Na podlagi 10. in 11.a člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08, 57/12, 90/12 – ZdZPVHVVR, 26/14, 32/15, 27/17, 22/18, 86/21 – odl. US, 123/21, 44/22 in 130/22 – ZPOmK-2) Vlada Republike Slovenije izdaja
Ta uredba določa izvajanje pravila pogojenosti za izvajanje:
1. Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o določitvi pravil o podpori za strateške načrte, ki jih pripravijo države članice v okviru skupne kmetijske politike (strateški načrti SKP) in se financirajo iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada (EKJS) in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP), ter o razveljavitvi uredb (EU) št. 1305/2013 in (EU) št. 1307/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2022/1317 z dne 27. julija 2022 o določitvi odstopanj od Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uporabo standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč (standardi DKOP) 7 in 8 za leto zahtevka 2023 (UL L št. 199 z dne 28. 7. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2115/EU);
2. Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 187), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/1408 z dne 16. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede izplačevanja predplačil za nekatere intervencije in podporne ukrepe iz uredb (EU) 2021/2115 in (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 216, z dne 19. 8. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Uredba 2021/2116/EU);
3. Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/126 z dne 7. decembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta z dodatnimi zahtevami za nekatere vrste intervencij, ki jih države članice določijo v svojih strateških načrtih SKP za obdobje 2023–2027 na podlagi navedene uredbe, ter pravili o deležu za standard dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) 1 (UL L št. 20 z dne 31. 1. 2022, str. 52), zadnjič popravljene s Popravkom (UL L št. 233 z dne 8. 9. 2022, str. 92), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/126/EU);
4. Delegirane uredbe Komisije (EU) 2022/1172 z dne 4. maja 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema skupne kmetijske politike ter uporabe in izračuna upravnih sankcij v zvezi s pogojenostjo (UL L št. 183 z dne 8. 7. 2022, str. 12), (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba 2022/1172/EU);
5. Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2022/1317 z dne 27. julija 2022 o določitvi odstopanj od Uredbe (EU) 2021/2115 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z uporabo standardov za dobre kmetijske in okoljske pogoje zemljišč (standardi DKOP) 7 in 8 za leto zahtevka 2023 (UL L št. 199 z dne 28. 7. 2022, str. 1), (v nadaljnjem besedilu: Izvedbena uredba 2022/1317/EU).
Izrazi, uporabljeni v tej uredbi, pomenijo:
– neskladnost je neskladnost iz točke (a) 6. člena Delegirane uredbe 2022/1172/EU;
– trajno travinje so trajni travniki in trajni pašniki iz točke (c) tretjega odstavka 4. člena Uredbe 2021/2115/EU;
– kmetijske površine so površine iz tretjega odstavka 4. člena Uredbe 2021/2115/EU;
– status okoljskega občutljivega travinja (v nadaljnjem besedilu: status OOTT), pomeni, da GERK ali del površine GERK-a leži na območju okoljsko občutljivega trajnega travinja (v nadaljnjem besedilu: območje OOTT) in je prejel oznako status OOTT iz naslova zelene komponente oziroma je površina prvič prijavljena v zbirni vlogi tekočega leta in prejme oznako status OOTT na podlagi upravne preveritve.
(1) Pravila pogojenosti so predpisane zahteve ravnanja (v nadaljnjem besedilu: PZR) na podlagi pravnih aktov Evropske unije in standardov dobrih kmetijsko okoljskih pogojev (v nadaljnjem besedilu: DKOP), ki so določena v strateškem načrtu skupne kmetijske politike in navedena v Prilogi III Uredbe 2021/2115/EU. Pravila pogojenosti predstavljajo minimalne zahteve s področij:
a) podnebje in okolje, vključno z vodo, tlemi in biotsko raznovrstnostjo ekosistemov;
b) javno zdravje in zdravje rastlin;
c) dobrobit živali.
(2) Pravila iz prejšnjega odstavka so v obliki seznama zahtev opredeljena v Prilogi 1, ki je sestavni del te uredbe.
Zavezanci za izpolnjevanje pravil pogojenosti iz te uredbe so nosilci kmetijskih gospodarstev, ki vlagajo vloge in zahtevke za:
– intervencije neposrednih plačil iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo v skladu z II. poglavjem III naslova Uredbe 2021/2115/EU (v nadaljnjem besedilu: neposredna plačila) in
– intervencije za razvoj podeželja iz Strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo v skladu s 70., 71. in 72. členom Uredbe 2021/2115/EU (v nadaljnjem besedilu: plačila RP).
(1) Izpolnjevanje pravil pogojenosti preverja Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: agencija) v skladu s to uredbo, pri najmanj enem odstotku zavezancev iz prejšnjega člena.
(2) Agencija opravlja kontrole z upravnimi pregledi, vključno s sistemom za spremljanje površin (v nadaljnjem besedilu: sistem AMS) in pregledi na kraju samem. Namen kontrolnega sistema je zagotoviti, da zavezanci spoštujejo pravila pogojenosti in da so kršitelji sankcionirani.
(3) Agencija vzorec zavezancev za preglede na kraju samem določi v skladu s točko (d) šestega odstavka 83. člena Uredbe 2021/2116/EU, pri čemer se za zagotovitev elementa reprezentativnosti naključno izbere od 20 do 25 % minimalnega števila zavezancev.
(4) Agencija pred koncem obdobja za vložitev zbirne vloge na podlagi razpoložljivih informacij opravi delni izbor kontrolnega vzorca. Delni vzorec se dopolni, ko so na voljo vse zbirne vloge v tekočem letu.
(5) Praviloma se zavezanec, izbran za pregled na kraju samem, preveri takrat, ko se lahko preveri večina pravil pogojenosti, za katere je bil izbran. Pregledi se praviloma opravijo v okviru enega obiska na kmetijskem gospodarstvu.
(6) Kadar je ustrezno, pregledi na kraju samem zajemajo vse kmetijske površine kmetijskega gospodarstva, vključno z zemljišči, ki se ne uporabljajo več za proizvodne namene, in zemljišča s krajinskimi značilnostmi za potrebe DKOP 8 iz Priloge 1 te uredbe. Kljub temu je lahko pregled površin v okviru pregleda na kraju samem omejen na vzorec najmanj polovice kmetijskih parcel na kmetijskem gospodarstvu, na katere se nanaša zahteva ali standard, če tak vzorec zagotavlja zanesljivo in reprezentativno stopnjo kontrole v zvezi s pravili pogojenosti.
(7) Če se pri pregledu vzorca iz tretjega odstavka tega člena odkrije večja stopnja neskladnosti z zadevnim aktom ali standardom, se poveča število pregledov na kraju samem, ki jih je treba izvesti za ta akt ali standard v naslednjem kontrolnem obdobju. Agencija se lahko odloči omejiti obseg teh nadaljnjih pregledov na kraju samem na najpogosteje kršena pravila pogojenosti.
(8) Pregledi v okviru kontrolnega sistema se opravijo v istem koledarskem letu, v katerem je vložena zbirna vloga.
(9) Agencija obravnava tudi nepravilnosti, ki jih ugotovijo drugi organi, pristojni za nadzor nad izvajanjem predpisov iz te uredbe, ki bi lahko predstavljale neskladnost po tej uredbi.
(10) V primeru da zavezanec prepreči ali ne omogoči izvedbe pregleda na kraju samem se mu zavrnejo vsa plačila intervencij iz 4. člena te uredbe.
(zapisnik o pregledu na kraju samem)
(1) V zapisniku o pregledu na kraju samem se navede tudi:
1. med splošnimi podatki:
– ali je bil pregled predhodno napovedan zavezancu,
– v primeru, če je bil pregled predhodno napovedan zavezancu, način napovedi in datum napovedi pregleda zavezancu;
2. med podatki o poteku in vsebini pregleda na kraju samem:
– pravila pogojenosti, ki so predmet pregleda,
– narava in obseg pregleda,
– ugotovitve pregleda,
– pravila pogojenosti, v zvezi s katerimi so pri pregledu ugotovljene neskladnosti,
– ocena pomembnosti ugotovljenih neskladnosti v zvezi z vsakim pravilom pogojenosti iz Priloge 1 te uredbe na podlagi preglednic iz Priloge 2 in Priloge 3, ki sta sestavni del te uredbe z uporabo splošnih pravil iz 7. člena Delegirane uredbe 2022/1172/EU.
(2) Kadar se pri pregledu na kraju samem ugotovi neskladnost brez ali z zanemarljivimi posledicami iz 8. člena te uredbe, se to navede v zapisniku o pregledu na kraju samem.
(1) Upravne sankcije se določijo za leto ugotovitve, ki je koledarsko leto, v katerem je prišlo do neskladnosti v povezavi s kmetijsko dejavnostjo na območju kmetijskega gospodarstva oziroma drugih površin, ki jih ima v uporabi zavezanec znotraj države.
(2) Če agencija ugotovi, da so pravila pogojenosti iz te uredbe kršena, z uporabo preglednice iz Priloge 2 te uredbe določi odstotek upravne sankcije intervencij iz 4. člena te uredbe. Odstotek upravne sankcije lahko znaša 1 %, 3 %, 5 % ali 10 % za posamezno neizpolnjevanje pravil pogojenosti, pri čemer se 1 % uporabi za lažjo, 3 % za srednjo, 5 % za težjo in 10 % za hujšo stopnjo neskladnosti.
(3) Za kršitve, ugotovljene s sistemom AMS, se uporabijo polovične vrednosti odstotkov upravne sankcije iz prejšnjega odstavka, razen v primeru hujše stopnje neskladnosti.
(4) Zavezancu, ki krši pravila pogojenosti iz te uredbe, se določi zmanjšanje ali izključitev skupnega zneska plačil iz 4. člena te uredbe, v skladu s pravili te uredbe in s 84. členom Uredbe 2021/2116/EU, III. poglavjem Delegirane uredbe 2022/1172/EU ter predpisom, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek se v zvezi 73. in 75. členom Uredbe 2021/2115/EU ne upošteva stopnja kršitve pri določitvi odstotka upravne sankcije neposrednega plačila in plačila RP za izpolnjevanje obstoječih predpisanih zahtev ravnanja s področja nitratov in zaščite rejnih živali, če so te naložbe opredeljene v poslovnem načrtu iz tretjega odstavka 75. člena Uredbe 2021/2115/EU, v 24 mesecih od dneva pravnomočnosti odločbe o dodelitvi statusa mladega kmeta iz predpisa o izvajanju intervencij podpora za vzpostavitev gospodarstev mladih kmetov in medgeneracijski prenos znanja iz strateškega načrta skupne kmetijske politike za obdobje 2023–2027 za Slovenijo.
(6) Stopnje upravnih sankcij so podrobneje opredeljene v Prilogi 1 te uredbe.
(neskladnost brez ali z zanemarljivimi posledicami)
(1) Neskladnost brez ali z zanemarljivimi posledicami je neizpolnjevanje pravil pogojenosti iz te uredbe, ki nima nobenih posledic ali ima le zanemarljive posledice na podnebje, okolje, vodo, tla, biotsko raznovrstnost ekosistemov, javno zdravje in zdravje rastlin ter dobrobit živali.
(2) V primeru ugotovljene neskladnosti iz prejšnjega odstavka agencija zavezancu ne določi nobene upravne sankcije. Agencija v skladu s tretjim odstavkom 85. člena Uredbe 2021/2116/EU o ugotovljeni neskladnosti iz prejšnjega odstavka zavezanca obvesti v zapisniku o pregledu na kraju samem v skladu z drugim odstavkom 6. člena te uredbe in ga z namenom ozaveščanja ter izvedbe morebitnih popravnih ukrepov za odpravo neskladnosti napoti na storitve kmetijskega svetovanja, ki jih izvaja izvajalec javne službe kmetijskega svetovanja v skladu z zakonom, ki ureja kmetijstvo.
(3) Primeri neskladnosti iz prvega odstavka tega člena so določeni v Prilogi 1 te uredbe in so označeni z okrajšavo »(NBP)«.
(1) Namerna neskladnost je neskladnost, pri kateri iz okoliščin očitno izhaja, da se je zavezanec zavedal, da bo imelo njegovo ravnanje ali opustitev za posledico neskladnost, vendar pa je vseeno hotel nastanek te posledice ali je vsaj privolil v nastanek te posledice.
(2) V skladu z Uredbo 2022/2116/EU se namerna neskladnost opredeli kot mala, srednja ali velika, ter popravljiva ali trajna. Glede na to opredelitev agencija določi odstotek upravne sankcije iz Priloge 3 te uredbe.
(3) Če zavezanec ponovi neskladnost, za katero mu je agencija dvakrat v treh zaporednih letih določila upravno sankcijo, se ta neskladnost šteje za namerno neskladnost v skladu s tretjim odstavkom 9. člena Delegirane uredbe 2022/1172/EU.
(4) Če agencija ugotovi, da gre za namerno neskladnost, zavezancu določi upravno sankcijo iz prve alineje 2. člena te uredbe, pri čemer se odstotek upravne sankcije ali izključitev skupnega zneska plačil določi v skladu s preglednico za določanja stopnje kršitve za namerne neskladnosti iz Priloge 3 te uredbe.
(ohranjanje trajnega travinja)
(1) Agencija iz prijavljenih površin kmetijskih zemljišč na zbirni vlogi za leto 2018 ugotovi in izračuna delež med površino trajnega travinja in površino kmetijskih zemljišč na območju Republike Slovenije v skladu z drugim pododstavkom prvega odstavka 48. člena Delegirane uredbe 2022/126/EU.
(2) Če je ugotovljeni delež izračunan za tekoče leto manjši od deleža iz prejšnjega odstavka za več kot 5 %, se uporabi tretji odstavek 48. člena Delegirane uredbe 2022/126/ES v skladu s pravilnikom, ki ureja ohranjanje trajnega travinja.
(1) Vse podatke, ki jih zavezanci za pogojenost vodijo v okviru intervencij Skupne kmetijske politike, agencija uporabi za namene kontrole iz 5. člena te uredbe in zmanjšanja plačila iz 7. člena te uredbe.
(2) V Prilogi 5, ki je sestavni del te uredbe, je določen obrazec za vodenje podatkov o uporabi organskih in mineralnih gnojil za posamezno koledarsko leto zaradi izpolnjevanja predpisanih zahtev ravnanja za nitrate iz Priloge 1 te uredbe.
(letni vnos dušika iz živinskih gnojil)
(1) Za zavezance za pogojenost se za posamezno kmetijsko gospodarstvo letni vnos dušika na hektar kmetijskih površin izračuna tako, da se za vsako vrsto rejnih živali število živali posamezne kategorije pomnoži z letno količino dušika v živinskih gnojilih iz uredbe, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, zmnožki pa se seštejejo in delijo z ugotovljeno kmetijsko površino iz zbirne vloge iz predpisa, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike. Za kmetijsko gospodarstvo, za katero upravičenec v tekočem letu oddaja ali nabavlja živinska gnojila, se pri izračunu letnega vnosa dušika upoštevajo tudi podatki o količini oddanih in prejetih živinskih gnojil iz »Obrazca za oddajo/prejem živinskih gnojil, digestata ali komposta« na način, iz Priloge 4, ki je sestavni del te uredbe.
(2) Pri izračunu letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil iz prejšnjega odstavka se za govedo upošteva povprečno število živali posameznih kategorij. Podatke o številu govedi agencija prevzame iz Centralnega registra goveda (v nadaljnjem besedilu: CRG) po stanju na dan 1. februar tekočega leta in na štiri naključno izbrane datume tekočega leta, ki jih določi in objavi na svoji spletni strani, vendar ne prej kot dva tedna po njihovi določitvi. Podatke o številu posameznih kategorij kopitarjev agencija prevzame iz Centralnega registra kopitarjev (v nadaljnjem besedilu: CRK) na dan 1. februar tekočega leta. Za druge rejne živali agencija prevzame podatke o številu posameznih vrst in kategorij na dan 1. februar tekočega leta iz Evidence rejnih živali, določene v predpisu, ki ureja Evidenco imetnikov rejnih živali in Evidenco rejnih živali (v nadaljnjem besedilu: evidenca rejnih živali). Za prašiče pitance in perutnino, ki se redijo v turnusih, se pri izračunu letnega vnosa dušika upoštevajo podatki o povprečnem številu živali v turnusu in skupno število dni vseh turnusov iz evidence rejnih živali.
(3) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se za planino oziroma skupni pašnik pri izračunu letnega vnosa dušika iz živinskih gnojil upoštevajo podatki o številu živali posameznih vrst in kategorij ter številu dni, ko so živali na paši, za govedo iz CRG, za drobnico iz Centralnega registra drobnice in za kopitarje iz CRK. Tako določena količina dušika se odšteje pri izračunu dušika na kmetijskih gospodarstvih, ki svoje živali za del leta premestijo na pašo na planino ali skupni pašnik.
(4) Ne glede na določbe drugega in tretjega odstavka tega člena se za kmetijsko gospodarstvo in posamezno planino oziroma skupni pašnik, za katerega je izveden pregled rejnih živali na kraju samem, pri računanju povprečnega števila živali upoštevajo tudi ugotovitve kontrolorja o številu živali, ki jih ugotovi pri pregledu na kraju samem.
(5) Kmetijska površina, ki leži v sosednji državi in je v RKG vpisana kot del kmetijskega gospodarstva, se upošteva pri izračunu letnega vnosa dušika iz tega člena, če leži v neposredni bližini kmetijskega gospodarstva.
(6) »Obrazec za oddajo/prejem živinskih gnojil, digestata ali komposta« iz Priloge 4. te uredbe pošlje agenciji upravičenec, ki oddaja živinska gnojila drugemu nosilcu kmetijskega gospodarstva (v nadaljnjem besedilu: oddajalec). Izjemoma obrazec posreduje agenciji zavezanec, ki prejema živinska gnojila od zavezancev za izvajanje določb uredbe, ki ureja varstvo voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov, če oddajalec ne vlaga zbirne vloge. Obrazec podpišeta tako oddajalec kot prejemnik živinskih gnojil, zavezanec ga posreduje agenciji kot skenogram ali prek ponudnika poštnih storitev najpozneje do 15. decembra tekočega leta. Podatki iz tega obrazca se upoštevajo pri izpolnjevanju pogojev za posamezne ukrepe kmetijske politike za zavezanca, ki oddaja živinska gnojila in za zavezanca, ki je prejemnik živinskih gnojil.
(7) Če oddajalec odda živinska gnojila kmetijskemu gospodarstvu, ki v RKG nima prijavljenih površin, se ne glede na prejšnji odstavek podatki iz »Obrazca za oddajo/prejem živinskih gnojil, digestata ali komposta« Priloge 4 te uredbe ne upoštevajo oddajalcu.
(okoljsko občutljivo trajno travinje na ravni kmetijskega gospodarstva)
(1) Za namen DKOP 9 iz Priloge 1 te uredbe se za okoljsko občutljivo trajno travinje (v nadaljnjem besedilu: OOTT) šteje GERK z rabo 1300 – trajni travnik, GERK z rabo 1320 – travinje z razpršenimi neupravičenimi značilnostmi in GERK z rabo 1222 – ekstenzivni sadovnjak. Navedeni GERK-i so določeni v skladu z zahtevami 13. člena Uredbe 2021/2115/EU in Prilogo III Uredbe 2021/2115/EU in so del območja OOTT objavljenega v Javnem pregledovalniku grafičnih podatkov MKGP.
(2) Za status okoljsko občutljivega trajnega travinja iz prejšnjega odstavka se štejejo površine, ki izpolnjujejo enega izmed naslednjih pogojev:
– so del sloja okoljsko občutljivega trajnega travinja (status OOTT_22) iz naslova zelene komponente neposrednih plačil iz obdobja 2015 do 2022, z izjemo GERK-ov, ki so bili v ekološkem kmetovanju ali v shemi za male kmete in je bila njihova vrsta rabe različna od trajnega travinja, ter za njih pravila zelene komponente niso veljala;
– so na zbirni vlogi za leto 2022 označene kot GERK-i z rabami iz prvega odstavka tega člena in imajo po preveritvi s sistemom AMS do 31. 12. 2022 še vedno enako rabo;
– so prvič prijavljene na zbirni vlogi in so na dan 31. 12. tekočega leta ugotovljene kot trajno travinje v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike in so del območja iz prvega odstavka tega člena.
(3) Vse površine, ki so prijavljene na zbirni vlogi in imajo pripisan status OOTT, so predmet preveritve s sistemom AMS.
(4) Okoljsko občutljivo trajno travinje iz drugega odstavka tega člena se lahko med dvema zaporednima letoma na ravni poligona spremeni v mejah tolerance do 10 arov.
(5) Če je za tekoče leto z upravnimi pregledi, pregledi preko sistema AMS ali s pregledi na kraju samem v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike, ugotovljeno, da je nosilec kmetijskega gospodarstva spremenil ali zoral OOTT iz prvega odstavka tega člena, se mu dodeli upravno sankcijo iz DKOP 9 iz Priloge 1 te uredbe in mora najpozneje do oddaje zbirne vloge v skladu z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za naslednje leto, te površine ponovno spremeniti v trajno travinje z eno izmed vrst rab GERK iz prvega odstavka tega člena.
(6) Ne glede na drugi odstavek tega člena se površin, določenih kot okoljsko občutljivo trajno travinje, ne šteje za okoljsko občutljivo trajno travinje, če gre za površine, ki:
– so v zbirni vlogi za leto 2023 prijavljene kot GERK z rabo 1211 – vinograd, zasajen v vinskem letu 2022/2023, in za katere je bilo pred oddajo zbirne vloge za leto 2023 izdano dovoljenje za obnovo vinograda v skladu s predpisom, ki ureja register pridelovalcev grozdja in vina;
– so v zbirni vlogi za leto 2023 prijavljene kot trajni nasad, in sicer kot GERK z rabo 1160 – hmeljišče, 1180 – trajne rastline na njivskih površinah, 1192 – rastlinjak s sadnimi rastlinami, razen za pridelavo jagod, 1212 – matičnjak, 1221 – intenzivni sadovnjak oziroma 1230 – oljčnik, ki je zasajen pred zadnjim rokom za oddajo zbirne vloge za leto 2023;
– jim je bilo pred datumom, ki je kot zadnji datum za posredovanje sprememb zbirne vloge določen z uredbo, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za leto 2023, izdano dovoljenje za obnovo vinograda v skladu s predpisom, ki ureja register pridelovalcev grozdja in vina.
(7) Kot dokazila o izpolnjevanju pogojev iz druge alineje prejšnjega odstavka se upoštevajo:
– računi za stroške postavitve trajnega nasada, ki so bili izdani pred datumom, ki se za stanje podatkov iz RKG uporabi za leto 2023 na vnaprej pripravljenih obrazcih v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo ukrepov kmetijske politike, z dokazilom o njihovem plačilu in
– izjava svetovalca, zaposlenega v javni službi za kmetijsko svetovanje, o načrtih za postavitev trajnega nasada.
(1) Kolobar iz DKOP 7 iz Priloge 1 te uredbe se spremlja z upravnimi pregledi, s kontrolo na kraju samem in preko sistema AMS. Za vsako poljino se med posameznimi leti preverja ustreznost kolobarja in sledenje vrstenja kmetijskih rastlin. Pri ugotavljanju dejanskega stanja lahko agencija uporablja vse zbirke podatkov, ki jih ima na voljo, vključno s podatki nosilcev KMG.
(2) Če je s sistemom AMS ugotovljena nedefinirana rastlina iz skupine »žita«, na zbirni vlogi pa je prijavljena rastlina, ki ne sodi v skupino »žita«, bo zavezanec pozvan, da dopolni zbirno vlogo. Če zavezanec zbirne vloge ne bo dopolnil v danem roku, se bo štelo, kot da krši zahtevo po vrstenju rastlin iz DKOP 7 iz Priloge 1 te uredbe. V tem primeru se za ta GERK z naslednjim letom začne vrstenje posevkov spremljati od začetka.
(3) Za namene vrstenja kmetijskih rastlin iz DKOP 7 iz Priloge 1 te uredbe se na nivoju kmetijskega gospodarstva upošteva toleranca v meji do 5 % oziroma Ne več kot 50 arov.
(4) Praha in kmetijske rastline za zasnovo in spremljanje kolobarja so določene v Šifrantu vrst oziroma skupin kmetijskih rastlin ter pomoči, ki je v skladu s predpisom, ki ureja izvedbo intervencij kmetijske politike za tekoče leto, objavljen na spletni strani agencije in na osrednjem spletnem mestu državne uprave.
(1) Določbe zahteve št. 43 v standardu DKOP 7 iz Priloge 1 te uredbe se za leto 2023 v skladu s točko (a) prvega odstavka 1. člena Izvedbene uredbe 2022/1317/EU) ne uporabljajo.
(2) Vzdrževanje neproizvodnega elementa »Praha« iz zahteve št. 53 v standardu DKOP 8 iz Priloge 1 te uredbe se za leto 2023 v skladu s točko (b) prvega odstavka 1. člena Izvedbene uredbe 2022/1317/EU ne uporablja. Ne glede na prejšnji stavek je treba površine, ki bi sicer bile namenjene neproizvodnemu elementu »Praha«, prijaviti na zbirni vlogi in se lahko na njih pridelujejo poljščine namenjene pridelavi hrane za ljudi in živali, razen koruze in soje. Ostale neproizvodne elemente iz tega standarda je obvezno ohranjati.
(3) Ne glede na določene odstotke znižanj pri zahtevi št. 12 iz PZR 1 (gnojenje njivskih površin z gnojili, ki vsebujejo fosfor, ki ležijo na prispevni površini vodnih teles z zmernim ekološkim stanjem glede na parameter celotni fosfor, se izvaja skladno z gnojilnim načrtom), zahtevi št. 33 iz DKOP 4 (prepoved oranja v varovalnih pasovih) in zahtevi št. 42 iz DKOP 6 (talna odeja se vzdržuje na vsaj 80 % kmetijskih površin kmetijskega gospodarstva v času od 15. 11. do 15. 2. naslednje leto) iz Priloge 1 te uredbe se za leto 2023 za kršitve teh zahtev določi neskladnost brez ali z zanemarljivimi posledicami (NBP).
(4) Standard DKOP 2: Varovanje mokrišč in šotišč se v letu 2023 ne izvaja.
PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
(1) Za zavezance za izpolnjevanje pravil o pogojenosti, ki so vključeni v znanstvene in strokovne raziskave ali projekte, za katera so bila v preteklem programskem obdobju odobrena sredstva EU, se za namen dokončanja teh raziskav ali projektov zahteve iz Priloge 1 te uredbe ne uporabljajo.
(2) Ne glede na določbe te uredbe so prejemniki sredstev iz ukrepa Podporni programi v vinskem sektorju iz 40. člena Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 671), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2022/2104 z dne 29. julija 2022 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede tržnih standardov za oljčno olje ter razveljavitvi Uredbe Komisije (EGS) št. 2568/91 in Izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 29/2012 (UL L št. 284 z dne 4. 11. 2022, str. 1) do 15. oktobra 2023 zavezanci za navzkrižno skladnost iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost, še tri leta po prejemu sredstev.
(3) Ne glede na določbe te uredbe so prejemniki sredstev za izvajanje programov razvoja podeželja v skladu z Uredbo (EU) št. 1305/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005(UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 487) zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2022/1033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. junija 2022 o spremembi Uredbe (EU) št. 1305/2013 glede posebnega ukrepa za zagotovitev izjemne začasne podpore v okviru Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) kot odziv na vpliv ruske invazije na Ukrajino (UL L št. 173 z dne 30. 6. 2022, str. 34) zavezanci za navzkrižno skladnost iz predpisa, ki ureja navzkrižno skladnost, v skladu z določbami 12. člena Delegirane uredbe 2022/1172/EU.
Ta uredba začne veljati 1. januarja 2023.
Št. 00704-493/2022
Ljubljana, dne 30. decembra 2022
EVA 2022-2330-0126
Vlada Republike Slovenije
dr. Robert Golob
