spremeni tako, da se glasi:
| »2. | povzetek vnaprejšnjega davčnega stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjega cenovnega sporazuma, vključno z opisom zadevnih poslovnih dejavnosti ali transakcij ali niza transakcij, in vse druge informacije, ki bi pristojnemu organu lahko pomagale pri oceni morebitnega davčnega tveganja, ne da bi to povzročilo razkritje poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti oziroma poslovnega procesa ali informacij, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom;«. |
Četrti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Podatki iz prvega odstavka tega člena se sporočajo nemudoma po izdaji, spremembi ali obnovitvi vnaprejšnjih davčnih stališč s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnjih cenovnih sporazumov, najpozneje pa v treh mesecih po preteku polovice koledarskega leta, v katerem so bila vnaprejšnja davčna stališča s čezmejnim učinkom ali vnaprejšnji cenovni sporazumi izdani, spremenjeni ali obnovljeni.«.
Za 248.c členom se doda nov 248.č člen, ki se glasi:
(avtomatična izmenjava podatkov, ki jih sporočajo operaterji platform)
(1) Pojmi, uporabljeni v tem členu, imajo enak pomen, kot ga določa oddelek I Priloge V Direktive 2011/16/EU.
(2) Pristojni organ z avtomatično izmenjavo pristojnemu organu države članice, v kateri je prodajalec, o katerem se poroča, rezident, kot je določeno na podlagi odstavka D oddelka II Priloge V Direktive 2011/16/EU, in – kadar prodajalec, o katerem se poroča, opravlja storitve najema nepremičnin – tudi pristojnemu organu države članice, v kateri se nahaja nepremičnina, sporoči naslednje podatke o vsakem prodajalcu, o katerem se poroča:
1. ime, naslov registriranega sedeža, davčno številko oziroma številko za davčne namene davčnega zavezanca poročevalskega operaterja platforme in po potrebi individualno identifikacijsko številko, dodeljeno na podlagi drugega odstavka 255.aj člena tega zakona, ter poslovno ime platforme, v zvezi s katero poročevalski operater platforme poroča;
2. ime in priimek prodajalca, o katerem se poroča, ki je posameznik, in naziv prodajalca, o katerem se poroča, ki je subjekt;
3. naslov;
4. davčno številko prodajalca, vključno z državo članico izdajateljico, če ta ne obstaja, pa kraj rojstva prodajalca, o katerem se poroča, ki je posameznik;
5. matično številko podjetja prodajalca, o katerem se poroča, ki je subjekt;
6. identifikacijsko številko za DDV prodajalca, o katerem se poroča, če je na voljo;
7. datum rojstva prodajalca, o katerem se poroča, ki je posameznik;
8. identifikator finančnega računa, na katerega se nadomestilo plača ali pripiše, če je na voljo poročevalskemu operaterju platforme in pristojni organ države članice, v kateri je prodajalec, o katerem se poroča, rezident v smislu odstavka D oddelka II Priloge V Direktive 2022/16/EU, ni uradno obvestil pristojnih organov vseh drugih držav članic, da ne namerava v ta namen uporabiti identifikatorja finančnega računa;
9. če se razlikuje od imena prodajalca, o katerem se poroča, poleg identifikatorja finančnega računa še ime imetnika finančnega računa, na katerega se nadomestilo plača ali pripiše, če je na voljo poročevalskemu operaterju platforme, in vse druge informacije za identifikacijo, ki so poročevalskemu operaterju platforme na voljo v zvezi z imetnikom tega računa;
10. vsako državo članico, v kateri je prodajalec, o katerem se poroča, rezident, kot je določeno na podlagi odstavka D oddelka II Priloge V Direktive 2011/16/EU;
11. skupno nadomestilo, plačano ali pripisano v vsakem četrtletju poročevalnega obdobja, in število zadevnih dejavnosti, za katere je bilo plačano ali pripisano;
12. vse pristojbine, provizije ali davke, ki jih poročevalski operater platforme zadrži ali zaračuna v vsakem četrtletju poročevalnega obdobja.
(3) Če prodajalec, o katerem se poroča, opravlja storitve dajanja v najem nepremičnin, se sporočijo naslednje dodatne informacije:
1. naslov vsake oglaševane nepremičnine, ki je določen na podlagi postopkov iz odstavka E oddelka II Priloge V Direktive 2011/16/EU, in identifikacijski znak nepremičnine v katastru, če je na voljo;
2. skupni znesek nadomestila, plačanega ali pripisanega v vsakem četrtletju poročevalnega obdobja, in število zadevnih dejavnosti, posredovano v zvezi z vsako oglaševano nepremičnino;
3. če je na voljo, število dni, ko je bila vsaka oglaševana nepremičnina v poročevalnem obdobju dana v najem, in vrsto vsake oglaševane nepremičnine.
(4) Sporočanje na podlagi drugega in tretjega odstavka tega člena se izvede v dveh mesecih po koncu poročevalnega obdobja, na katerega se nanaša obveznost poročanja poročevalskega operaterja platforme.«.
V 251. členu se v prvem odstavku v prvem stavku za besedama »Republiki Sloveniji« doda besedilo »ali da sodelujejo z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Zaprošeni organ odgovori na zaprosilo v skladu s prejšnjim odstavkom v 60 dneh po prejemu zaprosila, pri čemer potrdi, da se strinja, ali pa organu prosilcu posreduje obrazloženo zavrnitev. Kadar pristojni organ ugodi zaprosilu, obvesti organ države prosilke o času, kraju in pogojih sodelovanja v postopku pobiranja davkov.«.
Za tretjim odstavkom se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Kadar so uradne osebe organa prosilca prisotne pri opravljanju nalog ali v njih sodelujejo z uporabo elektronskih komunikacijskih sredstev, lahko v skladu tem zakonom in zakonom, ki ureja finančno upravo, opravijo razgovore s posamezniki in preučijo dokumentacijo.«.
Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.
Dosedanji šesti odstavek, ki postane sedmi odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(7) V 60 dneh po prejemu zaprosila za sočasni davčni nadzor pristojni organ potrdi sodelovanje, če je to glede na okoliščine primerno, sicer zaprosilo v istem roku obrazloženo zavrne.«.
Dosedanji sedmi odstavek postane osmi odstavek.
Za 251. členom se doda nov 251.a člen, ki se glasi:
(1) Skupni davčni nadzor je davčni nadzor, ki ga skupaj izvajajo pristojni organi dveh ali več držav članic, povezan z eno ali več osebami, in je v skupnem interesu pristojnih organov vključenih držav članic.
(2) Pristojni organ lahko zaprosi pristojni organ druge države članice za izvedbo skupnega davčnega nadzora.
(3) Če za skupni davčni nadzor zaprosi pristojni organ druge države članice, pristojni organ na zaprosilo za skupni davčni nadzor odgovori v 60 dneh od prejema zaprosila. Pristojni organ lahko iz upravičenih razlogov zavrne zaprosilo za skupni davčni nadzor, ki ga poda pristojni organ države članice.
(4) Skupni davčni nadzor na vnaprej dogovorjen in usklajen način izvajajo davčni organ in pristojni organ države članice prosilke v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja finančno upravo. Pristojni organ glede dejavnosti skupnega davčnega nadzora, ki se izvajajo v Republiki Sloveniji, imenuje predstavnika, ki je odgovoren za spremljanje in usklajevanje skupnega davčnega nadzora.
(5) Uradne osebe držav članic, ki sodelujejo pri skupnem davčnem nadzoru, kadar so ti prisotni pri aktivnostih, ki se izvajajo v Republiki Sloveniji, imajo pooblastila v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja finančno upravo. Uradne osebe davčnega organa pri izvajanju aktivnosti skupnega davčnega nadzora v drugi državi članici ne izvajajo pooblastil, ki bi presegala obseg pooblastil, ki so jim podeljena v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja finančno upravo.
(6) Uradne osebe druge države članice, ki sodelujejo pri skupnem davčnem nadzoru, lahko v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja finančno upravo, prek pooblaščene uradne osebe davčnega organa opravijo razgovore s posamezniki in preučijo dokumentacijo skupaj s pooblaščenimi uradnimi osebami davčnega organa.
(7) Oseba, ki je predmet skupnega davčnega nadzora ali na katero skupni davčni nadzor vpliva, ima enake pravice in obveznosti kot v primeru nadzora, pri katerem sodelujejo samo pooblaščene uradne osebe davčnega organa.
(8) Kadar pristojni organ s pristojnim organom ene ali več držav članic izvaja skupni davčni nadzor, si prizadeva za dogovor o dejstvih in okoliščinah zadevnega skupnega nadzora ter za dogovor o davčnem položaju osebe, ki je predmet nadzora, na podlagi ugotovitev skupnega davčnega nadzora.
(9) Skupni davčni nadzor se zaključi z zapisnikom pristojnih organov. V zapisnik se vključijo ugotovitve, o katerih se pristojni organi strinjajo, in se upoštevajo v odločitvah davčnega organa.
(10) Opravljeni skupni davčni nadzor ne vpliva na pravice in obveznosti davčnih zavezancev v nadaljnjih postopkih.
(11) Davčni organ seznani z zapisnikom iz devetega odstavka tega člena osebo, ki je predmet skupnega nadzora, v 60 dneh po sprejetju zapisnika.
(12) O vprašanjih glede uporabe jezika in stroškov tolmačenja, prevajanja in podobnih stroškov se pristojni organi, ki sodelujejo v skupnem davčnem nadzoru, dogovorijo.«.
V 252. členu se v drugem odstavku prva alineja spremeni tako, da se glasi:
»– v postopku pobiranja davkov iz 244. člena tega zakona, DDV in drugih posrednih davkov, vključno z upravno ali sodno presojo, in«.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Pristojni organ lahko pristojnim organom vseh drugih držav članic posreduje seznam namenov, za katere se lahko v skladu z zakonom uporabijo informacije in dokumenti, poleg namenov iz drugega in tretjega odstavka tega člena. Pristojni organ, ki prejme informacije in dokumente, lahko prejete informacije in dokumente na podlagi seznama druge države članice uporabi brez dogovora iz prejšnjega odstavka za katerega koli od namenov, ki jih navede država članica, ki sporoča informacije.«.
Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.
Za 252. členom se dodajo novi 252.a, 252.b in 252.c člen, ki se glasijo:
(obveščanje o obdelavi podatkov)
Vsaka poročevalska finančna institucija, posrednik oziroma poročevalski operater platforme pred zbiranjem in pošiljanjem informacij iz 255.č, 255.p oziroma 255.aa člena tega zakona obvesti vsakega zadevnega posameznika, o katerem se poroča, da se bodo z njim povezane informacije zbirale in pošiljale v skladu s tem delom zakona ter mu zagotovi vse informacije o tem, na kakšen način lahko uveljavlja svoje pravice glede varovanja svojih podatkov.
(omejitve pravice do dostopa do podatkov o dohodkih)
(1) Davčni organ lahko pravice iz 15. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 127 z dne 23. 5. 2018, str. 2), delno ali v celoti, če jo to nujno in sorazmerno, da se zagotovi pravilno in zakonito vodenje davčnega postopka, omeji na način, da do začetka davčnega postopka oziroma do zastaranja pravice do odmere davka, če postopek ni bil začet, posameznik nima pravice do vpogleda v izmenjane podatke o dohodkih, ki se nanašajo nanj.
(2) Davčni organ posamezniku zaradi namenov iz prejšnjega odstavka ne zagotovi informacij o izmenjanih podatkih o dohodkih, če bi seznanitev z izmenjanimi podatki lahko vplivala na pravilno ugotovitev davčne obveznosti.
(3) Davčni organ v odločbi, s katero odloči o omejitvi ali zavrnitvi dostopa do podatkov, ne navede dejanskega stanja in pravnih razlogov za zavrnitev ali omejitev dostopa, če bi to ogrozilo izvrševanje namena zavrnitve ali omejitve dostopa iz prvega odstavka tega člena. V tem primeru konkretne razloge iz prvega in drugega odstavka tega člena navede ločeno v prilogi k odločbi.
(4) Priloga iz prejšnjega odstavka, opremljena s številko zadeve, datumom in podpisom pristojne uradne osebe, se ne vroča posamezniku in je dostopna pooblaščeni osebi za varstvo osebnih podatkov pristojnega organa in nadzornemu organu na podlagi zahteve zaradi opravljanja nalog v konkretni zadevi.
(postopanje v primeru kršitve varstva podatkov)
(1) V primeru kršitve varstva podatkov pristojni organ Evropski komisiji nemudoma prijavi to kršitev in naknadne popravne ukrepe.
(2) Pristojni organ preišče, ustavi in odpravi kršitev varstva podatkov, ter v pisnem obvestilu Evropski komisiji zaprosi za začasno prekinitev dostopa do omrežja CCN, če kršitve varstva podatkov ni mogoče takoj in ustrezno ustaviti.
(3) Pristojni organ lahko začasno prekine izmenjavo informacij z državo članico, v kateri je prišlo do kršitve varstva podatkov, o čemer pisno obvesti Evropsko komisijo in zadevno državo članico. Taka začasna prekinitev ima takojšnji učinek.«.
V 253.b členu se v prvem odstavku točka b) spremeni tako, da se glasi:
| »b) | Evropski komisiji najmanj enkrat letno sporoča statistične podatke o obsegu avtomatične izmenjave podatkov iz prvega in tretjega odstavka 248., 248.b in 248.č člena tega zakona ter informacije o upravnih in drugih stroških in koristih, povezanih z opravljenimi izmenjavami, ter vse morebitne spremembe, tako za davčne uprave kot tudi za tretje osebe.«. |
Za 255.v členom se dodajo naslov novega III.Č poglavja in novi 255.z, 255.ž, 255.aa, 255.ab, 255.ac, 255.ač, 255.ad, 255.ae, 255.af, 255.ag, 255.ah, 255.ai, 255.aj, 255.ak, 255.al, 255.am, 255.an, 255.ao, 255.ap, 255.ar člen, ki se glasijo:
Pravila za poročanje operaterjev platform
(opredelitev pojmov in smiselna uporaba določb glede poročanja)
(1) Pojmi, uporabljeni v tem poglavju, imajo enak pomen, kot ga določa oddelek I Priloge V Direktive 2011/16/EU, razen če so v tem poglavju opredeljeni drugače.
(2) To poglavje se smiselno uporablja tudi za poročanje operaterjev platform za namene avtomatične izmenjave podatkov med pristojnim organom in pristojnimi organi jurisdikcij, ki niso države članice.
(3) Prodajalec, o katerem se poroča, pomeni katerega koli aktivnega prodajalca, razen izključenega prodajalca, ki je rezident Republike Slovenije ali jurisdikcije, v katero se poroča ali je dal v najem nepremičnino, ki se nahaja v Republiki Sloveniji ali v jurisdikciji, v katero se poroča.
(4) Številka za davčne namene pomeni identifikacijsko številko davčnega zavezanca ali funkcijski ekvivalent identifikacijske številke davčnega zavezanca, izdane s strani države članice EU ali jurisdikcije, kjer je prodajalec rezident.
(5) Subjekt iz točke 1.C oddelka I priloge V Direktive 2011/16/EU vključuje tudi samostojnega podjetnika posameznika in posameznika, ki opravlja dejavnost.
(6) Poročevalno obdobje pomeni koledarsko leto, za katero je poročanje zaključeno v skladu z 255.ac členom tega zakona.
(obveznosti dolžne skrbnosti)
(1) Poročevalski operaterji platform izvajajo postopke dolžne skrbnosti glede zbiranja podatkov o prodajalcih in preverjanja prodajalcev v skladu z odstavki A do E oddelka II Priloge V Direktive 2011/16/EU.
(2) Poročevalski operater platforme zaključi postopke dolžne skrbnosti iz odstavkov A do E oddelka II Priloge V Direktive 2011/16/EU do 31. decembra poročevalnega obdobja.
(3) Poročevalski operater platforme se lahko opira na postopke dolžne skrbnosti, izvedene v zvezi s prejšnjimi poročevalnimi obdobji, če:
– so bile zahtevane informacije o prodajalcu bodisi zbrane in preverjene bodisi potrjene v zadnjih 36 mesecih in
– ni razloga, da bi poročevalski operater platforme domneval, da so informacije, zbrane v skladu z odstavki A, B in E oddelka II Priloge V Direktive 2011/16/EU, nezanesljive ali neresnične oziroma so postale nezanesljive ali neresnične.
(4) Poročevalski operater platforme se lahko odloči, da postopke dolžne skrbnosti v skladu s prvim odstavkom tega člena zaključi samo v zvezi z aktivnimi prodajalci.
(5) Poročevalski operater platforme se lahko pri izpolnitvi obveznosti dolžne skrbnosti iz prvega odstavka tega člena opira na tretjega ponudnika storitev, vendar je za take obveznosti še naprej odgovoren sam.
(6) Kadar operater platforme izpolni obveznosti dolžne skrbnosti za poročevalskega operaterja platforme v zvezi z isto platformo na podlagi prejšnjega odstavka, ta operater platforme izvede postopke dolžne skrbnosti v skladu s prvim odstavkom tega člena. Za obveznosti dolžne skrbnosti je še naprej odgovoren poročevalski operater platforme.
(informacije, ki se poročajo)
Vsak poročevalski operater platforme mora pristojnemu organu sporočiti naslednje informacije:
1. ime, naslov registriranega sedeža, davčno številko oziroma številko za davčne namene davčnega zavezanca (v nadaljnjem besedilu: številka za davčne namene) poročevalskega operaterja platforme, individualno identifikacijsko številko iz drugega odstavka 255.aj člena tega zakona ter poslovno ime platform, za katere poroča poročevalski operater platforme;
2. za vsakega prodajalca, o katerem se poroča, ki je izvajal zadevno dejavnost, razen najema nepremičnine:
a) v primeru prodajalca, ki je posameznik: ime in priimek, naslov; številko za davčne namene, izdano temu prodajalcu, vključno z jurisdikcijo, ki je izdala številko za davčne namene, če številka za davčne namene ne obstaja, pa kraj rojstva tega prodajalca, identifikacijsko številko za DDV tega prodajalca, če je na voljo, in datum rojstva;
b) v primeru prodajalca, ki je subjekt: naziv, sedež, številko za davčne namene, izdano temu prodajalcu, vključno z jurisdikcijo, ki je izdala številko za davčne namene, identifikacijsko številko za DDV tega prodajalca, če je na voljo, matično številko subjekta, obstoj stalne poslovne enote, prek katere se izvajajo zadevne dejavnosti, če je na voljo, z navedbo jurisdikcije, v kateri je taka stalna poslovna enota;
c) identifikator finančnega računa, če je na voljo poročevalskemu operaterju platforme in pristojni organ jurisdikcije, v kateri je prodajalec, o katerem se poroča, rezident, ni sporočil, da identifikatorja finančnega računa ne namerava uporabiti v ta namen;
č) če se razlikuje od imena prodajalca, o katerem se poroča, poleg identifikatorja finančnega računa še ime imetnika finančnega računa, na katerega se nadomestilo plača ali pripiše, v obsegu, ki je na voljo poročevalskemu operaterju platforme, ter vse druge informacije za identifikacijo, ki so poročevalskemu operaterju platforme na voljo v zvezi z zadevnim imetnikom računa;
d) jurisdikcijo, v kateri je prodajalec, o katerem se poroča, rezident, kot je določeno na podlagi odstavka D oddelka II Priloge V Direktive 2011/16/EU;
e) skupni znesek nadomestila, plačanega ali pripisanega v vsakem četrtletju poročevalnega obdobja, in število zadevnih dejavnosti, za katere je bilo plačano ali pripisano;
f) vse pristojbine, provizije ali davke, ki jih poročevalski operater platforme zadrži ali zaračuna v vsakem četrtletju poročevalnega obdobja.
3. Za vsakega prodajalca, o katerem se poroča, ki je izvajal zadevno dejavnost najema nepremičnin:
a) v primeru prodajalca, ki je posameznik: ime in priimek, naslov; davčno številko izdano temu prodajalcu, vključno z jurisdikcijo, ki je izdala davčno številko, če davčna številka ne obstaja, pa kraj rojstva tega prodajalca; identifikacijsko številko za DDV tega prodajalca, če je na voljo, in datum rojstva;
b) v primeru prodajalca, ki je subjekt: naziv, sedež, davčno številko, izdano temu prodajalcu, vključno z jurisdikcijo, ki je izdala davčno številko, identifikacijsko številko za DDV tega prodajalca, če je na voljo, matično številko subjekta, obstoj stalne poslovne enote, prek katere se izvajajo zadevne dejavnosti, če je na voljo, z navedbo jurisdikcije, v kateri je taka stalna poslovna enota;
c) identifikator finančnega računa, če je na voljo poročevalskemu operaterju platforme in pristojni organ jurisdikcije, v kateri je prodajalec, o katerem se poroča, rezident, ni sporočil, da identifikatorja finančnega računa ne namerava uporabiti v ta namen;
č) če se razlikuje od imena prodajalca, o katerem se poroča, poleg identifikatorja finančnega računa še ime imetnika finančnega računa, na katerega se nadomestilo plača ali pripiše, v obsegu, ki je na voljo poročevalskemu operaterju platforme, ter vse druge informacije za identifikacijo, ki so poročevalskemu operaterju platforme na voljo v zvezi z zadevnim imetnikom računa;
d) vsako jurisdikcijo, v kateri je prodajalec, o katerem se poroča, rezident na podlagi postopkov iz odstavka D oddelka II Priloge V Direktive 2022/16/EU;
e) naslov vsake oglaševane nepremičnine, ki je določen na podlagi postopkov iz odstavka E oddelka II Priloge V Direktive 2022/16/EU, in identifikacijsko številko nepremičnine v katastru, če je na voljo;
f) skupni znesek nadomestila, plačanega ali pripisanega v vsakem četrtletju poročevalnega obdobja, in število zadevnih dejavnosti, posredovano v zvezi z vsako oglaševano nepremičnino;
g) vse pristojbine, provizije ali davke, ki jih poročevalski operater platforme zadrži ali zaračuna v vsakem četrtletju poročevalnega obdobja;
h) če je na voljo, število dni, ko je bila vsaka oglaševana nepremičnina v poročevalnem obdobju dana v najem, in vrsto vsake oglaševane nepremičnine.
(poročanje o nadomestilu)
(1) Informacije o nadomestilu, plačanem ali pripisanem v fiat valuti, se sporočijo v valuti, v kateri je bilo nadomestilo plačano ali pripisano. Če je bilo nadomestilo plačano ali pripisano v obliki, ki ni fiat valuta, se o njem poroča v lokalni valuti, preračunani ali vrednoteni na način, ki ga določi poročevalski operater platforme.
(2) Informacije o nadomestilu in drugih zneskih se sporočijo za četrtletje poročevalnega obdobja, v katerem je bilo nadomestilo plačano ali pripisano.
(1) Poročevalski operater platforme pristojnemu organu sporoči informacije iz 255.aa člena tega zakona v zvezi s poročevalnim obdobjem najpozneje 31. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je prodajalec identificiran kot prodajalec, o katerem se poroča. Informacije se sporočajo na način in v obliki, ki ju predpiše minister, pristojen za finance.
(2) Če poročevalski operater platforme v koledarskemu letu, za katero se poroča, ni identificiral prodajalcev, o katerih se poroča, to sporoči pristojnemu organu.
(3) Če je poročevalskih operaterjev platform več, je vsak izmed njih oproščen poročanja o informacijah, če lahko dokaže, da je o istih informacijah poročal drug poročevalski operater platforme.
(4) Če poročevalski operater platforme v smislu točke (a) pododstavka A(4) oddelka I Priloge V Direktive 2011/16/EU, ki izpolnjuje katerega koli od tam navedenih pogojev v več kot eni državi članici, za izpolnitev zahtev glede poročanja iz tega člena izbere Republiko Slovenijo, sporoči informacije iz 255.aa člena tega zakona v zvezi s poročevalnim obdobjem pristojnemu organu najpozneje 31. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je prodajalec identificiran kot prodajalec, o katerem se poroča.
(5) Če je poročevalskih operaterjev platform iz prejšnjega odstavka več, je vsak izmed njih oproščen poročanja o informacijah, če lahko dokaže, da je o istih informacijah poročal drug poročevalski operater platforme v drugi državi članici ali kvalificirani jurisdikciji zunaj EU.
(6) Tuji operater platforme v smislu točke (b) pododstavka A(4) oddelka I Priloge V Direktive 2011/16/EU sporoči informacije iz 255.aa člena tega zakona v zvezi s poročevalnim obdobjem pristojnemu organu države članice registracije, določene v skladu s pododstavkom F(1) oddelka IV Priloge V Direktive 2011/16/EU v roku iz četrtega odstavka tega člena.
(7) Poročevalskemu operaterju platforme iz prejšnjega odstavka ni treba predložiti informacij iz 255.aa člena tega zakona v zvezi s kvalificiranimi zadevnimi dejavnostmi, ki jih zajema veljaven kvalificiran sporazum med pristojnimi organi, v katerem je že predvidena avtomatična izmenjava enakovrstnih informacij o prodajalcih, o katerih se poroča in ki so rezidenti Republike Slovenije.
(izbira države članice poročanja)
Če poročevalski operater platforme v smislu točke (a) pododstavka A(4) oddelka I Priloge V Direktive 2011/16/EU izpolnjuje katerega koli od tam navedenih pogojev v več kot eni državi članici, za izpolnitev zahtev glede poročanja v skladu s prejšnjim členom izbere eno od teh držav članic. Poročevalski operater platforme o svoji izbiri obvesti vse pristojne organe teh držav članic.
(izključeni operater platforme)
Če se za operaterja platforme šteje, da je izključeni operater platforme, pristojni organ v primeru, da je bil predložen dokaz v skladu s pododstavkom A(3) oddelka I Priloge V Direktive 2011/16/EU, o tem in o vseh naknadnih spremembah obvesti pristojne organe vseh drugih držav članic.
(obveščanje prodajalca, o katerem se poroča)
Poročevalski operater platforme tudi prodajalcu, o katerem se poroča in na katerega se informacije nanašajo, zagotovi informacije iz pododstavkov B(2) in B(3) oddelka III Priloge V Direktive 2011/16/EU najpozneje 31. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je prodajalec identificiran kot prodajalec, o katerem se poroča.
(zaprtje računa prodajalca zaradi nepredložitve informacij)
Če prodajalec ne predloži informacij, zahtevanih v skladu z oddelkom II Priloge V Direktive 2011/16/EU, poročevalski operater platforme po dveh opominih, ki sledita prvotnemu zaprosilu poročevalskega operaterja platforme, vendar ne pred iztekom 60 dni od prvotnega zaprosila, zapre račun prodajalca in mu prepreči, da bi se ponovno registriral na platformi, ali zadrži plačilo nadomestila prodajalcu, dokler prodajalec ne zagotovi zahtevanih informacij.
(vodenje evidence glede postopkov dolžne skrbnosti)
Poročevalski operaterji platform za namene nadzora davčnega organa nad izvedenimi postopki dolžne skrbnosti vodijo evidenco zbranih podatkov o prodajalcu iz točke B oddelka II priloge V Direktive 2011/16/EU, evidenco zbranih podatkov o najetih nepremičninah iz točke E oddelka II priloge V Direktive 2011/16/EU in evidenco izvedenih ukrepov pri izvajanju postopkov dolžne skrbnosti iz točke C oddelka II priloge V Direktive 2011/16/EU ter evidenco vseh informacij, na katere se oprejo pri izvajanju postopkov dolžne skrbnosti in zahtev glede poročanja iz oddelkov II in III Priloge V Direktive 2011/16/EU. Evidence hranijo pet let po koncu poročevalnega obdobja, na katerega se nanašajo, na način iz 32. člena tega zakona.
Pristojni organ lahko naslovi zahtevo za poročanje na poročevalske operaterje platform, če ti ne sporočijo vseh informacij, ki so potrebne, da pristojni organ lahko izpolni obveznost sporočanja informacij v skladu z 248.č členom tega zakona.
(nadzor pristojnega organa)
(1) Pristojni organ preverja, ali poročevalski operaterji platform izpolnjujejo postopke dolžne skrbnosti in zahteve glede poročanja iz oddelkov II in III Priloge V Direktive 2011/16/EU.
(2) Če so sporočene informacije neresnične ali nepopolne, pristojni organ od poročevalskega operaterja platforme zahteva popravek poročila.
(registracija tujega operaterja platforme, ki ni kvalificiran operater platforme)
(1) Za namene izpolnjevanja zahtev glede poročanja na podlagi 255.ac člena tega zakona se poročevalski operater platforme v smislu točke (b) pododstavka A(4) oddelka I Priloge V (tuji operater platforme) registrira, ko začne izvajati dejavnost kot operater platforme.
(2) Če tuji operater platforme za državo registracije izbere Republiko Slovenijo, mu pristojni organ izda individualno identifikacijsko številko. Pristojni organ sporoči individualno identifikacijsko številko, ki jo je dodelil poročevalskemu operaterju platforme, pristojnim organom drugih držav članic.
(3) Poročevalski operater platforme iz prvega odstavka pristojnemu organu sporoči informacije iz pododstavka F(2) oddelka IV Priloge V Direktive 2011/16/EU in ga obvesti tudi o vseh spremembah sporočenih informacij.
(1) Če tuji poročevalski operater platforme po dveh opominih pristojnega organa, kadar je Republika Slovenija država enkratne registracije, ne izpolni obveznosti poročanja v skladu z 255.ac členom tega zakona, pristojni organ prekliče registracijo tujega poročevalskega operaterja platforme, opravljene na podlagi 255.aj člena tega zakona. Registracija se prekliče najpozneje po izteku 90 dni od prvega opomina, vendar ne pred iztekom 30 dni po drugem opominu pristojnega organa.
(2) Poročevalski operater platforme, katerega registracija je bila preklicana, se lahko vnovič registrira le pod pogojem, da pristojnemu organu predloži ustrezna jamstva za svojo zavezo, da bo izpolnil zahteve glede poročanja v EU, vključno z vsemi še neizpolnjenimi zahtevami glede poročanja.
(izbris tujega operaterja platforme)
Če je Republika Slovenija država članica enkratne registracije, pristojni organ zaprosi Evropsko komisijo za izbris poročevalskega operaterja platforme iz prvega odstavka prejšnjega člena iz centralnega registra v naslednjih primerih:
1. če operater platforme obvesti pristojni organ, da ne izvaja več dejavnosti kot operater platforme;
2. kadar je kljub odsotnosti obvestila iz prejšnje točke mogoče domnevati, da je dejavnost operaterja platforme prenehala;
3. če operater platforme ne izpolnjuje več pogojev iz točke (b) pododstavka A(4) oddelka I Priloge V Direktive 2011/16/EU;
4. če je pristojni organ preklical registracijo na podlagi 255.ak člena tega zakona.
(obvestilo o neregistraciji)
Pristojni organ nemudoma obvesti Evropsko komisijo o vsakem tujem operaterju platforme, ki začne izvajati dejavnost kot operater platforme, vendar se ne registrira v skladu z 255.aj členom tega zakona.
(prepoved opravljanja dejavnosti tujega operaterja platforme)
(1) Če tuji poročevalski operater platforme ne izpolni obveznosti registracije ali če je bila registracija preklicana v skladu z 255.ak členom tega zakona, lahko uradna oseba, če je to nujno potrebno zaradi preprečitve nadaljnje kršitve, do odprave nepravilnosti tujemu operaterju platforme z odločbo prepove opravljanje dejavnosti ter hkrati izreče ukrep zapečatenja spletne strani v skladu s predpisi, ki urejajo načela delovanja, naloge in pooblastila, in druga vprašanja, povezana z delovanjem finančne uprave.
(2) Pritožba zoper odločbo iz prejšnjega odstavka ne zadrži izvršitve odločbe.
(sporočanje v centralni register)
Pristojni organ sporoča informacije, ki so bile posredovane v skladu z 255.ad členom in sporočene v skladu s tretjim odstavkom 255.aj člena tega zakona v centralni register, vzpostavljen pri Evropski komisiji.
(odločitev Evropske komisije o enakovrednosti podatkov na podlagi zaprosila pristojnega organa)
Pristojni organ z obrazloženim zaprosilom Evropsko komisijo zaprosi, naj ta odloči, ali so podatki, ki jih je treba avtomatično izmenjati na podlagi sporazuma med pristojnim organom in jurisdikcijo zunaj EU v smislu pododstavka (A)7 oddelka I Priloge V Direktive 2011/16/EU, enakovredni tistim iz odstavka B oddelka III Priloge V Direktive 2011/16/EU.
(pooblastilo za podzakonski akt)
Minister, pristojen za finance, podrobneje določi način izvajanja tega poglavja.«.
V 256.b členu se drugi odstavek črta.
V 257. členu se v drugem odstavku v drugi alineji na koncu črta beseda »ali« in za tretjo alinejo, na koncu katere se pika nadomesti z vejico, doda nova četrta alineja, ki se glasi:
»– če je bila v upravnem sporu izdana pravnomočna sodba glede vprašanja obdavčitve.«.
V 258.a členu se naslov spremeni tako, da se glasi: »(objava doseženega dogovora med pristojnimi organi)«.
Prvi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Dogovor, ki ga dosežejo pristojni organi po mnenju svetovalne komisije ali komisije za alternativno reševanje sporov, se javno objavi v celoti, če se pristojni organ tako dogovori s pristojnim organom druge države in se davčni zavezanec s tem strinja. V nasprotnem primeru se javno objavi samo njegov povzetek.«.
V 288. členu se v tretjem in četrtem odstavku besedilo »v davčnem letu« črta.
Za četrtim odstavkom se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Dejanski dohodek iz delovnega razmerja ali pokojnine napove davčni zavezanec iz tretjega in četrtega odstavka tega člena v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine v skladu z 267. členom tega zakona.«.
V 291. členu se v drugem in tretjem odstavku besedilo »za davčno leto« črta.
V 298. členu se v četrtem odstavku beseda »desetih« nadomesti z besedo »dvajsetih«.
V 315. členu se v prvem in drugem odstavku besedilo »30. marca« nadomesti z besedilom »30. aprila«.
V 329.a členu se v prvem odstavku besedilo »15. januarja« nadomesti z besedilom »28. februarja«.
V 331. členu se v četrtem odstavku besedilo »od vročitve odločbe iz petega odstavka tega člena« nadomesti z besedilom »od vročitve odločbe iz prejšnjega odstavka«.
Za 340.b členom se doda nov 340.c člen, ki se glasi:
(avtomatično dajanje podatkov organa, pristojnega za zaščito, reševanje in pomoč)
Organ, pristojen za zaščito, reševanje in pomoč, ki vodi evidenco oseb, ki prostovoljno in nepoklicno opravljajo operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči, mora davčnemu organu do 31. januarja tekočega davčnega leta za preteklo davčno leto, za potrebe priznavanje davčne olajšave pri odmeri dohodnine, dostaviti naslednje podatke o osebah, ki v skladu s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami prostovoljno in nepoklicno opravljajo operativne naloge zaščite, reševanja in pomoči nepretrgoma najmanj deset let:
– osebno ime,
– EMŠO ali davčno številko,
– naslov in
– datum razporeda.«.
V 342. členu se besedilo »340.b« nadomesti z besedilom »340.c«.
V 352. členu se četrti odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena prispevke za socialno varnost, za katere je zavezan zavarovanec, za zavarovanca izračuna, odtegne in plača zavezanec za prispevke za socialno varnost, ki ni hkrati tudi zavarovanec in je delodajalec, ki ni plačnik davka v skladu z 58. členom tega zakona, v obračunu davčnega odtegljaja. Ne glede na prvi odstavek tega člena zavezanec za prispevke za socialno varnost, ki ni hkrati tudi zavarovanec in je delodajalec, ki ni plačnik davka v skladu z 58. členom tega zakona, opravi izračun prispevkov za socialno varnost sam v obračunu davčnega odtegljaja.«.
32. člen
V 370.a členu se v petem odstavku 5. točka spremeni tako, da se glasi:
| »5. | posameznega obroka ali njegovega dela ne plača v 12 mesecih od njegove zapadlosti.«. |
V 371. členu se v tretjem odstavku beseda »desetih« nadomesti z besedo »dvajsetih«.
Za 400.b členom se doda nov 400.c člen, ki se glasi:
(davčni prekrški v zvezi z izvajanjem III.Č poglavja četrtega dela tega zakona)
(1) Z globo od 250 do 400 eurov se kaznuje za prekršek posameznik, z globo od 800 do 10.000 eurov se kaznuje za prekršek samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, z globo od 1.200 do 15.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se za prekršek kaznuje z globo od 3.200 do 30.000 eurov, če:
1. ne izvaja postopkov dolžne skrbnosti glede zbiranja podatkov o prodajalcih in preverjanja prodajalcev v skladu z odstavki A do E oddelka II Priloge V Direktive 2011/16/EU (prvi odstavek 255.ž člena);
2. pristojnemu organu ne sporoči predpisanih informacij iz 255.aa člena tega zakona;
3. ne poroča o nadomestilu v skladu z 255.ab členom tega zakona;
4. pristojnemu organu ne sporoči informacij iz 255.aa člena tega zakona v zvezi s poročevalnim obdobjem najpozneje 31. januarja leta, ki sledi koledarskemu letu, v katerem je prodajalec identificiran kot prodajalec, o katerem se poroča (prvi odstavek 255.ac člena) ali če v nasprotju z drugim odstavkom 255.ac člena tega zakona ne sporoči, da ni identificiral prodajalcev, o katerih se poroča;
5. ne vodi evidence izvedenih ukrepov in vseh informacij, na katere se lahko opre pri izvajanju postopkov dolžne skrbnosti in zahtev glede poročanja iz oddelkov II in III Priloge V Direktive 2011/16/EU ali evidence ne hrani pet let po koncu poročevalnega obdobja, na katerega se nanašajo (255.ag člen);
6. na zahtevo pristojnega organa ne predloži popravka poročila ali v popravku poročila navede nepopolne ali neresnične informacije (drugi odstavek 255.ai člena).
(2) Z globo v višini od 400 do 4.000 eurov se za prekrške iz prejšnjega odstavka kaznuje tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika ali odgovorna oseba posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost.
(3) Z globo v višini od 600 do 4.000 eurov se za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, če pa se pravna oseba po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, šteje za srednjo ali veliko gospodarsko družbo, pa se odgovorna oseba pravne osebe za prekrške iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo 800 do 4.000 eurov.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
(sporočanje davčne številke)
Spremenjeni drugi odstavek 248. člena zakona glede sporočanja davčne številke se uporablja za davčna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2024 ali pozneje.
(prvo poročanje operaterjev platform in dokončanje postopkov dolžne skrbnosti za obstoječe prodajalce)
(1) Poročevalski operaterji platform za prodajalce, ki so že registrirani na platformi 1. januarja 2023 ali na datum, ko subjekt postane poročevalski operater platforme, postopke dolžne skrbnosti v skladu z 255.ž členom zakona zaključijo do 31. decembra drugega poročevalnega obdobja.
(2) Poročevalski operaterji platform prve informacije sporočijo za poročevalna obdobja od 1. januarja 2023 dalje.
(začetek uporabe določbe glede razkritja podatkov za namene obračuna nadomestila in glede vrstnega reda plačila davka)
Nova sedmi odstavek 19. člena in peti odstavek 93. člena zakona se začneta uporabljati 1. julija 2023.
(začetek uporabe določbe glede skupnih davčnih nadzorov)
Nov 251.a člen zakona se začne uporabljati 1. januarja 2024.
(prehodna določba glede načina in roka vložitve napovedi)
Ne glede na spremenjeni tretji odstavek 288. člena zakona davčni zavezanec v davčnem letu 2023 napoved za odmero akontacije dohodnine od dohodka iz zaposlitve vloži v skladu s tretjim odstavkom 288. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 22/14 – odl. US, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16, 69/17, 13/18 – ZJF-H, 36/19, 66/19, 145/20 – odl. US, 203/20 – ZIUPOPDVE, 39/22 – ZFU-A, 52/22 – odl. US in 80/22 – odl. US).
(rok za uskladitev podzakonskega predpisa)
Minister, pristojen za finance, uskladi predpis iz prvega odstavka 255.ac in 255.ar člena zakona do 1. julija 2023.
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 432-01/22-12/11
Ljubljana, dne 15. decembra 2022
EPA 303-IX
mag. Urška Klakočar Zupančič
