Vsebina Uradnega lista

Uradni list RS, št. 26/2022 z dne 25. 2. 2022

Št. 3310-53/2021/3 Ob-1570/22, Stran 486

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: MKGP), Dunajska 22, 1000 Ljubljana, na podlagi 91. člena Uredbe o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 104/15, 32/16, 66/16, 14/17, 38/17, 40/17 – popr., 19/18, 82/18, 89/20, 152/20, 121/21 in 11/22; v nadaljnjem besedilu: Uredba), objavlja

26. javni razpis

za podukrep 4.1: Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva za leto 2022 Operacija: Naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev, namenjene naložbam v krožno gospodarstvo na kmetijskih gospodarstvih

1. Osnovni podatki o javnem razpisu

Predmet javnega razpisa:	Predmet javnega razpisa so naložbe kmetijskih gospodarstev iz 6. točke prvega odstavka 5. člena Uredbe.
Razpisana sredstva po sklopih:	Višina razpisanih nepovratnih sredstev znaša 2.400.000 EUR, ki se razdelijo po naslednjih sklopih: – 400.000 EUR za naložbe nosilcev majhnih kmetij (sklop A), – 1.600.000 EUR za naložbe fizičnih oseb, razen za naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev majhnih kmetij, in naložbe skupin kmetov (sklop B), ter – 400.000 EUR za naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb (sklop C).
	Sredstva se zagotovijo iz proračunske postavke MKGP V233012 Program razvoja podeželja 14-20 – EURI – EU. Delež sredstev iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja znaša 100 odstotkov.
Vrsta javnega razpisa:	Zaprti
Cilj operacije:	Cilj operacije je izboljšanje konkurenčnosti ter prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev.
Vloga na javni razpis:	Vlogo na javni razpis v skladu z 92. členom Uredbe sestavlja prijavni obrazec s prilogami.
Obdobje vlaganja vloge na javni razpis:	Vložitev vloge na javni razpis poteka od 21. marca 2022 do vključno 25. maja 2022, do 14. ure.
Obdobje upravičenosti stroškov:	V skladu s prvim odstavkom 99. člena Uredbe so do podpore upravičeni stroški naložb, ki so nastali po oddaji vloge na javni razpis do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev, ki se v skladu z enaindvajsetim odstavkom 102. člena Uredbe lahko vloži do 30. junija 2025. V skladu z drugim odstavkom 99. člena Uredbe so do podpore upravičeni tudi splošni stroški iz 98. člena Uredbe, ki so neposredno povezani s pripravo in izvedbo naložbe in so nastali od 1. januarja 2014 do vložitve zadnjega zahtevka za izplačilo sredstev.
Informacije o javnem razpisu:	Informacije o javnem razpisu so dostopne na naslednji povezavi: https://skp.si/aktualno/info-tocke.

2. Namen podpore in vrste naložb

1. Predmet podpore so v skladu s 6. točko prvega odstavka 5. člena Uredbe naslednje naložbe v krožno gospodarstvo na kmetijskih gospodarstvih:

a) povečanje učinkovite rabe energije (v nadaljnjem besedilu: URE) in spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije (v nadaljnjem besedilu: OVE) za lastne potrebe kmetijskega gospodarstva:

– ureditev objektov oziroma nakup pripadajoče opreme za posodobitev energetsko učinkovitih ogrevalnih sistemov: hlevi za rejo plemenskih svinj in tekačev, hlevi za rejo perutnine, objekti za skladiščenje in sušenje krme, objekti za sušenje hmelja ter objekti za sušenje kmetijskih proizvodov,

– naložbe v zmanjšanje toplotnih izgub pri gradnji objektov z uporabo materialov z večjo toplotno izolativnostjo: skladišča in hladilnice za kmetijske pridelke,

– nakup energetsko varčnejše opreme: skladišča in hladilnice za kmetijske pridelke, steklenjaki in plastenjaki,

– naložbe v proizvodnjo električne in toplotne energije;

b) ureditev mikrobioplinarn do 50 kW nazivne moči;

c) novogradnja kompostarn za kompostiranje rastlinskih ostankov oziroma rastlinskih ostankov in živinskih gnojil brez uporabe neorganskih materialov;

č) nakup opreme za vnovično uporabo vode in stranskih proizvodov na kmetijskem gospodarstvu.

2. Naložbe iz prejšnje točke se v skladu s tretjim odstavkom 5. člena Uredbe izvajajo kot individualne ali kolektivne naložbe in se podpirajo s cilji iz drugega odstavka 5. člena Uredbe, razen ciljev iz pod č), e) in f) 2. točke ter ciljev iz 3. in 4. točke drugega odstavka 5. člena Uredbe.

3. V skladu s četrtim odstavkom 5. člena Uredbe primarna pridelava kmetijskih proizvodov pomeni proizvodnjo rastlinskih in živinorejskih proizvodov iz Priloge I Pogodbe o delovanju Evropske unije (Prečiščena različica Pogodbe o delovanju Evropske unije, UL C št. 202 z dne 7. 6. 2016, str. 47), brez nadaljnjih postopkov obdelave, ki bi spremenili naravo teh proizvodov, še zlasti pridelava, pobiranje in skladiščenje primarnih kmetijskih proizvodov ter njihova priprava s strani primarnih proizvajalcev za prvo prodajo prodajnim posrednikom ali predelovalcem. Prva prodaja primarnih kmetijskih proizvodov prodajnim posrednikom ali predelovalcem pomeni imeti na zalogi ali razstavljati z namenom prodaje, ponujati za prodajo, dobavljati, ter vse dejavnosti, s katerimi se proizvod pripravi za tako prvo prodajo. Kot priprava primarnih kmetijskih proizvodov za prvo prodajo se šteje tudi njihovo čiščenje, luščenje, sortiranje, kratkotrajna zaščita pred gnitjem in pakiranje.

4. Poleg postopkov iz prejšnje točke se za primarno pridelavo kmetijskih proizvodov štejejo tudi:

– smukanje, rezanje, drobljenje, mletje in sušenje zelišč,

– priprava hmelja, ki se skladno s predpisom, ki ureja certificiranje pridelka hmelja šteje kot postopek zaključnega sušenja in zaključnega pakiranja hmelja, izveden v zaprtem delovnem procesu in

– čiščenje, odstranjevanje neželenih primesi, poškodovanih ali premajhnih semen ter sušenje semen kmetijskih rastlin za skladiščenje.

5. Vrsti naložb glede na velikost sta določeni v 9. členu Uredbe, pri čemer je skupna priznana vrednost naložbe določena v 22. točki 2. člena Uredbe.

3. Upravičenec

1. Upravičenec do podpore je določen v 6. členu Uredbe.

2. Za namen operacije Naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev se šteje, da je mladi kmet fizična oseba, ki ima v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 6. člena Uredbe ustrezno poklicno znanje in usposobljenost, kot sta opredeljena v četrtem odstavku 6. člena Uredbe o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 55/15, 38/16, 84/16, 19/17, 66/18, 50/19, 4/20 in 6/22; v nadaljnjem besedilu: Uredba za mlade kmete), in sicer najmanj:

– nižjo poklicno izobrazbo s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti in najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu ali

– nižjo poklicno izobrazbo nekmetijske smeri, pridobljen certifikat nacionalne poklicne kvalifikacije najmanj IV. ravni zahtevnosti s področja kmetijstva ali s kmetijstvom povezanih dejavnosti in najmanj tri leta delovnih izkušenj na kmetijskem gospodarstvu.

3. S kmetijstvom povezane dejavnosti iz prejšnje točke so živilskopredelovalna, lesarska, veterinarska, naravovarstvena in gozdarska dejavnost.

4. Izpolnjevanje pogoja iz 2. točke tega poglavja se izkazuje na podlagi:

a) končane izobrazbe,

b) članstva na kmetiji, ki se ugotavlja na podlagi podatkov iz registra kmetijskih gospodarstev (v nadaljnjem besedilu: RKG),

c) pokojninske in invalidske zavarovalne dobe iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti in

č) izkušenj iz opravljanja kmetijske dejavnosti na kmetiji, kar se izkazuje s prilogo »Izjava o pridobljenih delovnih izkušnjah iz kmetijske dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu«, pri čemer mora biti oseba, ki poda izjavo, najmanj tri leta vpisana v RKG kot nosilec kmetijskega gospodarstva.

5. Če se za mladega kmeta šteje pravna oseba v skladu s četrtim odstavkom 6. člena Uredbe, se izpolnjevanje pogoja glede nadzora nad pravno osebo izkazuje s statutom, družbeno pogodbo ali drugim ustanovnim aktom, iz katerega je razvidno, da ima fizična oseba iz drugega odstavka 6. člena Uredbe v obdobju petih let pred vložitvijo vloge na javni razpis najmanj 50 odstotkov glasovalnih pravic v tej pravni osebi. Izpolnjevanje pogoja, da je fizična oseba iz drugega odstavka 6. člena Uredbe v obdobju petih let pred vložitvijo vloge na javni razpis prvič postala član poslovodstva, se ugotavlja na podlagi podatkov Agencije Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljnjem besedilu: AJPES) iz evidence Javna objava letnih poročil.

6. Upravičenec iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe vlogi na javni razpis priloži pogodbo o sodelovanju pri izvedbi kolektivne naložbe.

7. Zbirna vloga iz 1. točke desetega odstavka 6. člena Uredbe mora biti vložena v letu 2022.

8. Člani skupine kmetov iz 3. točke sedmega odstavka 6. člena Uredbe (v nadaljnjem besedilu: skupina kmetov) v skladu s trinajstim odstavkom 6. člena Uredbe ne smejo biti povezani na način, opredeljen v 3. členu priloge I Uredbe Komisije (EU) št. 702/2014 z dne 25. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči v kmetijskem in gozdarskem sektorju ter na podeželju za združljive z notranjim trgom z uporabo členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 193 z dne 1. 7. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020 o spremembi uredb (EU) št. 702/2014, (EU) št. 717/2014 in (EU) št. 1388/2014 v zvezi z obdobjem njihove uporabe in drugimi ustreznimi prilagoditvami (UL L št. 414 z dne 9. 12. 2020, str. 15). Izpolnjevanje pogoja iz te točke upravičenec izkazuje s prilogo »Izjava o nepovezanosti članov skupine kmetov, ki izvajajo kolektivno naložbo«.

9. Prilogi iz tega poglavja sta določeni v razpisni dokumentaciji.

4. Pogoji ob oddaji vloge na javni razpis

4.1. Splošni pogoji

1. Upravičenec mora izpolnjevati pogoje iz 100. člena Uredbe, razen pogojev iz 6., 9. in 17. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe ter pogojev iz drugega, tretjega, petega in šestega odstavka 100. člena Uredbe:

a) za zahtevne naložbe se izpolnjevanje pogoja iz 11. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe in 23. točke 10. člena Uredbe izkazuje:

– z izjavo banke ali druge finančne institucije, ki ima dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih storitev, iz katere je razvidna zaprtost finančne konstrukcije,

– s sklepom sveta zavoda ali sklepom pristojnega organa občine, s katerim je bil potrjen finančni načrt in program dela javnega zavoda, če je upravičenec javni zavod;

b) izpolnjevanje pogoja iz 13. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe se izkazuje s prilogo »Uporaba naložbe tudi za druge namene«;

c) popis del in stroškov iz prve in druge alineje 14. točke prvega odstavka 100. člena Uredbe mora vsebovati podatke o vrsti dela in stroška, enoti mere, količini in obsegu del, vrednosti del brez DDV in vrednosti del z DDV.

2. Poleg pogojev iz prejšnje točke mora upravičenec izpolnjevati pogoje iz 10. člena Uredbe, ter pogoje iz prvega odstavka 94. in 101. člena Uredbe:

a) v skladu z 2. točko 10. člena Uredbe je moral upravičenec vložiti zbirno vlogo v skladu z Uredbo o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2021 (Uradni list RS, št. 26/21, 67/21 in 87/21);

b) izpolnjevanje pogojev iz 4., 12., 13., 14. in 15. točke 10. člena Uredbe upravičenec izkazuje s poslovnim načrtom iz 5. točke 10. člena Uredbe;

c) če upravičenec ob vložitvi vloge na javni razpis vodi knjigovodstvo po dejanskih prihodkih in odhodkih in ni vpisan v Poslovni register Slovenije, se izpolnjevanje pogojev iz 13., 15., 17. in 18. točke 10. člena Uredbe, izkazuje z »Bilanco stanja« na dan 31. 12. 2021 in »Bilanco uspeha« za obdobje od 1. 1. 2021 do 31. 12. 2021, potrjeni s strani Finančne uprave Republike Slovenije;

č) izpolnjevanje pogoja iz 7. točke 10. člena Uredbe se izkazuje z opisom stanja pred naložbo in fotografijami zemljišča oziroma objekta, na katerem se bo izvajala naložba, iz katerih je razvidna celotna lokacija naložbe iz najmanj štirih zornih kotov. Poleg dokazil iz prejšnjega stavka, se v primeru novogradnje enostavnega objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, vlogi na javni razpis priloži tudi izris tlorisa in prereza objekta z navedbo konstrukcijskih elementov v merilu M 1:50 ali M 1:100;

d) izpolnjevanje pogoja iz 9. točke 10. člena Uredbe se izkazuje s fotografijami objekta in prostora, v katerem bo oprema nameščena, iz najmanj štirih zornih kotov, ter skico postavitve opreme v prostoru, v katerem bo oprema nameščena;

e) izpolnjevanje pogoja iz 10. in 11. točke 10. člena Uredbe se za enostavni objekt izkazuje z izrisom tlorisa in prereza enostavnega objekta, z navedbo njegovih konstrukcijskih elementov, v merilu M 1:50 ali M 1:100;

f) primeren prihodek v višini 1,5 letne bruto minimalne plače na zaposlenega v Republiki Sloveniji iz 16. točke 10. člena Uredbe za leto 2021 znaša 18.436,32 eurov;

g) če je upravičenec nosilec kmetije, se izpolnjevanje pogoja iz 20. točke 10. člena Uredbe izkazuje s:

– pogodbo o zaposlitvi za osebo, ki je za polni delovni čas ali za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji,

– potrdilom o vpisu za člana kmetije, ki je študent ali dijak;

h) izpolnjevanje pogoja iz 21. točke 10. člena Uredbe se izkazuje s prilogo »Obseg dela članov skupine kmetov, ki izvajajo kolektivno naložbo«;

i) izpolnjevanje pogoja iz 22. točke 10. člena Uredbe se izkazuje s prilogama »Obseg dela članov skupine ali organizacije proizvajalcev« in »Obseg dela članov zadruge«;

j) izpolnjevanje pogojev iz prvega odstavka 94. člena Uredbe se izkazuje s prilogo »Izjava upravičenca o že prejetih javnih sredstvih za iste upravičene stroške«;

k) šteje se, da je v skladu s prvim odstavkom 101. člena Uredbe finančna konstrukcija naložbe zaprta, če ima upravičenec zagotovljena sredstva v višini skupne priznane vrednosti naložbe, pri čemer je skupna priznana vrednost naložbe določena v 22. točki 2. člena Uredbe.

3. Priloge iz tega podpoglavja so določene v razpisni dokumentaciji.

4.2. Posebni pogoji, ki jih mora izpolnjevati upravičenec

Upravičenec mora poleg splošnih pogojev iz prejšnjega podpoglavja izpolnjevati tudi naslednje pogoje:

a) če gre za naložbe v prestrukturiranje kmetijskih gospodarstev, pogoje iz 11. člena Uredbe, pri čemer letna bruto minimalna plača na zaposlenega v Republiki Sloveniji iz 2. točke 11. člena Uredbe v letu 2021 znaša 12.290,88 eurov, 1,5 letne bruto minimalne plače pa 18.436,32 eurov;

b) če gre za kolektivne naložbe, pogoje iz 12. člena Uredbe;

c) če gre za naložbe na področju živinoreje, pogoje iz 17. člena Uredbe, pri čemer mora biti zbirna vloga iz 9. in 10. točke 17. člena Uredbe vložena v letu 2021;

č) če gre za naložbe v pridelavo medu in drugih čebeljih proizvodov ter vzrejo čebeljih matic ali čebeljih družin, pogoje iz 18. člena Uredbe, razen pogojev iz 1. do 3. točke prvega odstavka 18. člena Uredbe;

d) če gre za naložbe, namenjene URE, in pridobivanju energije iz OVE, pogoje iz 19. člena Uredbe;

e) če gre za prispevek v naravi, pogoje iz 23. in 97. člena Uredbe:

– vrednost dela ne sme preseči naslednjih urnih postavk: 5,76 evrov/uro bruto za ročno delo ter 15,31 evrov/uro bruto za strojno delo, vrednost žaganega lesa pa ne sme preseči 300 eurov/m³ žaganega lesa,

– višina prispevka v naravi, ki ga upravičenec zagotovi v obliki lastnega dela je določena v Seznamu upravičenih stroškov in najvišjih priznanih vrednosti za 26. javni razpis iz Priloge 1 razpisne dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: Seznam upravičenih stroškov).

5. Upravičeni in neupravičeni stroški

1. Upravičeni stroški so določeni v 1., 12., 13., 14., 19., 21. in 22. točki prvega odstavka 7. člena Uredbe, ter 95. in 98. členu Uredbe.

2. Upravičeni stroški so določeni v Pravilniku o katalogu stroškov in najvišjih priznanih vrednosti (Uradni list RS, št. 7/16, 38/16, 73/17 in 31/19) in navedeni v Seznamu upravičenih stroškov.

3. Kot tržno primerljiva ponudba iz šestega odstavka 95. člena Uredbe se šteje ponudba, če je upravičenec vsem potencialnim ponudnikom poslal enako povpraševanje z minimalnimi zahtevanimi lastnostmi blaga oziroma storitve, ponudba pa vsebuje vse minimalne zahtevane lastnosti blaga oziroma storitve, ki so bile navedene v povpraševanju.

4. Za uveljavljanje splošnih stroškov iz 98. člena Uredbe upravičenec vlogi na javni razpis priloži račune oziroma predračune.

5. Neupravičeni stroški so določeni v 8. in 96. členu Uredbe.

6. Merila za ocenjevanje vlog

1. Merila za ocenjevanje vlog na javni razpis so določena v 25., 93. in 93.a členu Uredbe ter v dokumentu »Merila za izbor operacij v okviru PRP 2014-2020«, ki je dostopen na spletni strani programa razvoja podeželja: https://skp.si/wp-content/uploads/2021/07/Merila-za-izbor-operacij_13.-sprememba.pdf, in so podrobneje opredeljena v tem poglavju.

2. Med vlogami na javni razpis, ki dosežejo vstopni prag 25 odstotkov možnega števila točk, ki znaša 25 točk za sklop A, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev. Med vlogami na javni razpis, ki dosežejo vstopni prag 30 odstotkov možnega števila točk, ki znaša 30 točk za sklopa B in C, se izberejo tiste, ki dosežejo višje število točk, do porabe razpisanih sredstev.

3. Pri ocenjevanju vlog na podlagi meril za ocenjevanje vlog se upošteva stanje ob oddaji vloge na javni razpis oziroma načrtovano stanje ob zaključku naložbe. Ocenjevanje vlog bo temeljilo na podlagi elektronskega prijavnega obrazca in priloženih prilog ter podatkov iz uradnih evidenc. Če posamezno merilo ni izbrano ali se zanj ne predloži zahtevanih prilog in dokazil oziroma so priloge in dokazila neustrezna, se vloga na podlagi tega merila oceni z 0 točkami.

4. Podrobnejša merila in točkovnik za naložbe nosilcev majhnih kmetij (sklop A javnega razpisa):

Št.	MERILO	Maks št. točk
1.	EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE	20
1.1.	NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)	10
	Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela, vključno z vrednostjo dodeljenih neposrednih in izravnalnih plačil, v koledarskem letu po letu zaključka naložbe, ki ga upravičenec opredeli v prijavnem obrazcu.
1.1.1.	Majhna kmetija, ki je imela v letu 2021 prihodek iz poslovanja najmanj 4.000 EUR in manj kot 12.290,88 EUR/PDM
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo več kot 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	10
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo več kot 35.000 do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	8
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo več kot 30.000 do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	6
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo več kot 25.000 do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	4
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo več kot 20.000 do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	2
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	1
1.1.2.	Majhna kmetija, ki je imela v letu 2021 prihodek iz poslovanja najmanj 12.290,88 EUR in manj kot 18.436,32 EUR/PDM
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo več kot 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	10
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo več kot 45.000 do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	8
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo več kot 40.000 do vključno 45.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	6
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo več kot 35.000 do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	4
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo več kot 30.000 do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	2
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo več kot 20.000 do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	1
1.2.	NAČRTOVANA VELIKOST KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA GLEDE NA OBSEG PRIMARNE KMETIJSKE PRIDELAVE (maksimalno št. točk 10)	10
	Upošteva se načrtovani obseg kmetijskih zemljišč v uporabi, ki jih upravičenec opredeli v prijavnem obrazcu kot predvideno stanje v koledarskem letu po letu zaključka naložbe.
1.2.1.	Majhna kmetija, ki je imela v letu 2021 prihodek iz poslovanja najmanj 4.000 EUR in manj kot 12.290,88 EUR/PDM	10
	Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v:	10
	1. uporabi:
	– več kot 2,0 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov oziroma hmeljišč,
	– več kot 0,5 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, pridelavo jagod oziroma nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah oziroma
	– več kot 5 ha njivskih površin;
	2. reji:
	– več kot 8 GVŽ rejnih živali,
	– več kot 50 čebeljih panjev.
	Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v:	8
	1. uporabi:
	– več kot 1,5 do vključno 2,0 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov oziroma hmeljišč,
	– več kot 0,45 do vključno 0,5 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, pridelavo jagod oziroma nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah oziroma
	– več kot 4 do vključno 5 ha njivskih površin;
	2. reji:
	– več kot 7 do vključno 8 GVŽ rejnih živali,
	– od 41 do vključno 50 čebeljih panjev.
	Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v:	6
	1. uporabi:
	– več kot 1,2 do vključno 1,5 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov oziroma hmeljišč,
	– več kot 0,4 do vključno 0,45 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, pridelavo jagod oziroma nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah oziroma
	– več kot 3 do vključno 4 ha njivskih površin;
	2. reji:
	– več kot 6 do vključno 7 GVŽ rejnih živali,
	– od 31 do vključno 40 čebeljih panjev.
	Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v:	4
	1. v uporabi:
	– več kot 1,0 do vključno 1,2 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov oziroma hmeljišč,
	– več kot 0,3 do vključno 0,4 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, pridelavo jagod oziroma nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah oziroma
	– več kot 2,5 do vključno 3 ha njivskih površin;
	2. v reji:
	– več kot 5 do vključno 6 GVŽ rejnih živali,
	– od 21 do vključno 30 čebeljih panjev.
	Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v:	2
	1. uporabi:
	– več kot 0,8 do vključno 1,0 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov oziroma hmeljišč,
	– več kot 0,2 do vključno 0,3 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, pridelavo jagod oziroma nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah oziroma
	– več kot 2 do vključno 2,5 ha njivskih površin;
	2. reji:
	– več kot 4 do vključno 5 GVŽ rejnih živali,
	– od 11 do vključno 20 čebeljih panjev.
	Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v:	1
	1. uporabi:
	– več kot 0,6 do vključno 0,8 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov oziroma hmeljišč,
	– več kot 0,15 do vključno 0,2 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, pridelavo jagod oziroma nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah oziroma
	– več kot 1,5 do vključno 2 ha njivskih površin;
	2. reji:
	– več kot 3 do vključno 4 GVŽ rejnih živali,
	– od 6 do vključno 10 čebeljih panjev.
1.2.2.	Majhna kmetija, ki je imela v letu 2021 prihodek iz poslovanja najmanj 12.290,88 EUR in manj kot 18.436,32 EUR/PDM	10
	Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v:	10
	1. uporabi:
	– več kot 3,0 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov oziroma hmeljišč,
	– več kot 0,5 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, pridelavo jagod oziroma nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah oziroma
	– več kot 7 ha njivskih površin;
	2. reji:
	– več kot 12 GVŽ rejnih živali,
	– več kot 70 čebeljih panjev.
	Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v:	8
	1. uporabi:
	– več kot 2,8 do vključno 3,0 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov oziroma hmeljišč,
	– več kot 0,45 do vključno 0,5 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, pridelavo jagod oziroma nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah oziroma
	– več kot 6,5 do vključno 7 ha njivskih površin;
	2. reji:
	– več kot 11 do vključno 12 GVŽ rejnih živali,
	– od 66 do vključno 70 čebeljih panjev.
	Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v:	6
	1. uporabi:
	– več kot 2,5 do vključno 2,8 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov oziroma hmeljišč,
	– več kot 0,4 do vključno 0,45 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, pridelavo jagod oziroma nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah, oziroma
	– več kot 6 do vključno 6,5 ha njivskih površin;
	2. reji:
	– več kot 10 do vključno 11 GVŽ rejnih živali,
	– od 61 do vključno 65 čebeljih panjev.
	Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v:	4
	1. uporabi:
	– več kot 2,3 do vključno 2,5 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov oziroma hmeljišč,
	– več kot 0,3 do vključno 0,4 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, pridelavo jagod oziroma nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah, oziroma
	– več kot 5,5 do vključno 6 ha njivskih površin;
	2. reji:
	– več kot 9 do vključno 10 GVŽ rejnih živali,
	– od 56 do vključno 60 čebeljih panjev.
	Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v:	2
	1. uporabi:
	– več kot 2 do vključno 2,3 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov oziroma hmeljišč,
	– več kot 0,2 do vključno 0,3 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, pridelavo jagod oziroma nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah, oziroma
	– več kot 5 do vključno 5,5 ha njivskih površin;
	2. reji:
	– več kot 8 do vključno 9 GVŽ rejnih živali,
	– od 51 do vključno 55 čebeljih panjev.
	Kmetijsko gospodarstvo bo imelo v:	1
	1. uporabi:
	– več kot 1,5 do vključno 2 ha trajnih nasadov sadovnjakov, vinogradov, oljčnikov oziroma hmeljišč,
	– več kot 0,15 do vključno 0,2 ha površin, zasajenih z zelenjadnicami, pridelavo jagod oziroma nasadi trajnih rastlin na njivskih površinah, oziroma
	– več kot 4 do vključno 5 ha njivskih površin;
	2. reji:
	– več kot 7 do vključno 8 GVŽ rejnih živali,
	– od 46 do vključno 50 čebeljih panjev.
2.	GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA	30
2.1.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA OBMOČJIH OMD (maksimalno št. točk 12)	12
	Ocenjuje se povprečno število točk na hektar, ki jih ima kmetijsko gospodarstvo, ki je razvrščeno v območje OMD v skladu s Pravilnikom o razvrstitvi kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost (Uradni list RS, št. 12/15 in 84/16; v nadaljnjem besedilu: Pravilnik o OMD). Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	Kmetijsko gospodarstvo prejme 500 točk ali več.	12
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 450 do vključno 499 točk.	10
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 449 točk.	7
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do vključno 349 točk.	5
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 249 točk.	3
	Kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 149 točk.	1
2.2	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH, KI SO DOLOČENA S PREDPISI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE (maksimalno št. točk 6)	6
	Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki izvaja naložbo v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila in ima v uporabi najmanj 0,5 ha kmetijskih površin na vodovarstvenih območjih, določenih s predpisi Vlade Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: VVO), pri čemer se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	Kmetijsko gospodarstvo ima najmanj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega najmanj 1 ha na najožjih VVO.	6
	Kmetijsko gospodarstvo ima najmanj 3 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO.	4
	Kmetijsko gospodarstvo ima več kot 1 ha in manj kot 3 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO, od tega najmanj 0,5 ha na najožjih VVO.	2
	Kmetijsko gospodarstvo ima najmanj 0,5 in manj kot 3 ha kmetijskih površin v uporabi na VVO.	1
2.3.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA PROBLEMSKIH OBMOČJIH IZ PRP 2014-2020 (maksimalno št. točk 6)	6
	Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki ima najmanj 0,5 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz Priloge 9 Uredbe (v nadaljnjem besedilu: problemsko območje iz PRP 2014-2020). Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	Kmetijsko gospodarstvo ima najmanj 6 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.	6
	Kmetijsko gospodarstvo ima več kot 4 in manj kot 6 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.	5
	Kmetijsko gospodarstvo ima več kot 3 do vključno 4 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.	4
	Kmetijsko gospodarstvo ima več kot 2 do vključno 3 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.	3
	Kmetijsko gospodarstvo ima več kot 1 do vključno 2 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.	2
	Kmetijsko gospodarstvo ima od 0,5 do vključno 1 ha kmetijskih površin v uporabi na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.	1
2.4	LOKACIJA NALOŽBE JE NA OBMOČJU NATURE 2000 (maksimalno št. točk 6)	6
	Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje najmanj ene naravovarstvene operacije iz naslova ukrepa Kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila iz PRP 2014-2020 v letu 2021 (v nadaljnjem besedilu: ukrep KOPOP) v obsegu najmanj 0,5 ha kmetijskih površin v uporabi. Naravovarstvene operacije iz naslova ukrepa KOPOP so Posebni traviščni habitati, Traviščni habitati metuljev, Habitati ptic vlažnih ekstenzivnih travnikov oziroma Steljniki (v nadaljnjem besedilu: naravovarstvene operacije KOPOP). Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	Kmetijsko gospodarstvo izvaja naravovarstvene operacije KOPOP v skupnem obsegu najmanj 2 ha kmetijskih površin v uporabi.	6
	Kmetijsko gospodarstvo izvaja naravovarstvene operacije KOPOP v skupnem obsegu več kot 1 in manj kot 2 ha kmetijskih površin v uporabi.	4
	Kmetijsko gospodarstvo izvaja naravovarstvene operacije KOPOP v skupnem obsegu od 0,5 do vključno 1 ha kmetijskih površin v uporabi.	2
3.	PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV	20
3.1.	VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA VKLJUČENEGA V REGISTRIRANE SHEME ZA VINO (maksimalno št. točk 5) Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje sheme kakovosti hrane oziroma pridelavo vina, vključenega v registrirane sheme za vino. Upravičenec izkazuje vključenost v shemo kakovosti s certifikatom ali odločbo za proizvode iz sheme kakovosti ali odločbo o oceni vina.	5
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca oziroma upravičenec sta imela v letu 2021 za najmanj en kmetijski proizvod veljaven certifikat za ekološko proizvodnjo.	5
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca oziroma upravičenec sta imela v letu 2021:	3
	– veljaven certifikat ali odločbo za najmanj en kmetijski proizvod iz sheme kakovosti: zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost ali
	– najmanj eno odločbo o oceni vina z zaščiteno geografsko označbo ali zaščiteno označbo porekla.
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca oziroma upravičenec sta imela v letu 2021 veljaven certifikat ali odločbo za najmanj en kmetijski proizvod iz sheme kakovosti integrirana pridelava ali izbrana kakovost.	2
3.2.	VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKO-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5)	5
	Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje najmanj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca je bilo v letu 2021 vključeno v izvajanje najmanj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.	5
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca je bilo v letu 2021 vključeno v izvajanje dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.	3
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca je bilo v letu 2021 vključeno v izvajanje ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP.	1
3.3.	VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 5)	5
	Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014-2020. Upravičenec pridobi eno dodatno točko, če trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar izkazuje s pogodbami o dobavi oziroma odkupu ekoloških proizvodov s strani kmetijskih zadrug, predelovalcev ali trgovcev na debelo, ki se priložijo vlogi na javni razpis. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca je bilo v letu 2021 vključeno v preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja.	4
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca je bilo v letu 2021 vključeno v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja.	2
3.4	VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 5)	5
	Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki se je v letu 2021 vključil v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014-2020. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	Nosilec kmetijskega gospodarstva je bil v letu 2021 vključen v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014-2020.	5
4.	PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM PRI SKRBI ZA OKOLJE INOVACIJAH IN PODNEBNIH SPREMEMBAH	30
	Prispevek k horizontalnim ciljem se upošteva na ravni upravičenih stroškov kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov. Če posamezen strošek v okviru naložbe, ki prispeva k izboljšanju okolja, inovacijam ali podnebnim spremembam oziroma prilagajanju nanje, predstavlja več kot 50 odstotkov stroškov celotne naložbe, se točke pri temu merilu podvojijo.
4.1.	OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)	10
	Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk. Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2021, pri ugotavljanju obsega GVŽ pa se upoštevajo podatki iz RKG na dan 1. 2. 2021.
	Kapaciteta vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza nezahtevnega objekta oziroma z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo manj zahtevnega ali zahtevnega objekta.
	Ureditev objektov, pri katerih je najmanj 50 odstotkov nadzemnih delov zgrajenih oziroma sestavljenih iz lesenih konstrukcijskih elementov, se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza objekta, z navedbo njegovih konstrukcijskih elementov za enostavne in nezahtevne objekte ali z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo manj zahtevnega ali zahtevnega objekta.
	Naložba se nanaša na rekonstrukcijo gospodarskih poslopij, ki so vpisana v register nepremične kulturne dediščine v skladu s predpisom, ki ureja register kulturne dediščine.	5
	Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 80 odstotkov.	5
	Naložba se nanaša na ureditev objektov, pri katerih so nadzemni deli v celoti zgrajeni oziroma sestavljeni iz lesenih konstrukcijskih elementov.	5
	Naložba v ponovno uporabo odpadne vode predstavlja najmanj 25 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	5
	Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 60 do vključno 80 odstotkov.	4
	Naložba v ponovno uporabo odpadne vode predstavlja najmanj 15 in manj kot 25 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	4
	Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto najmanj 100 m³ bruto prostornine.	3
	Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 40 do vključno 60 odstotkov.	3
	Naložba se nanaša na nakup oziroma zamenjavo opreme v gospodarskih poslopjih, ki so vpisana v register nepremične kulturne dediščine v skladu s predpisom, ki ureja register kulturne dediščine.	3
	Naložba se nanaša na ureditev objektov, pri katerih je najmanj 75 in manj kot 100 odstotkov nadzemnih delov zgrajenih oziroma sestavljenih iz lesenih konstrukcijskih elementov.	3
	Naložba v ponovno uporabo odpadne vode predstavlja najmanj 10 in manj kot 15 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	3
	Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 50 in manj kot 100 m³ bruto prostornine.	2
	Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 30 do vključno 40 odstotkov.	2
	Naložba v ponovno uporabo odpadne vode predstavlja najmanj 5 in manj kot 10 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	2
	Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 20 do vključno 50 m³ bruto prostornine.	1
	Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 20 do vključno 30 odstotkov.	1
	Naložba se nanaša na ureditev objektov, pri katerih je več kot 50 in manj kot 75 odstotkov nadzemnih delov zgrajenih oziroma sestavljenih iz lesenih konstrukcijskih elementov.	1
	Naložba v ponovno uporabo odpadne vode predstavlja manj kot 5 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	1
4.2.	INOVACIJE (maksimalno št. točk 10)	10
	Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk.
	Kot nov kmetijski proizvod se šteje reja novih vrst oziroma kategorij rejnih živali, ter uvedba novih kmetijskih kultur vrtnin, okrasnih rastlin, zelišč oziroma večletnih rastlin, ki jih upravičenec ni imel ob oddaji zbirne vloge za leto 2021.
	Zavarovane sorte rastlin so določene v Prilogi 2 razpisne dokumentacije (v nadaljnjem besedilu: zavarovane sorte rastlin).
	Sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, so določene v Prilogi 12 Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014–2020 (Uradni list RS, št. 16/16, 51/16, 84/16, 15/17, 63/17, 68/17, 5/18, 65/18, 81/18, 10/19, 76/19, 7/20, 61/20, 78/20 in 26/21; v nadaljnjem besedilu: Uredba KOPOP).
	Živali, ki jim grozi prenehanje reje, so določene v prvem odstavku 111. člena Uredbe KOPOP.
	Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2021, pri ugotavljanju obsega GVŽ pa se upoštevajo podatki iz RKG na dan 1. 2. 2021.
	Upravičenec je lastnik veljavnega patenta oziroma nosilec patentne pravice za naprave oziroma tehnologije, ki imajo veljaven patent, na katerega se naložba nanaša, kar se izkazuje s potrdilom o patentu.	5
	Upravičenec je vključen v izvajanje projekta evropskega inovacijskega partnerstva.	5
	Rezultat naložbe bosta najmanj dva nova kmetijska proizvoda na najmanj polovici površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na kmetijskem gospodarstvu. Če gre za rejo živali, morata nova kmetijska proizvoda predstavljati najmanj polovico ekvivalenta GVŽ rejnih živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu.	5
	Upravičenec uporablja sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, na najmanj 20 odstotkih kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na kmetijskem gospodarstvu, kar je razvidno iz zbirne vloge za leto 2021.	4
	Upravičenec uporablja zavarovane sorte rastlin na najmanj 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na kmetijskem gospodarstvu, kar je razvidno iz zbirne vloge za leto 2021.	4
	Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki prispevajo k izboljšanju dobrega počutja živali iz Seznama upravičenih stroškov (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo najmanj 20 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	4
	Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, predstavlja najmanj 20 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu.	4
	Rezultat naložbe bosta najmanj dva nova kmetijska proizvoda na najmanj četrtini površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na kmetijskem gospodarstvu. Če gre za rejo živali, morata nova kmetijska proizvoda predstavljati najmanj četrtino ekvivalenta GVŽ rejnih živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu.	4
	Upravičenec uporablja sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, na najmanj 10 in manj kot 20 odstotkih kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na kmetijskem gospodarstvu, kar je razvidno iz zbirne vloge za leto 2021.	3
	Upravičenec uporablja zavarovane sorte rastlin na najmanj 10 in manj kot 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na kmetijskem gospodarstvu, kar je razvidno iz zbirne vloge za leto 2021.	3
	Naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljaven patent.	3
	Rezultat naložbe bo en nov kmetijski proizvod na najmanj polovici površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na kmetijskem gospodarstvu. Če gre za rejo živali, mora nov kmetijski proizvod predstavljati najmanj polovico ekvivalenta GVŽ rejnih živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu.	3
	Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, predstavlja najmanj 10 in manj kot 20 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu.	3
	Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki prispevajo k izboljšanju dobrega počutja živali iz Seznama upravičenih stroškov (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo najmanj 10 in manj kot 20 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	3
	Upravičenec uporablja sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, na najmanj 5 in manj kot 10 odstotkih kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na kmetijskem gospodarstvu, kar je razvidno iz zbirne vloge za leto 2021.	2
	Upravičenec uporablja zavarovane sorte rastlin na najmanj 5 in manj kot 10 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na kmetijskem gospodarstvu, kar je razvidno iz zbirne vloge za leto 2021.	2
	Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, predstavlja najmanj 5 in manj kot 10 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu.	2
	Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki prispevajo k izboljšanju dobrega počutja živali iz Seznama upravičenih stroškov (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo najmanj 5 in manj kot 10 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	2
	Rezultat naložbe bo en nov kmetijski proizvod na najmanj četrtini površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na kmetijskem gospodarstvu. Če gre za rejo živali, mora nov kmetijski proizvod predstavljati najmanj četrtino ekvivalenta GVŽ rejnih živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu.	2
4.3.	PODNEBNE SPREMEMBE IN PRILAGODITEV NANJE (maksimalno št. točk 10)	10
	Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk. Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2021, pri ugotavljanju obsega GVŽ pa se upoštevajo podatki iz RKG na dan 1. 2. 2021.
	Za izkazovanje povečanja URE oziroma OVE na kmetijskem gospodarstvu upravičenca se vlogi na javni razpis priložita »Elaborat gradbene fizike« (če gre za naložbo v rekonstrukcijo zahtevnih in manj zahtevnih objektov) ali »Energetski pregled« (če gre za naložbo v nakup opreme ali rekonstrukcijo nezahtevnih objektov) v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega pregleda.
	Rezultat naložbe bo povečanje URE za najmanj 51 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	5
	Rezultat naložbe bo povečanje OVE za najmanj 51 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	5
	Naložba se nanaša na ureditev mikrobioplinarne, ki predstavlja najmanj 50 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	5
	Naložba se nanaša na nakup energetsko varčnejše opreme, ki predstavlja najmanj 25 odstotkov upravičenih stroškov celotne opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	5
	Naložba se nanaša na ureditev kompostarne, ki predstavlja najmanj 25 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	5
	Rezultat naložbe bo povečanje URE za najmanj 36 in manj kot 51 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	4
	Rezultat naložbe bo povečanje OVE za najmanj 36 in manj kot 51 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	4
	Naložba se nanaša na nakup energetsko varčnejše opreme ki predstavlja najmanj 15 in manj kot 25 odstotkov upravičenih stroškov celotne opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	4
	Naložba se nanaša na ureditev kompostarne, ki predstavlja najmanj 15 in manj kot 25 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	4
	Naložba se nanaša na ureditev mikrobioplinarne, ki predstavlja najmanj 35 in manj kot 50 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	4
	Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki zmanjšujejo vročinski stres za živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev iz Seznama upravičenih stroškov (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo najmanj 20 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	4
	Rezultat naložbe bo povečanje URE za najmanj 21 in manj kot 36 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	3
	Rezultat naložbe bo povečanje OVE za najmanj 21 in manj kot 36 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	3
	Naložba se nanaša na nakup energetsko varčnejše opreme ki predstavlja najmanj 10 in manj kot 15 odstotkov upravičenih stroškov celotne opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	3
	Naložba se nanaša na ureditev mikrobioplinarne, ki predstavlja najmanj 25 in manj kot 35 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	3
	Naložba se nanaša na ureditev kompostarne, ki predstavlja najmanj 10 in manj kot 15 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	3
	Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki zmanjšujejo vročinski stres za živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev iz Seznama upravičenih stroškov (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo najmanj 10 in manj kot 20 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	3
	Rezultat naložbe bo povečanje URE za najmanj 11 in manj kot 21 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	2
	Rezultat naložbe bo povečanje OVE za najmanj 11 in manj kot 21 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	2
	Naložba se nanaša na nakup energetsko varčnejše opreme ki predstavlja najmanj 5 in manj kot 10 odstotkov vrednosti celotne opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	2
	Naložba se nanaša na ureditev kompostarne, ki predstavlja najmanj 5 in manj kot 10 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	2
	Naložba se nanaša na ureditev mikrobioplinarne, ki predstavlja najmanj 15 in manj kot 25 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	2
	Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki zmanjšujejo vročinski stres za živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev iz Seznama upravičenih stroškov (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo najmanj 5 in manj kot 10 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	2
	Rezultat naložbe bo povečanje OVE za najmanj 5 in manj kot 11 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	1
	Naložba se nanaša na nakup energetsko varčnejše opreme ki predstavlja manj kot 5 odstotkov vrednosti celotne opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	1
	Naložba se nanaša na ureditev mikrobioplinarne, ki predstavlja najmanj 5 in manj kot 15 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	1
	Naložba se nanaša na ureditev kompostarne, ki predstavlja manj kot 5 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	1

5. Podrobnejša merila in točkovnik za naložbe fizičnih oseb, razen za naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev majhnih kmetij, in naložbe skupine kmetov (sklop B javnega razpisa):

Št.	MERILO	Maks. št. točk za enostavne naložbe	Maks. št. točk za zahtevne naložbe
1.	EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE	30	30
1.1.	INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 10) – velja za enostavne naložbe	10	0
	Upošteva se izračun interne stopnje donosnosti (v nadaljnjem besedilu: ISD) na podlagi pokritja oziroma na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov. Pri izračunu ISD se ne upoštevajo morebitno dodeljena sredstva na podlagi tega javnega razpisa.
	ISD znaša več kot 5 do vključno 7 odstotkov.	10
	ISD znaša več kot 3 do vključno 5 odstotkov ali več kot 7 do vključno 10 odstotkov.	7
	ISD znaša od vključno 2 do vključno 3 odstotke ali več kot 10 do vključno 12 odstotkov.	5
	ISD znaša več kot 12 do vključno 15 odstotkov.	3
	ISD znaša več kot 15 odstotkov.	1
1.2.	INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 10) – velja za zahtevne naložbe	0	5
	Upošteva se izračun ISD na podlagi pokritja oziroma na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov. Pri izračunu ISD se ne upoštevajo morebitno dodeljena sredstva na podlagi tega javnega razpisa.
	ISD znaša več kot 5 do vključno 7 odstotkov.		5
	ISD znaša več kot 3 do vključno 5 odstotkov ali več kot 7 do vključno 10 odstotkov.		4
	ISD znaša od vključno 2 do vključno 3 odstotke ali več kot 10 do vključno 12 odstotkov.		3
	ISD znaša več kot 12 do vključno 15 odstotkov.		2
	ISD znaša več kot 15 odstotkov.		1
1.3.	NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)	10	0
1.3.1.	Velja za enostavne individualne naložbe	10	0
	Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo dodeljenih neposrednih in izravnalnih plačil, najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
	Če se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo), se številu točk po posameznih ocenitvah dodata dve točki.
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno od vključno 40.000 do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	8
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	6
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 in manj kot 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	5
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	4
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 20.000 do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	3
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	2
1.3.2.	Velja za enostavne kolektivne naložbe	10	0
	Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, vključno z vrednostjo dodeljenih neposrednih in izravnalnih plačil, najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
	Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 40.000 do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	10
	Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 50.000 do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	8
	Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 30.000 do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	6
	Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	4
	Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 20.000 do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	3
	Skupina kmetov bo ustvarila letno do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	2
1.4.	NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 5)	0	5
1.4.1.	Velja za zahtevne individualne naložbe	0	5
	Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo dodeljenih neposrednih in izravnalnih plačil, najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 60.000 do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		5
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		4
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 evrov do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		3
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		2
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		2
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		1
1.4.2.	Velja za zahtevne kolektivne naložbe	0	5
	Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključno z vrednostjo dodeljenih neposrednih in izravnalnih plačil, najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
	Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 60.000 do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		5
	Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 70.000 do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		4
	Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 50.000 do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		3
	Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		2
	Skupina kmetov bo ustvarila letno več kot 30.000 do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		2
	Skupina kmetov bo ustvarila letno do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		1
1.5.	EKONOMSKI UČINEK JAVNIH SREDSTEV (maksimalno št. točk 10) – velja za zahtevne naložbe	0	10
	Merilo je količnik med ocenjeno neto sedanjo vrednostjo (v nadaljnjem besedilu: NSV) naložbe (pri 5-odstotni obrestni meri) in višino zaprošenih nepovratnih sredstev. Pri izračunu NSV se ne upoštevajo morebitno dodeljena sredstva na podlagi tega javnega razpisa.
	Število točk se določi po linearni lestvici in je na celo vrednost zaokrožen dvajsetkratnik razmerja med NSV naložbe in zaprošenimi javnimi sredstvi. Če je rezultat večji od 10, se dodeli maksimalno število točk.
1.6.	ŠTEVILO ZAPOSLENIH OSEB NA KMETIJSKEM GOSPODARSTVU OB VLOŽITVI VLOGE (maksimalno št. točk 10)	10	10
	Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki ima na svoji kmetiji najmanj:
	– enega člana, ki je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti oziroma je na kmetiji zavarovan iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec za polni delovni čas,
	– enega člana, ki ima status invalidne osebe, ali
	– eno osebo, ki je na kmetiji zavarovana iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec za polni delovni čas.
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima:
	– več kot polovica nosilcev kmetij, ki so člani skupine kmetov, najmanj enega člana, ki je pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti oziroma je na kmetiji zavarovan iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec za polni delovni čas;
	– več kot polovica nosilcev kmetij, ki so člani skupine kmetov, najmanj enega člana, ki ima status invalidne osebe;
	– več kot polovica nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki so člani skupine kmetov (velja za s.p. in pravne osebe) status invalidskega podjetja.
	En član kmetije, katere nosilec je upravičenec, je ob vložitvi vloge na javni razpis pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti oziroma je na kmetiji zavarovan iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec.	10	10
	Več kot polovica nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki so člani skupine kmetov, ima enega člana kmetije, ki je ob vložitvi vloge na javni razpis pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovan iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti oziroma je zavarovan iz delovnega razmerja kot kmetijski delavec.
	Na kmetiji upravičenca je iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti zaposlena ena oseba za polni delovni čas, ki ni član kmetije.	10	10
	Več kot polovica nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki so člani skupine kmetov, ima ob vložitvi vloge na javni razpis iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti zaposleno eno osebo kot kmetijskega delavca za polni delovni čas, ki ni član kmetije.
	Najmanj dva člana kmetije, katere nosilec je upravičenec, sta ob vložitvi vloge na javni razpis pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti oziroma sta na kmetiji zaposlena kot kmetijska delavca za polni delovni čas.	5	5
	Več kot polovica nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki so člani skupine kmetov, ima najmanj dva člana, ki sta ob vložitvi vloge na javni razpis pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovana iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti oziroma sta zaposlena kot kmetijska delavca za polni delovni čas.
	Na kmetiji, katere nosilec je upravičenec, sta iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti zaposleni najmanj dve osebi za polni delovni čas, ki nista člana kmetije.	5	5
	Več kot polovica nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki so člani skupine kmetov, ima ob vložitvi vloge na javni razpis iz naslova opravljanja kmetijske dejavnosti zaposleni najmanj dve osebi kot kmetijska delavca za polni delovni čas, ki nista člana kmetije.
	Nosilec ali član kmetije, katere nosilec je upravičenec, ima status invalidne osebe.	1	1
	Več kot polovica nosilcev kmetijskih gospodarstev, ki so člani skupine kmetov (velja za s.p. in pravne osebe), ima ob vložitvi vloge na javni razpis status invalidskega podjetja.
2.	DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA	10	10
2.1.	IZOBRAZBA UPRAVIČENCA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Upošteva se kmetijska ali kmetijski sorodna izobrazba nosilca kmetijskega gospodarstva. Kot kmetijski sorodna izobrazba se upoštevajo agro-živilska (vključno s čebelarstvom), veterinarska, gozdarska in lesarska dejavnost.
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, zahtevano izobrazbo. Kadar je član skupine kmetov pravna oseba, se upošteva izobrazba odgovorne osebe pravne osebe.
	Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj univerzitetno izobrazbo, vključno s specializacijo po visokošolskih strokovnih programih (7. raven) ali magisterij stroke (2. bolonjska stopnja) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.	5	5
	Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj univerzitetno izobrazbo, vključno s specializacijo po visokošolskih strokovnih programih (7. raven) ali magisterij stroke (2. bolonjska stopnja) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.
	Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj univerzitetno izobrazbo, vključno s specializacijo po visokošolskih strokovnih programih (7. raven) ali magisterij stroke (2. bolonjska stopnja).	4	4
	Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj univerzitetno izobrazbo, vključno s specializacijo po visokošolskih strokovnih programih (7. raven) ali magisterij stroke (2. bolonjska stopnja).
	Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj višjo izobrazbo ali visoko izobrazbo (6. raven) ali končan dodiplomski študij (1. bolonjska stopnja) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.	4	4
	Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj višjo izobrazbo ali visoko izobrazbo (6. raven) ali končan dodiplomski študij (1. bolonjska stopnja) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.
	Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj višjo izobrazbo ali visoko izobrazbo (6. raven) ali končan dodiplomski študij (1. bolonjska stopnja).	3	3
	Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj višjo izobrazbo ali visoko izobrazbo (6. raven) ali končan dodiplomski študij (1. bolonjska stopnja).
	Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj srednjo strokovno izobrazbo (5. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.	3	3
	Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj srednjo strokovno izobrazbo (5. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.
	Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj srednjo strokovno izobrazbo (5. raven).	2	2
	Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj srednjo strokovno izobrazbo (5. raven).
	Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj srednjo poklicno izobrazbo (4. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.	2	2
	Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj srednjo poklicno izobrazbo (4. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.
	Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj srednjo poklicno izobrazbo (4. raven).	1	1
	Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj srednjo poklicno izobrazbo (4. raven).
	Nosilec kmetijskega gospodarstva ima končano najmanj nižjo poklicno izobrazbo (3. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.	1	1
	Več kot polovica nosilcev kmetijskega gospodarstva, ki so člani skupine kmetov, ima končano najmanj nižjo poklicno izobrazbo (3. raven) – velja za kmetijsko in kmetijski sorodno izobrazbo.
2.2	MLADI KMETJE (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencem, ki bodo izvedli naložbo v prilagoditev obstoječim standardom EU – ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila v obsegu, ki zagotavlja šestmesečno skladiščenje živinskih gnojil, če bodo to naložbo izvedli v roku 24 mesecev od datuma vzpostavitve kmetije v skladu z Uredbo za mlade kmete.
3.	GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA	10	10
3.1.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA OBMOČJIH OMD (maksimalno št. točk 6)	6	6
	Ocenjuje se povprečno število točk na ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki je razvrščeno v območje OMD v skladu s predpisom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo skupine kmetov, se ocenjuje povprečno število točk/ha, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov skupine kmetov, če ima najmanj polovica njenih članov več kot 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD. Povprečno število točk skupine kmetov se izračuna na način, da se seštevek števila točk/ha, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, deli s številom vseh članov skupine kmetov. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	Kmetijsko gospodarstvo prejme 500 točk ali več. Povprečno število točk skupine kmetov je 500 ali več.	6	6
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 450 do vključno 499 točk. Povprečno število točk skupine kmetov je od 450 do vključno 499.	5	5
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 449 točk. Povprečno število točk skupine kmetov je od 350 do vključno 449.	4	4
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do vključno 349 točk. Povprečno število točk skupine kmetov je od 250 do vključno 349.	3	3
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 249 točk. Povprečno število točk skupine kmetov je od 150 do vključno 249.	2	2
	Kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 149 točk. Povprečno število točk skupine kmetov je do vključno 149.	1	1
3.2	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH, KI SO DOLOČENA S PREDPISI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE (maksimalno št. točk 2)	2	2
	Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki izvaja naložbo v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila in ima v uporabi najmanj 1 ha kmetijskih površin na VVO, od tega najmanj 0,5 ha na najožjih VVO, pri čemer se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, ki izvaja naložbo v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila, če ima najmanj polovica članov skupine kmetov, v uporabi najmanj 1 ha kmetijskih površin na VVO, od tega najmanj 0,5 ha na najožjih VVO, pri čemer se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	Kmetijsko gospodarstvo ima v uporabi najmanj 3 ha kmetijskih površin na VVO, od tega najmanj 1 ha na najožjih VVO.	2	2
	Najmanj polovica članov skupine kmetov ima v uporabi najmanj 3 ha kmetijskih površin na VVO, od tega najmanj 1 ha na najožjih VVO.
	Kmetijsko gospodarstvo ima v uporabi najmanj 1 ha in manj kot 3 ha kmetijskih površin na VVO, od tega najmanj 0,5 ha na najožjih VVO.	1	1
	Najmanj polovica članov skupine kmetov ima v uporabi najmanj 1 ha in manj kot 3 ha kmetijskih površin na VVO, od tega najmanj 0,5 ha na najožjih VVO.
3.3.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA PROBLEMSKIH OBMOČJIH IZ PRP 2014-2020 (maksimalno št. točk 1) Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki ima v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih površin na problemskih območjih iz PRP 2014-2020, pri čemer se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2021. V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih na problemskih območjih iz PRP 2014-2020. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.	1	1
	Kmetijsko gospodarstvo ima v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih površin na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.	1	1
	Najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov ima v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih površin na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.
3.4.	LOKACIJA NALOŽBE JE NA OBMOČJU NATURE 2000 (maksimalno št. točk 1)	1	1
	Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje najmanj ene naravovarstvene operacije KOPOP v skupnem obsegu najmanj 2 ha kmetijskih površin v uporabi. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, če so kmetijska gospodarstva članov skupine kmetov vključena v izvajanje najmanj ene naravovarstvene operacije KOPOP v skupnem obsegu najmanj 4 ha kmetijskih površin v uporabi. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	Kmetijsko gospodarstvo izvaja naravovarstvene operacije KOPOP v skupnem obsegu najmanj 2 ha kmetijskih površin v uporabi.	1	1
	Kmetijska gospodarstva članov skupine kmetov izvajajo naravovarstvene operacije KOPOP v skupnem obsegu najmanj 4 ha kmetijskih površin v uporabi.	1	1
4.	PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV	15	15
4.1.	VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje sheme kakovosti hrane oziroma pridelavo vina vključenega v registrirane sheme za vino. Upravičenec izkazuje vključenost v shemo kakovosti s certifikatom ali odločbo za proizvode iz sheme kakovosti ali z odločbo o oceni vina.
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke dodelijo upravičencu, pri katerem je najmanj polovica članov skupine kmetov vključenih v izvajanje sheme kakovosti hrane oziroma pridelavo vina z zaščitenim geografskim poreklom.
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca oziroma upravičenec sta imela v letu 2021 za najmanj en kmetijski proizvod veljaven certifikat za ekološko proizvodnjo.	5	5
	Najmanj polovica članov skupine kmetov je imelo v letu 2021 za najmanj en kmetijski proizvod veljaven certifikat za ekološko proizvodnjo.
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca oziroma upravičenec sta imela v letu 2021:	3	3
	– veljaven certifikat ali odločbo za najmanj en kmetijski proizvod iz sheme kakovosti: zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost ali
	– najmanj eno odločbo o oceni vina z zaščiteno geografsko označbo ali zaščiteno označbo porekla.
	Najmanj polovica članov skupine kmetov je imelo v letu 2021:
	– veljaven certifikat ali odločbo za najmanj en kmetijski proizvod iz sheme kakovosti: zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost ali
	– najmanj eno odločbo o oceni vina z zaščiteno geografsko označbo ali zaščiteno označbo porekla.
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca oziroma upravičenec sta imela v letu 2021 veljaven certifikat ali odločbo za najmanj en kmetijski proizvod iz sheme kakovosti integrirana pridelava ali izbrana kakovost.	2	2
	Najmanj polovica članov skupine kmetov je imela v letu 2021 veljaven certifikat ali odločbo za najmanj en kmetijski proizvod iz sheme kakovosti integrirana pridelava ali izbrana kakovost.
4.2.	VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje najmanj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP.
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodeli upravičencu, pri katerem je najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov vključenih v izvajanje najmanj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca je bilo v letu 2021 vključeno v izvajanje najmanj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.	5	5
	Najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov je bila v letu 2021 vključena v izvajanje najmanj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca je bilo v letu 2021 vključeno v izvajanje dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.	3	3
	Najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov je bila v letu 2021 vključena v izvajanje dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca je bilo v letu 2021 vključeno v izvajanje ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP.	1	1
	Najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov je bila v letu 2021 vključena v izvajanje ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP.
4.3.	VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 3)	3	3
	Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014-2020. Nosilec kmetijskega gospodarstva pridobi eno dodatno točko, če trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar izkazuje s pogodbami o dobavi oziroma odkupu ekoloških proizvodov s strani kmetijskih zadrug, predelovalcev ali trgovcev na debelo, ki jih priloži vlogi na javni razpis. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke dodelijo upravičencu, pri katerem je najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, vključenih v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014-2020. Če več kot polovica članov skupine kmetov trži ekološke proizvode v okviru organizirane tržne prodaje, kar dokazujejo s pogodbami o dobavi oziroma odkupu ekoloških proizvodov s strani kmetijskih zadrug, predelovalcev ali trgovcev na debelo, pridobi upravičenec eno dodatno točko. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca je bilo v letu 2021 vključeno v preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja.	2	2
	Najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov je bila v letu 2021 vključena v preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja.	2	2
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca je bilo v letu 2021 vključeno v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja.	1	1
	Najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov je bila v letu 2021 vključena v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja.	1	1
4.4.	VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 2)	2	2
	Upošteva se vključenost nosilca kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014-2020. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem je najmanj polovica nosilcev kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, vključenih v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014-2020 v letu 2021. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	Nosilec kmetijskega gospodarstva je bil v letu 2021 vključen v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014-2020.	2	2
	Najmanj polovica nosilcev kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov je bila v letu 2021 vključena v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014-2020.
5.	HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE	5	5
5.1.	VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA SODELOVANJA IN POGODBENEGA POVEZOVANJA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Upošteva se vključenost upravičenca, članov kmetije oziroma članov skupine kmetov v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru skupin ali organizacij proizvajalcev, zadrug, gospodarsko interesnih združenj in drugih oblik proizvodnega in poslovnega sodelovanja v letu 2021. Članstvo upravičenca oziroma članov kmetije se preveri iz uradnih evidenc (velja za skupine in organizacije proizvajalcev) oziroma se izkazuje s potrdilom o članstvu v:
	– zadrugi,
	– branžni ali medbranžni organizaciji ali zadružni zvezi,
	– združenju ali društvu s področja kmetijske dejavnosti.
	Če ima organizacija, v katero je vključen upravičenec, član kmetije oziroma član skupine kmetov, v letu 2021 več kot 100 članov, se k spodnji ocenitvi dodata dve točki. Možni sta največ dve izbiri. Točke se seštevajo, vendar ne smejo preseči 5 točk.
	Upravičenec, član skupine kmetov oziroma član kmetije je član skupine ali organizacije proizvajalcev.	3	3
	Upravičenec, član skupine kmetov oziroma član kmetije je član zadruge.	3	3
	Upravičenec, član skupine kmetov oziroma član kmetije je član gospodarsko interesnega združenja s področja podprte dejavnosti.	1	1
	Upravičenec, član skupine kmetov oziroma član kmetije je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v združenju ali društvu) s področja kmetijske dejavnosti.	1	1
6.	PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM PRI SKRBI ZA OKOLJE INOVACIJAH IN PODNEBNIH SPREMEMBAH	30	30
	Prispevek k horizontalnim ciljem se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov. Če posamezen strošek v okviru naložbe, ki prispeva k izboljšanju okolja, inovacijam ali podnebnim spremembam oziroma prilagajanju nanje, predstavlja več kot 50 odstotkov stroškov celotne naložbe, se točke pri temu merilu podvojijo.
6.1.	OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)	10	10
	Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk. Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2021, pri ugotavljanju obsega GVŽ pa se upoštevajo podatki iz RKG na dan 1. 2. 2021.
	Kapaciteta vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza nezahtevnega objekta oziroma z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo manj zahtevnega ali zahtevnega objekta.
	Ureditev objektov, pri katerih je najmanj 50 odstotkov nadzemnih delov zgrajenih oziroma sestavljenih iz lesenih konstrukcijskih elementov, se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza objekta, z navedbo njegovih konstrukcijskih elementov za enostavne in nezahtevne objekte, ali z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo manj zahtevnega ali zahtevnega objekta.
	Naložba se nanaša na objekt, ki je vpisan v register nepremične kulturne dediščine v skladu s predpisom, ki ureja register kulturne dediščine.	5	5
	Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 80 odstotkov.	5	5
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, delež lastne krme več kot 80 odstotkov.
	Naložba se nanaša na ureditev objektov, pri katerih so nadzemni deli v celoti zgrajeni oziroma sestavljeni iz lesenih konstrukcijskih elementov.	5	5
	Naložba v ponovno uporabo odpadne vode predstavlja najmanj 25 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	5	5
	Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 60 do vključno 80 odstotkov.	4	4
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, delež lastne krme več kot 60 do vključno 80 odstotkov.
	Naložba v ponovno uporabo odpadne vode predstavlja najmanj 15 in manj kot 25 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	4	4
	Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 40 do vključno 60 odstotkov.	3	3
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov delež lastne krme več kot 40 do vključno 60 odstotkov.
	Naložba se nanaša na zamenjavo opreme v gospodarskih poslopjih, ki so vpisana v register nepremične kulturne dediščine v skladu s predpisom, ki ureja register kulturne dediščine.	3	3
	Naložba se nanaša na ureditev objektov, pri katerih je najmanj 75 in manj kot 100 odstotkov nadzemnih delov zgrajenih oziroma sestavljenih iz lesenih konstrukcijskih elementov.	3	3
	Naložba v ponovno uporabo odpadne vode predstavlja najmanj 10 in manj kot 15 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	3	3
	Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 50 in manj kot 100 m³ bruto prostornine.	2	2
	Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 30 do vključno 40 odstotkov.	2	2
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, delež lastne krme več kot 30 do vključno 40 odstotkov.
	Naložba v ponovno uporabo odpadne vode predstavlja najmanj 5 in manj kot 10 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	2	2
	Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 20 do vključno 50 m³ bruto prostornine.	1	1
	Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 20 do vključno 30 odstotkov.	1	1
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, delež lastne krme več kot 20 do vključno 30 odstotkov.
	Naložba se nanaša na ureditev objektov, pri katerih je več kot 50 in manj kot 75 odstotkov nadzemnih delov zgrajenih oziroma sestavljenih iz lesenih konstrukcijskih elementov.	1	1
	Naložba v ponovno uporabo odpadne vode predstavlja manj kot 5 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	1	1
6.2.	INOVACIJE (maksimalno št. točk 10)	10	10
	Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk.
	Kot nov kmetijski proizvod se šteje reja novih vrst oziroma kategorij rejnih živali ter uvedba novih kmetijskih kultur vrtnin, okrasnih rastlin, zelišč oziroma večletnih rastlin, ki jih upravičenec ni imel v pridelavi ob oddaji zbirne vloge za leto 2021.
	Zavarovane sorte rastlin so določene v Prilogi 2 razpisne dokumentacije.
	Sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, so določene v Prilogi 12 Uredbe KOPOP.
	Živali, ki jim grozi prenehanje reje, so določene v prvem odstavku 111. člena Uredbe KOPOP.
	Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2021, pri ugotavljanju obsega GVŽ pa se upoštevajo podatki iz RKG na dan 1. 2. 2021.
	Upravičenec oziroma najmanj en član skupine kmetov je lastnik veljavnega patenta za naprave oziroma tehnologije, na katere se naložba nanaša, kar se izkazuje s potrdilom o patentu.	5	5
	Upravičenec oziroma najmanj en član skupine kmetov je vključen v izvajanje projekta evropskega inovacijskega partnerstva.	5	5
	Rezultat naložbe bosta najmanj dva nova kmetijska proizvoda na najmanj polovici površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na kmetijskem gospodarstvu. Če gre za rejo živali, morata nova kmetijska proizvoda predstavljati najmanj polovico ekvivalenta GVŽ rejnih živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu.	5	5
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem bo najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov uvedla najmanj dva nova kmetijska proizvoda na najmanj polovici površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na njihovih kmetijskihm gospodarstvih. Če gre za rejo živali, morata nova kmetijska proizvoda predstavljati najmanj polovico ekvivalentov GVŽ rejnih živali, ki so v reji na njihovih kmetijskih gospodarstvih.
	Upravičenec oziroma člani skupine kmetov uporabljajo sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, na najmanj 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, ki so vključena v naložbo, kar je razvidno iz zbirne vloge za leto 2021.	4	4
	Upravičenec oziroma člani skupine kmetov uporabljajo zavarovane sorte rastlin, na najmanj 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na kmetijskih gospodarstvih članov skupine kmetov, kar je razvidno iz zbirne vloge za leto 2021.	4	4
	Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki prispevajo k izboljšanju dobrega počutja živali iz Seznama upravičenih stroškov (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo najmanj 20 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	4	4
	Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, predstavlja najmanj 20 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu oziroma najmanj 20 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskih gospodarstvih članov skupine kmetov.	4	4
	Rezultat naložbe bosta najmanj dva nova kmetijska proizvoda na najmanj četrtini površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na kmetijskem gospodarstvu. Če gre za rejo živali, morata nova kmetijska proizvoda predstavljati najmanj četrtino ekvivalenta GVŽ rejnih živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu.	4	4
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem bo najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov uvedla najmanj dva nova kmetijska proizvoda na najmanj četrtini površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na njihovih kmetijskih gospodarstvih. Če gre za rejo živali, morata nova kmetijska proizvoda predstavljati najmanj četrtino ekvivalentov GVŽ rejnih živali, ki so v reji na njihovih kmetijskih gospodarstvih.
	Upravičenec oziroma člani skupine kmetov uporabljajo sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, na najmanj 10 in manj kot 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, ki so vključena v naložbo, kar je razvidno iz zbirne vloge za leto 2021.	3	3
	Upravičenec oziroma člani skupine kmetov uporabljajo zavarovane sorte rastlin na najmanj 10 in manj kot 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na kmetijskih gospodarstvih članov skupine kmetov, kar je razvidno iz zbirne vloge za leto 2021.	3	3
	Rezultat naložbe bo en nov kmetijski proizvod na najmanj polovici površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na kmetijskem gospodarstvu. Če gre za rejo živali, mora nov kmetijski proizvod predstavljati najmanj polovico ekvivalenta GVŽ rejnih živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu.	3	3
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem bo najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov uvedlo nov kmetijski proizvod na najmanj polovici površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na njihovih kmetijskih gospodarstvih. Če gre za rejo živali, mora nov kmetijski proizvod predstavljati najmanj polovico ekvivalentov GVŽ rejnih živali, ki so v reji na njihovih kmetijskih gospodarstvih.
	Naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljaven patent.	3	3
	Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki prispevajo k izboljšanju dobrega počutja živali, iz Seznama upravičenih stroškov (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo najmanj 10 in manj kot 20 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	3	3
	Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, predstavlja najmanj 10 in manj kot 20 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu oziroma najmanj 10 in manj kot 20 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskih gospodarstvih članov skupine kmetov.	3	3
	Upravičenec oziroma člani skupine kmetov uporabljajo sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, na najmanj 5 in manj kot 10 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, ki jih imajo v uporabi na njihovih kmetijskih gospodarstvih, kar je razvidno iz zbirne vloge za leto 2021.	2	2
	Upravičenec oziroma člani skupine kmetov uporabljajo zavarovane sorte rastlin na najmanj 5 in manj kot 10 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, ki jih imajo v uporabi na njihovih kmetijskih gospodarstvih, kar je razvidno iz zbirne vloge za leto 2021.	2	2
	Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki prispevajo k izboljšanju dobrega počutja živali, iz Seznama upravičenih stroškov (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo najmanj 5 in manj kot 10 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	2	2
	Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, predstavlja najmanj 5 in manj kot 10 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu oziroma najmanj 5 in manj kot 10 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskih gospodarstvih članov skupine kmetov.	2	2
	Rezultat naložbe bo en nov kmetijski proizvod na najmanj četrtini površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na kmetijskem gospodarstvu. Če gre za rejo živali, mora nov kmetijski proizvod predstavljati najmanj četrtino ekvivalenta GVŽ rejnih živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu.	2	2
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina kmetov, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem bo najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov uvedlo nov kmetijski proizvod na najmanj četrtini površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na njihovih kmetijskih gospodarstvih. Če gre za rejo živali, mora nov kmetijski proizvod predstavljati najmanj četrtino ekvivalentov GVŽ rejnih živali, ki so v reji na njihovih kmetijskih gospodarstvih.
6.3.	PODNEBNE SPREMEMBE IN PRILAGODITEV NANJE (maksimalno št. točk 10)	10	10
	Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk. Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2021, pri ugotavljanju obsega GVŽ pa se upoštevajo podatki iz RKG na dan 1. 2. 2021.
	Za izkazovanje povečanja URE oziroma OVE na kmetijskem gospodarstvu upravičenca oziroma na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov, se vlogi na javni razpis priložita »Elaborat gradbene fizike« (če gre za naložbo v rekonstrukcijo zahtevnih in manj zahtevnih objektov) ali »Energetski pregled« (če gre za naložbo v nakup opreme ali rekonstrukcijo nezahtevnih objektov) v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega pregleda.
	Rezultat naložbe bo povečanje URE za najmanj 51 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	5	5
	Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov bo rezultat naložbe povečanje URE za najmanj 51 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
	Rezultat naložbe bo povečanje OVE za najmanj 51 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	5	5
	Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov bo rezultat naložbe povečanje OVE za najmanj 51 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
	Naložba se nanaša na nakup energetsko varčnejše opreme, ki predstavlja najmanj 25 odstotkov upravičenih stroškov celotne opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	5	5
	Naložba se nanaša na ureditev mikrobioplinarne, ki predstavlja najmanj 50 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	5	5
	Naložba se nanaša na ureditev kompostarne, ki predstavlja najmanj 25 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	5	5
	Rezultat naložbe bo povečanje URE za najmanj 36 in manj kot 51 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	4	4
	Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov bo rezultat naložbe povečanje URE za najmanj 36 in manj kot 51 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
	Rezultat naložbe bo povečanje OVE za najmanj 36 in manj kot 51 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	4	4
	Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov bo rezultat naložbe povečanje OVE za najmanj 36 in manj kot 51 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
	Naložba se nanaša na nakup energetsko varčnejše opreme ki predstavlja najmanj 15 in manj kot 25 odstotkov upravičenih stroškov celotne opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	4	4
	Naložba se nanaša na ureditev mikrobioplinarne, ki predstavlja najmanj 35 in manj kot 50 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	4	4
	Naložba se nanaša na ureditev kompostarne, ki predstavlja najmanj 15 in manj kot 25 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	4	4
	Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki zmanjšujejo vročinski stres za živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev iz Seznama upravičenih stroškov (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo najmanj 20 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	4	4
	Rezultat naložbe bo povečanje URE za najmanj 21 in manj kot 36 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	3	3
	Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov bo rezultat naložbe povečanje URE za najmanj 21 in manj kot 36 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
	Rezultat naložbe bo povečanje OVE za najmanj 21 in manj kot 36 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	3	3
	Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov bo rezultat naložbe povečanje OVE za najmanj 21 in manj kot 36 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
	Naložba se nanaša na nakup energetsko varčnejše opreme, ki predstavlja najmanj 10 in manj kot 15 odstotkov upravičenih stroškov celotne opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	3	3
	Naložba se nanaša na ureditev mikrobioplinarne, ki predstavlja najmanj 25 in manj kot 35 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	3	3
	Naložba se nanaša na ureditev kompostarne, ki predstavlja najmanj 10 in manj kot 15 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	3	3
	Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki zmanjšujejo vročinski stres za živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev iz Seznama upravičenih stroškov (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo najmanj 10 in manj kot 20 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	3	3
	Rezultat naložbe bo povečanje URE za najmanj 11 in manj kot 21 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	2	2
	Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov bo rezultat naložbe povečanje URE za najmanj 11 in manj kot 21 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
	Rezultat naložbe bo povečanje OVE za najmanj 11 in manj kot 21 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	2	2
	Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov bo rezultat naložbe povečanje OVE za najmanj 11 in manj kot 21 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
	Naložba se nanaša na nakup energetsko varčnejše opreme, ki predstavlja najmanj 5 in manj kot 10 odstotkov vrednosti celotne opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	2	2
	Naložba se nanaša na ureditev mikrobioplinarne, ki predstavlja najmanj 15 in manj kot 25 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	2	2
	Naložba se nanaša na ureditev kompostarne, ki predstavlja najmanj 5 in manj kot 10 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	2	2
	Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki zmanjšujejo vročinski stres za živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev, iz Seznama upravičenih stroškov (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo najmanj 5 in manj kot 10 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	2	2
	Rezultat naložbe bo povečanje OVE za najmanj 5 in manj kot 11 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	1	1
	Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine kmetov bo rezultat naložbe povečanje OVE za najmanj 5 in manj kot 11 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
	Naložba se nanaša na nakup energetsko varčnejše opreme, ki predstavlja manj kot 5 odstotkov vrednosti celotne opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	1	1
	Naložba se nanaša na ureditev mikrobioplinarne, ki predstavlja najmanj 5 in manj kot 15 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	1	1
	Naložba se nanaša na ureditev kompostarne, ki predstavlja manj kot 5 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	1	1

6. Podrobnejša merila in točkovnik za naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb (sklop C javnega razpisa):

Št.	MERILO	Maks. št. točk za enostavne naložbe	Maks. št. točk za zahtevne naložbe
1.	EKONOMSKI VIDIK NALOŽBE	30	30
1.1.	INTERNA STOPNJA DONOSNOSTI (maksimalno št. točk 5)	10	10
	Upošteva se izračun ISD na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov. Pri izračunu ISD se ne upoštevajo morebitno dodeljena sredstva na podlagi tega javnega razpisa.
	ISD znaša več kot 5 do vključno 7 odstotkov.	10	10
	ISD znaša več kot 3 do vključno 5 odstotkov ali več kot 7 do vključno 10 odstotkov.	7	7
	ISD znaša od vključno 2 do vključno 3 odstotke ali več kot 10 do vključno 12 odstotkov.	5	5
	ISD znaša več kot 12 do vključno 15 odstotkov.	3	3
	ISD znaša več kot 15 odstotkov.	1	1
1.2.	NAČRTOVANI OBSEG SKUPNEGA PRIHODKA IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA NA ENOTO VLOŽENEGA DELA PO ZAKLJUČKU NALOŽBE (maksimalno št. točk 20)	10	10
1.2.1.	Velja za enostavne individualne naložbe	10	0
	Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka na enoto vloženega dela iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo dodeljenih neposrednih in izravnalnih plačil, najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
	Če se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva na enoto vloženega dela izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo), se številu točk po posameznih ocenitvah doda ena točka.
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 40.000 do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	9
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 50.000 do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	8
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 60.000 do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	7
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	6
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	5
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 25.000 do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	4
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 20.000 do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	3
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	2
1.2.2.	Velja za enostavne kolektivne naložbe	10	0
	Upošteva se skupni obseg letnega prihodka iz poslovanja skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge, ki izvaja kolektivno naložbo, vključno z vrednostjo dodeljenih neposrednih in izravnalnih plačil, najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
	Če se obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva izračuna na podlagi dejanskih knjigovodskih podatkov (FADN oziroma enostavno ali dvostavno knjigovodstvo iz evidence AJPES), se številu točk po posameznih ocenitvah doda ena točka.
	Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 40.000 do vključno 50.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	9
	Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 50.000 do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	8
	Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 60.000 do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	7
	Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 30.000 do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	6
	Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	5
	Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 25.000 do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	4
	Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 20.000 do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	3
	Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM.	2
1.2.3.	Velja za zahtevne individualne naložbe	0	10
	Upošteva se načrtovani obseg skupnega letnega prihodka iz poslovanja kmetijskega gospodarstva, vključno z vrednostjo dodeljenih neposrednih in izravnalnih plačil, najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 60.000 do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		10
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 70.000 do vključno 80.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		9
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 80.000 do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		8
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 40.000 do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		7
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		6
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 35.000 do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		5
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 30.000 do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		4
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 25.000 do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		3
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno več kot 20.000 do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		2
	Kmetijsko gospodarstvo bo ustvarilo letno do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		1
1.2.4.	Velja za zahtevne kolektivne naložbe	0	10
	Upošteva se skupni obseg letnega prihodka iz poslovanja skupine ali organizacije proizvajalcev oziroma zadruge, ki izvaja kolektivno naložbo, vključno z vrednostjo dodeljenih neposrednih in izravnalnih plačil, najpozneje v tretjem koledarskem letu po zadnjem izplačilu sredstev.
	Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 60.000 do vključno 70.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		10
	Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila več kot 70.000 do vključno 80.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		9
	Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 80.000 do vključno 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		8
	Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 40.000 do vključno 60.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		7
	Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 100.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		6
	Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 35.000 do vključno 40.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		5
	Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 30.000 do vključno 35.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		4
	Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 25.000 do vključno 30.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		3
	Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno več kot 20.000 do vključno 25.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		2
	Skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga bo ustvarila letno do vključno 20.000 evrov skupnega prihodka/PDM.		1
1.3.	RAZMERJE MED LETNIMI PRIHODKI IZ POSLOVANJA KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA IN VIŠINO NALOŽBE (brez DDV) (maksimalno št. točk 10) – velja samo za enostavne naložbe	10	0
	Ocenjuje se vrednost razmerja (količnik) med letnimi prihodki iz poslovanja kmetijskega gospodarstva oziroma prihodki iz poslovanja skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključno z vrednostjo dodeljenih neposrednih in izravnalnih plačil v letu 2021 (B) in višino naložbe (A) brez DDV. Količnik se izračuna po formuli: (B/A) = višina letnih prihodkov iz poslovanja/celotna višina naložbe brez DDV.
	Količnik je večji od 4.	10
	Količnik je večji od 3 in manjši ali enak 4.	8
	Količnik je večji od 2 in manjši ali enak 3.	6
	Količnik je večji od 0,5 in manjši ali enak 2.	4
	Količnik je večji od 0,2 in manjši ali enak 0,5.	2
	Količnik je manjši ali enak 0,2.	1
1.4.	EKONOMSKI UČINEK JAVNIH SREDSTEV (maksimalno št. točk 10) – velja za zahtevne naložbe	0	10
	Merilo je količnik med ocenjeno NSV naložbe (pri 5-odstotni obrestni meri) in višino zaprošenih nepovratnih sredstev. Pri izračunu NSV se ne upoštevajo morebitno dodeljena sredstva na podlagi tega javnega razpisa.
	Število točk se določi po linearni lestvici in je na celo vrednost zaokrožen dvajsetkratnik razmerja med NSV naložbe in zaprošenimi javnimi sredstvi. Če je rezultat večji od 10, se dodeli maksimalno število točk.
2.	DRUŽBENO-SOCIALNI VIDIK UPRAVIČENCA	10	10
2.1.	INOVATIVNOST IN RAZVOJ PODJETJA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vpisan v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju podprte dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na dan objave javnega razpisa oziroma ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino, ki je vpisana v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti na področju podprte dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije na dan objave javnega razpisa za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela. Upravičenec izkazuje inovativnost in razvoj podjetja s pogodbo z raziskovalno skupino za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela ali z vpisom raziskovalne skupine v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Kot kmetijski sorodna dejavnost se upoštevajo agro-živilska, veterinarska, gozdarska in lesarska dejavnost.
	Upravičenec je vpisan v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije s področja kmetijstva oziroma s področja kmetijski sorodne dejavnosti.	5	5
	Upravičenec je vpisan v evidenco izvajalcev raziskovalne in razvojne dejavnosti pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije z drugih področij.	4	4
	Upravičenec ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino s področja kmetijstva oziroma s področja kmetijski sorodne dejavnosti za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela.	3	3
	Upravičenec ima sklenjeno pogodbo z raziskovalno skupino za vsaj 1.800 ur raziskovalnega dela z drugih področij.	2	2
2.2.	SOCIALNI VIDIK PODJETJA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Upravičenec je zadruga, socialno podjetje ali invalidsko podjetje.
	Socialno podjetje je vpisano v evidenco socialnih podjetij, ki jo vodi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, invalidsko podjetje pa je vpisano v register invalidskih podjetij, ki ga vodi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
3.	GEOGRAFSKI VIDIK UPRAVIČENCA	10	10
3.1.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA OBMOČJIH OMD (maksimalno št. točk 6)	6	6
	Ocenjuje se povprečno število točk na ha, ki jih prejme kmetijsko gospodarstvo, ki je razvrščeno v območje OMD v skladu s predpisom, ki ureja razvrstitev kmetijskih gospodarstev v območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost. Upoštevajo se podatki na iz zbirne vloge za leto 2021.
	Pri kolektivnih naložbah, ki jih izvajajo skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, se ocenjuje povprečno število točk/ha, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, pri čemer mora imeti najmanj polovica teh članov več kot 50 odstotkov kmetijskih zemljišč v uporabi na območjih OMD.
	Povprečno število točk skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalce ali zadruge se izračuna na način, da se seštevek števila točk/ha, ki jih prejmejo kmetijska gospodarstva članov, ki sodelujejo pri izvajanju kolektivne naložbe, deli s številom vseh članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	Kmetijsko gospodarstvo prejme 500 točk ali več.	6	6
	Povprečno število točk skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge je 500 ali več.
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 450 do vključno 499 točk.	5	5
	Povprečno število točk skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge je od 450 do vključno 499.
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 350 do vključno 449 točk.	4	4
	Povprečno število točk skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge je od 350 do vključno 449.
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 250 do vključno 349 točk. Povprečno število točk skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge je od 250 do vključno 349.	3	3
	Kmetijsko gospodarstvo prejme od 150 do vključno 249 točk.	2	2
	Povprečno število točk skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge je od 150 do vključno 249.
	Kmetijsko gospodarstvo prejme do vključno 149 točk.	1	1
	Povprečno število točk skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge je do vključno 149.
3.2	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA VODOVARSTVENIH OBMOČJIH, KI SO DOLOČENA S PREDPISI VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE (maksimalno št. točk 2)	2	2
	Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki izvaja naložbo v ureditev skladiščnih kapacitet za živinska gnojila in ima v uporabi najmanj 1 ha kmetijskih površin na VVO, od tega najmanj 0,5 ha na najožjih VVO, pri čemer se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	Kmetijsko gospodarstvo ima v uporabi najmanj 3 ha kmetijskih površin na VVO, od tega najmanj 1 ha na najožjih VVO.	2	2
	Najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, ima v uporabi najmanj 3 ha kmetijskih površin na VVO, od tega najmanj 1 ha na najožjih VVO.
	Kmetijsko gospodarstvo ima v uporabi najmanj 1 ha in manj kot 3 ha kmetijskih površin na VVO, od tega najmanj 0,5 ha na najožjih VVO.	1	1
	Najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, ima v uporabi najmanj 1 ha in manj kot 3 ha kmetijskih površin na VVO, od tega najmanj 0,5 ha na najožjih VVO.
3.3.	NASLOV ALI SEDEŽ KMETIJSKEGA GOSPODARSTVA JE NA PROBLEMSKIH OBMOČJIH IZ PRP 2014-2020 (maksimalno št. točk 1)	1	1
	Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki ima v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih površin na problemskih območjih iz PRP 2014-2020, pri čemer se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	V primeru kolektivnih naložb, ki jih izvajajo skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih površin na problemskih območjih iz PRP 2014-2020. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	Kmetijsko gospodarstvo ima v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih površin na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.	1	1
	Najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, ima v uporabi najmanj 6 ha kmetijskih površin na problemskih območjih iz PRP 2014-2020.
3.4.	LOKACIJA NALOŽBE JE NA OBMOČJU NATURE 2000 (maksimalno št. točk 1)	1	1
	Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje najmanj ene naravovarstvene operacije KOPOP v skupnem obsegu najmanj 2 ha kmetijskih površin v uporabi. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, če so kmetijska gospodarstva članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključena v izvajanje najmanj ene naravovarstvene operacije KOPOP v skupnem obsegu najmanj 4 ha kmetijskih površin v uporabi. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	Kmetijsko gospodarstvo izvaja naravovarstvene operacije KOPOP v skupnem obsegu najmanj 2 ha kmetijskih površin v uporabi.	1	1
	Kmetijska gospodarstva članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, so vključena v izvajanje naravovarstvene operacije KOPOP v skupnem obsegu najmanj 4 ha kmetijskih površin v uporabi.	1	1
4.	PROIZVODNA USMERITEV KMETIJSKIH GOSPODARSTEV	15	15
4.1.	VKLJUČENOST V SHEME KAKOVOSTI HRANE OZIROMA PRIDELAVA VINA Z ZAŠČITENIM GEOGRAFSKIM POREKLOM (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje sheme kakovosti hrane oziroma pridelavo vina vključenega v registrirane sheme za vino. Upravičenec oziroma član skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvaja kolektivno naložbo, izkazuje vključenost v shemo kakovosti s certifikatom ali odločbo za proizvode iz sheme kakovosti ali z odločbo o oceni vina.
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga, se točke dodelijo upravičencu, pri katerem je najmanj polovica članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključenih v izvajanje sheme kakovosti hrane oziroma pridelavo vina z zaščitenim geografskim poreklom.
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca oziroma upravičenec sta imela v letu 2021 za najmanj en kmetijski proizvod veljaven certifikat za ekološko proizvodnjo.	5	5
	Najmanj polovica članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, je imelo v letu 2021 za najmanj en kmetijski proizvod veljaven certifikat za ekološko proizvodnjo.
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca oziroma upravičenec sta imela v letu 2021:	3	3
	– veljaven certifikat ali odločbo za najmanj en kmetijski proizvod iz sheme kakovosti: zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost ali
	– najmanj eno odločbo o oceni vina z zaščiteno geografsko označbo ali zaščiteno označbo porekla.
	Najmanj polovica članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, je imelo v letu 2021:
	– veljaven certifikat ali odločbo za najmanj en kmetijski proizvod iz sheme kakovosti: zaščitena označba porekla, zaščitena geografska označba, zajamčena tradicionalna posebnost, višja kakovost ali
	– najmanj eno odločbo o oceni vina z zaščiteno geografsko označbo ali zaščiteno označbo porekla.
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca oziroma upravičenec sta imela v letu 2021 veljaven certifikat ali odločbo za najmanj en kmetijski proizvod iz sheme kakovosti integrirana pridelava ali izbrana kakovost.	2	2
	Najmanj polovica članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, je imelo v letu 2021 veljaven certifikat ali odločbo za najmanj en kmetijski proizvod iz sheme kakovosti integrirana pridelava ali izbrana kakovost.
4.2.	VKLJUČENOST V UKREP KMETIJSKO-OKOLJSKA-PODNEBNA PLAČILA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje najmanj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	Pri kolektivni naložbi, ki jo izvaja skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem je najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključenih v izvajanje najmanj ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca je bilo v letu 2021 vključeno v izvajanje najmanj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.	5	5
	Najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, je bila v letu 2021 vključena v izvajanje najmanj treh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca je bilo v letu 2021 vključeno v izvajanje dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.	3	3
	Najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, je bila v letu 2021 vključena v izvajanje dveh operacij iz naslova ukrepa KOPOP.
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca je bilo v letu 2021 vključeno v izvajanje ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP.	1	1
	Najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, je bila v letu 2021 vključena v izvajanje ene operacije iz naslova ukrepa KOPOP.
4.3.	VKLJUČENOST V UKREP EKOLOŠKO KMETOVANJE (maksimalno št. točk 3)	3	3
	Točke na podlagi tega merila se dodelijo upravičencu, ki je vključen v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014-2020. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem je najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, vključenih v izvajanje ukrepa Ekološko kmetovanje iz PRP 2014-2020. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca je bilo v letu 2021 vključeno v preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja.	3	3
	Najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, je bila v letu 2021 vključena v preusmeritev v prakse in metode ekološkega kmetovanja.	3	3
	Kmetijsko gospodarstvo upravičenca je bilo v letu 2021 vključeno v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja.	1	1
	Najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, je bila v letu 2021 vključena v izvajanje praks in metod ekološkega kmetovanja.	1	1
4.4.	VKLJUČENOST V UKREP DOBROBIT ŽIVALI (maksimalno št. točk 2)	2	2
	Upošteva se vključenost nosilca kmetijskega gospodarstva v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014-2020. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem je najmanj polovica nosilcev kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, vključenih v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014-2020 v letu 2021. Upoštevajo se podatki iz zbirne vloge za leto 2021.
	Nosilec kmetijskega gospodarstva je bil v letu 2021 vključen v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014-2020.	2	2
	Najmanj polovica nosilcev kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, je bila v letu 2021 vključena v izvajanje ukrepa Dobrobit živali iz PRP 2014-2020.
5.	HORIZONTALNO IN VERTIKALNO POVEZOVANJE	5	5
5.1.	VKLJUČENOST UPRAVIČENCA V RAZLIČNE OBLIKE PROIZVODNEGA SODELOVANJA IN POGODBENEGA POVEZOVANJA (maksimalno št. točk 5)	5	5
	Upošteva se vključenost upravičenca v različne oblike proizvodnega in poslovnega sodelovanja v okviru skupin ali organizacij proizvajalcev, zadrug, gospodarsko interesnih združenj in drugih oblik proizvodnega in poslovnega sodelovanja v letu 2021.
	Članstvo upravičenca se preveri iz uradnih evidenc (velja za skupine in organizacije proizvajalcev) oziroma se izkazuje s potrdilom o članstvu v:
	– zadrugi,
	– branžni ali medbranžni organizaciji ali zadružni zvezi,
	– združenju ali društvu s področja kmetijske dejavnosti.
	Če ima organizacija, v katero je bil vključen upravičenec v letu 2021, najmanj 100 članov, se k spodnji ocenitvi doda ena točka. Točke se seštevajo, vendar ne smejo preseči 5 točk.
	Upravičenec je član skupine ali organizacije proizvajalcev.	4	4
	Upravičenec je član zadruge.	4	4
	Upravičenec je član gospodarsko interesnega združenja s področja kmetijske dejavnosti.	3	3
	Upravičenec je član drugih oblik interesnega sodelovanja in povezovanja (npr. članstvo v združenjih ali društvih) s področja kmetijske dejavnosti.	3	3
6.	PRISPEVEK K HORIZONTALNIM CILJEM PRI SKRBI ZA OKOLJE, INOVACIJAH IN PODNEBNIH SPREMEMBAH	30	30
	Prispevek k horizontalnim ciljem se upošteva na ravni upravičenih stroškov, kot so opredeljeni v Seznamu upravičenih stroškov. Če posamezen strošek v okviru naložbe, ki prispeva k izboljšanju okolja, inovacijam ali podnebnim spremembam oziroma prilagajanju nanje, predstavlja več kot 50 odstotkov stroškov celotne naložbe, se točke pri temu merilu podvojijo.
6.1.	OKOLJSKI PRISPEVEK IZVEDENE NALOŽBE (maksimalno št. točk 10)	10	10
	Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk. Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2021, pri ugotavljanju obsega GVŽ pa se upoštevajo podatki iz RKG na dan 1. 2. 2021.
	Kapaciteta vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza nezahtevnega objekta oziroma z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo manj zahtevnega in zahtevnega objekta.
	Ureditev objektov, pri katerih je najmanj 50 odstotkov nadzemnih delov zgrajenih oziroma sestavljenih iz lesenih konstrukcijskih elementov, se izkazuje z izrisom tlorisa in prereza objekta z navedbo njegovih konstrukcijskih elementov za enostavne in nezahtevne objekte ali z dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo manj zahtevnega in zahtevnega objekta.
	Naložba se nanaša na objekt, ki je vpisan v register nepremične kulturne dediščine v skladu s predpisom, ki ureja register kulturne dediščine.	5	5
	Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 80 odstotkov.	5	5
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, delež lastne krme več kot 80 odstotkov.
	Naložba se nanaša na ureditev objektov, pri katerih so nadzemni deli v celoti zgrajeni oziroma sestavljeni iz lesenih konstrukcijskih elementov.	5	5
	Naložba v ponovno uporabo odpadne vode predstavlja najmanj 25 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	5	5
	Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 60 do vključno 80 odstotkov.	4	4
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, delež lastne krme več kot 60 do vključno 80 odstotkov.
	Naložba v ponovno uporabo odpadne vode predstavlja najmanj 15 in manj kot 25 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	4	4
	Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto najmanj 100 m³ bruto prostornine.	3	3
	Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 40 do vključno 60 odstotkov.	3	3
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, delež lastne krme več kot 40 do vključno 60 odstotkov.
	Naložba se nanaša na ureditev objektov, pri katerih je najmanj 75 in manj kot 100 odstotkov nadzemnih delov zgrajenih oziroma sestavljenih iz lesenih konstrukcijskih elementov.	3	3
	Naložba v ponovno uporabo odpadne vode predstavlja najmanj 10 in manj kot 15 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	3	3
	Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 50 in manj kot 100 m³ bruto prostornine.	2	2
	Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 30 do vključno 40 odstotkov.	2	2
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, delež lastne krme več kot 30 do vključno 40 odstotkov.
	Naložba v ponovno uporabo odpadne vode predstavlja najmanj 5 in manj kot 10 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	2	2
	Naložba se nanaša na ureditev vodnih zbiralnikov in vodohranov za zbiranje meteorne vode s kapaciteto več kot 20 do vključno 50 m³ bruto prostornine.	1	1
	Delež lastne krme na kmetijskem gospodarstvu znaša več kot 20 do vključno 30 odstotkov.	1	1
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem ima najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, delež lastne krme več kot 20 do vključno 30 odstotkov.
	Naložba se nanaša na ureditev objektov, pri katerih je več kot 50 in manj kot 75 odstotkov nadzemnih delov zgrajenih oziroma sestavljenih iz lesenih konstrukcijskih elementov.	1	1
	Naložba v ponovno uporabo odpadne vode predstavlja manj kot 5 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	1	1
6.2.	INOVACIJE (maksimalno št. točk 10)	10	10
	Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk.
	Kot nov kmetijski proizvod se šteje reja novih vrst oziroma kategorij rejnih živali ter uvedba novih kmetijskih kultur vrtnin, okrasnih rastlin, zelišč oziroma večletnih rastlin, ki jih upravičenec ni imel v pridelavi ob oddaji zbirne vloge za leto 2021.
	Zavarovane sorte rastlin so določene v Prilogi 2 razpisne dokumentacije.
	Sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, so določene v Prilogi 12 Uredbe KOPOP.
	Živali, ki jim grozi prenehanje reje, so določene v prvem odstavku 111. člena Uredbe KOPOP.
	Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2021, pri ugotavljanju obsega GVŽ pa se upoštevajo podatki iz RKG na dan 1. 2. 2021.
	Upravičenec oziroma najmanj en član skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvaja kolektivno naložbo, je lastnik veljavnega patenta za naprave oziroma tehnologije, na katere se naložba nanaša, kar se izkazuje s potrdilom o patentu.	5	5
	Upravičenec oziroma najmanj en član skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvaja kolektivno naložbo, je vključen v izvajanje projekta evropskega inovacijskega partnerstva.	5	5
	Rezultat naložbe bosta vsaj dva nova kmetijska proizvoda na najmanj polovici površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na kmetijskem gospodarstvu. Če gre za rejo živali, morata nova kmetijska proizvoda predstavljati najmanj polovico ekvivalenta GVŽ rejnih živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu.	5	5
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem bo najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, uvedlo najmanj dva nova kmetijska proizvoda na najmanj polovici površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na njihovih kmetijskih gospodarstvih. Če gre za rejo živali, morata nova kmetijska proizvoda predstavljati najmanj polovico ekvivalentov GVŽ rejnih živali, ki so v reji na njihovih kmetijskih gospodarstvih.
	Upravičenec oziroma člani skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, uporabljajo sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, na najmanj 20 odstotkih kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na njihovih kmetijskih gospodarstvih, kar je razvidno iz vloge na javni razpis.	4	4
	Upravičenec oziroma člani skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, uporabljajo zavarovane sorte rastlin, na najmanj 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na njihovih kmetijskih gospodarstvih, kar je razvidno iz zbirne vloge za leto 2021.	4	4
	Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki prispevajo k izboljšanju dobrega počutja živali iz Seznama upravičenih stroškov (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo najmanj 20 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	4	4
	Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, predstavlja najmanj 20 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu oziroma najmanj 20 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskih gospodarstvih članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo.	4	4
	Rezultat naložbe bosta najmanj dva nova kmetijska proizvoda na najmanj četrtini površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na kmetijskem gospodarstvu. Če gre za rejo živali, morata nova kmetijska proizvoda predstavljati najmanj četrtino ekvivalenta GVŽ rejnih živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu.	4	4
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem bo najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, uvedlo najmanj dva nova kmetijska proizvoda na najmanj četrtini površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na njihovih kmetijskihm gospodarstvih. Če gre za rejo živali, morata nova kmetijska proizvoda predstavljati najmanj četrtino ekvivalentov GVŽ rejnih živali, ki so v reji na njihovih kmetijskih gospodarstvih.
	Upravičenec oziroma člani skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, uporabljajo sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija, na najmanj 10 in manj kot 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na njihovih kmetijskih gospodarstvih, kar je razvidno iz zbirne vloge za leto 2021.	3	3
	Upravičenec oziroma člani skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvaja kolektivno naložbo, uporabljajo zavarovane sorte rastlin, na najmanj 10 in manj kot 20 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na njihovih kmetijskih gospodarstvih, kar je razvidno iz zbirne vloge za leto 2021.	3	3
	Rezultat naložbe bo en nov kmetijski proizvod na najmanj polovici površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na kmetijskem gospodarstvu. Če gre za rejo živali, mora nov kmetijski proizvod predstavljati najmanj polovico ekvivalenta GVŽ rejnih živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu.	3	3
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem bo najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, uvedla en nov kmetijski proizvod na najmanj polovici površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na njihovih kmetijskih gospodarstvih. Če gre za rejo živali, mora nov kmetijski proizvod predstavljati najmanj polovico ekvivalentov GVŽ rejnih živali, ki so v reji na njihovih kmetijskih gospodarstvih.
	Naložba se nanaša na nove naprave oziroma tehnologije, ki imajo ob vložitvi vloge na javni razpis veljaven patent.	3	3
	Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki prispevajo k izboljšanju dobrega počutja živali, iz Seznama upravičenih stroškov (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo najmanj 10 in manj kot 20 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	3	3
	Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, predstavlja najmanj 10 in manj kot 20 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu oziroma najmanj 10 in manj kot 20 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskih gospodarstvih članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo.	3	3
	Upravičenec oziroma člani skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvaja kolektivno naložbo, uporabljajo sorte rastlin, ki jim grozi genska erozija na najmanj 5 in manj kot 10 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na njihovih kmetijskih gospodarstvih, kar je razvidno iz zbirne vloge za leto 2021.	2	2
	Upravičenec oziroma člani skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvaja kolektivno naložbo, uporabljajo zavarovane sorte rastlin na najmanj 5 in manj kot 10 odstotkih površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na njihovih kmetijskih gospodarstvih, kar je razvidno iz zbirne vloge za leto 2021.	2	2
	Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki prispevajo k izboljšanju dobrega počutja živali, iz Seznama upravičenih stroškov (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo najmanj 5 in manj kot 10 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	2	2
	Obseg reje domačih živali, ki jim grozi prenehanje reje, predstavlja najmanj 5 in manj kot 10 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskem gospodarstvu oziroma najmanj 5 in manj kot 10 odstotkov skupnega ekvivalenta GVŽ vseh živali v reji na kmetijskih gospodarstvih članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo.	2	2
	Rezultat naložbe bo en nov kmetijski proizvod na najmanj četrtini površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na kmetijskem gospodarstvu. Če gre za rejo živali, mora nov kmetijski proizvod predstavljati najmanj četrtino ekvivalenta GVŽ rejnih živali, ki so v reji na kmetijskem gospodarstvu.	2	2
	V primeru kolektivne naložbe, ki jo izvaja skupina proizvajalcev, organizacija proizvajalcev ali zadruga, se točke na podlagi tega merila dodelijo upravičencu, pri katerem bo najmanj polovica kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, uvedla en nov kmetijski proizvod na najmanj četrtini površine kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi na njihovih kmetijskih gospodarstvih. Če gre za rejo živali, mora nov kmetijski proizvod predstavljati najmanj četrtino ekvivalentov GVŽ rejnih živali, ki so v reji na njihovih kmetijskih gospodarstvih.
6.3.	PODNEBNE SPREMEMBE IN PRILAGODITEV NANJE (maksimalno št. točk 10)	10	10
	Točke na podlagi tega merila se seštevajo, vendar seštevek ne sme preseči 10 točk. Pri ugotavljanju kmetijskih površin v uporabi se upoštevajo podatki iz zbirne vloge za leto 2021, pri ugotavljanju obsega GVŽ pa se upoštevajo podatki iz RKG na dan 1. 2. 2021.
	Za izkazovanje povečanja URE oziroma OVE na kmetijskem gospodarstvu upravičenca oziroma na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvaja kolektivno naložbo, se vlogi na javni razpis priložita »Elaborat gradbene fizike« (če gre za naložbo v rekonstrukcijo zahtevnih in manj zahtevnih objektov) ali »Energetski pregled« (če gre za naložbo v nakup opreme ali rekonstrukcijo nezahtevnih objektov) v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo in vsebino energetskega pregleda.
	Rezultat naložbe bo povečanje URE za najmanj 51 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	5	5
	Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, bo rezultat naložbe povečanje URE za najmanj 51 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
	Rezultat naložbe bo povečanje OVE za najmanj 51 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	5	5
	Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, bo rezultat naložbe povečanje OVE za najmanj 51 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
	Naložba se nanaša na nakup energetsko varčnejše opreme, ki predstavlja najmanj 25 odstotkov upravičenih stroškov celotne opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	5	5
	Naložba se nanaša na ureditev mikrobioplinarne, ki predstavlja najmanj 50 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	5	5
	Naložba se nanaša na ureditev kompostarne, ki predstavlja najmanj 25 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	5	5
	Rezultat naložbe bo povečanje OVE za najmanj 36 in manj kot 51 odstotkov površine kmetijskih zemljišč, ki so vključena v naložbo.	4	4
	Rezultat naložbe bo povečanje URE za najmanj 36 in manj kot 51 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	4	4
	Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, bo rezultat naložbe povečanje URE za najmanj 36 in manj kot 51 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
	Naložba se nanaša na nakup energetsko varčnejše opreme, ki predstavlja najmanj 15 in manj kot 25 odstotkov upravičenih stroškov celotne opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	4	4
	Naložba se nanaša na ureditev mikrobioplinarne, ki predstavlja najmanj 35 in manj kot 50 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	4	4
	Naložba se nanaša na ureditev kompostarne, ki predstavlja najmanj 15 in manj kot 25 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	4	4
	Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki zmanjšujejo vročinski stres za živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev iz Seznama upravičenih stroškov (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo najmanj 20 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	4	4
	Rezultat naložbe bo povečanje URE za najmanj 21 in manj kot 36 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	3	3
	Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, bo rezultat naložbe povečanje URE za najmanj 21 in manj kot 36 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
	Rezultat naložbe bo povečanje OVE za najmanj 21 in manj kot 36 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	3	3
	Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, bo rezultat naložbe povečanje OVE za najmanj 21 in manj kot 36 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
	Naložba se nanaša na nakup energetsko varčnejše opreme, ki predstavlja najmanj 10 in manj kot 15 odstotkov upravičenih stroškov celotne opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	3	3
	Naložba se nanaša na ureditev mikrobioplinarne, ki predstavlja najmanj 25 in manj kot 35 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	3	3
	Naložba se nanaša na ureditev kompostarne, ki predstavlja najmanj 10 in manj kot 15 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	3	3
	Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki zmanjšujejo vročinski stres za živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev iz Seznama upravičenih stroškov (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo najmanj 10 in manj kot 20 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	3	3
	Rezultat naložbe bo povečanje URE za najmanj 11 in manj kot 21 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	2	2
	Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, bo rezultat naložbe povečanje URE za najmanj 11 in manj kot 21 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
	Rezultat naložbe bo povečanje OVE za najmanj 11 in manj kot 21 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	2	2
	Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, bo rezultat naložbe povečanje OVE za najmanj 11 in manj kot 21 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
	Naložba se nanaša na nakup energetsko varčnejše opreme, ki predstavlja najmanj 5 in manj kot 10 odstotkov vrednosti celotne opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	2	2
	Naložba se nanaša na ureditev kompostarne, ki predstavlja najmanj 5 in manj kot 10 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	2	2
	Naložba se nanaša na nakup in postavitev mikrobioplinarne, ki predstavlja najmanj 15 in manj kot 25 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	2	2
	Stroški nakupa in namestitve hlevske opreme, ki zmanjšujejo vročinski stres za živali in povečujejo zračenje ter osvetlitev iz Seznama upravičenih stroškov (velja tudi za novogradnje hlevov), predstavljajo najmanj 5 in manj kot 10 odstotkov vrednosti celotne hlevske opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	2	2
	Rezultat naložbe bo povečanje OVE za najmanj 5 in manj kot 11 odstotkov glede na stanje pred naložbo.	1	1
	Na več kot polovici kmetijskih gospodarstev članov skupine proizvajalcev, organizacije proizvajalcev ali zadruge, ki izvajajo kolektivno naložbo, bo rezultat naložbe povečanje OVE za najmanj 5 in manj kot 11 odstotkov glede na stanje pred naložbo.
	Naložba se nanaša na nakup energetsko varčnejše opreme, ki predstavlja manj kot 5 odstotkov vrednosti celotne opreme oziroma vseh inštalacijskih del.	1	1
	Naložba se nanaša na nakup in postavitev mikrobioplinarne, ki predstavlja najmanj 5 in manj kot 15 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	1	1
	Naložba se nanaša na ureditev kompostarne, ki predstavlja manj kot 5 odstotkov upravičenih stroškov celotne naložbe.	1	1

7. Finančne določbe: finančne določbe so v 28. členu Uredbe, razen v tretjem in četrtem odstavku 28. člena Uredbe.

8. Vloga in postopek za dodelitev sredstev

1. Vlaganje vloge na javni razpis in postopek za dodelitev sredstev sta določena v 91., 92. in 93. členu Uredbe.

2. V skladu s šestim odstavkom 91. člena Uredbe je javni razpis strukturiran v tri sklope glede na vrsto upravičenca, in sicer:

– sklop A: naložbe nosilcev majhnih kmetij,

– sklop B: naložbe fizičnih oseb, razen samostojnih podjetnikov posameznikov in nosilcev majhnih kmetij, in naložbe skupin kmetov,

– sklop C: naložbe samostojnih podjetnikov posameznikov in pravnih oseb.

3. Če imata dve ali več vlog na javni razpis enako število točk in razpisana sredstva ne zadoščajo za odobritev vseh teh vlog v celoti, se v skladu s četrtim odstavkom 93. člena Uredbe vloge na javni razpis odobrijo na podlagi ponderiranja meril za izbor vlog, in sicer:

– ekonomski vidik naložbe: 35 %;

– geografski vidik upravičenca: 25 %;

– prispevek k horizontalnim ciljem pri skrbi za okolje, inovacijah in podnebnih spremembah: 15 %;

– družbeno socialni vidik: 12 %;

– proizvodna usmeritev kmetijskih gospodarstev: 8 %;

– horizontalno in vertikalno povezovanje: 5 %.

4. V skladu s 60. členom Uredbe 1306/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 (UL L št. 347 z dne 20. 12. 2013, str. 549), zadnjič spremenjene z Uredbo (EU) 2021/2116 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 (UL L št. 435 z dne 6. 12. 2021, str. 187) se vloga na javni razpis oziroma zahtevek za izplačilo sredstev zavrneta, če se ugotovi, da je vlagatelj umetno ustvaril pogoje za izpolnitev zahtev za pridobitev podpore oziroma izplačilo, tako ustvarjeni pogoji pa niso v skladu s cilji operacije Naložbe za izboljšanje splošne učinkovitosti in trajnosti kmetijskih gospodarstev.

9. Vlaganje zahtevka za izplačilo sredstev ter zahtevka za predplačilo

1. Vlaganje zahtevka za izplačilo sredstev ter zahtevka za predplačilo je določeno v 102. in 105. členu Uredbe.

2. Pogoji za vložitev zahtevka za izplačilo sredstev so določeni v 102. členu Uredbe:

a) izpolnjevanje pogoja iz 2. točke šestega odstavka 102. člena Uredbe se izkazuje s prilogo »Izjava o neizterljivosti DDV«;

b) izpolnjevanje pogoja iz 6. točke šestega odstavka 102. člena Uredbe upravičenec izkazuje s prilogo »Kontrolni list za preveritev skladnosti izvedbe postopka oddaje javnega naročila glede na določbe Zakona o javnem naročanju – ZJN3«;

c) izpolnjevanje pogoja iz 9. točke šestega odstavka 102. člena Uredbe upravičenec izkazuje s prilogo »Izjava upravičenca o prejetih javnih sredstvih za iste upravičene stroške«;

č) izpolnjevanje pogojev iz 12. točke šestega odstavka 102. člena Uredbe upravičenec izkazuje z najmanj tremi fotografijami, ki potrjujejo izvedbo podprte naložbe oziroma dela naložbe, ki predstavlja zaokroženo vsebinsko ali tehnološko celoto, ter s fotografijami plakata, nalepke, začasnega panoja, obrazložitvene table ali stalne obrazložitvene table, iz katerih je razvidna označitev vira sofinanciranja v skladu z osemnajstim odstavkom 102. člena Uredbe.

3. Poleg pogojev iz prejšnje točke mora upravičenec ob vložitvi zahtevka za izplačilo sredstev izpolnjevati tudi pogoje iz 26. člena Uredbe, razen pogojev iz 2., 4., 5. in 11. točke prvega odstavka 26. člena Uredbo, pogojev iz prve in druge alineje drugega odstavka 26. člena Uredbe in pogojev iz 3. točke tretjega odstavka 26. člena Uredbe.

4. Podrobnejši postopek glede zavarovanja predplačila z bančno garancijo je v skladu z osmim odstavkom 105. člena Uredbe opredeljen z Uredbo o izvajanju sistema varščin za izpolnitev obveznosti, povezanih z ukrepi kmetijske tržno-cenovne politike (Uradni list RS, št. 52/09) in IV. poglavjem Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 907/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s plačilnimi agencijami in ostalimi organi, finančnim upravljanjem, potrditvijo obračunov, varščinami in uporabo eura (UL L št. 255 z dne 28. 8. 2014, str. 18), zadnjič spremenjene z Delegirano uredbo Komisije (EU) 2018/967 z dne 26. aprila 2018 o spremembi Delegirane uredbe (EU) št. 907/2014 v zvezi z neupoštevanjem plačilnih rokov in menjalnim tečajem, ki se uporablja pri pripravi izjave o odhodkih (UL L št. 174 z dne 10. 7. 2018, str. 2). Če upravičenec uveljavlja predplačilo, zahtevku za predplačilo priloži bančno garancijo.

5. Priloge iz 2. točke tega poglavja so določene v razpisni dokumentaciji.

10. Obveznosti po zadnjem izplačilu sredstev

1. Obveznosti upravičenca so določene v 103. in 106. členu Uredbe.

2. Poleg obveznosti iz prejšnje točke mora upravičenec po zadnjem izplačilu sredstev izpolnjevati še obveznosti iz 27. člena Uredbe, razen obveznosti iz 4., 5., 6., 7., 8. in 14. točke prvega odstavka 27. člena Uredbe:

a) če je upravičenec nosilec kmetije, se izpolnjevanje obveznosti iz 17. točke prvega odstavka 27. člena Uredbe izkazuje na podlagi naslednjih dokazil, ki se priložijo poročilu o izpolnjevanju obveznosti iz 11. točke prvega odstavka 27. člena Uredbe:

– pogodba o zaposlitvi za osebo, ki je za polni delovni čas ali za krajši delovni čas zaposlena na kmetiji;

– potrdilo o vpisu za člana kmetije, ki je študent ali dijak;.

b) seznam skupne rabe iz 3. točke prvega odstavka 27. člena Uredbe je določen v Prilogi 1, ki je sestavni del tega javnega razpisa.

3. Upravičenec mora o izpolnjenih obveznostih iz tega poglavja poročati na obrazcu iz Priloge 3 razpisne dokumentacije.

11. Objava podatkov o upravičencih in varstvo osebnih podatkov

1. Objava podatkov o upravičencih, ki so prejeli sredstva, je določena v 107. členu Uredbe.

2. V skladu s 13. in 14. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1), so informacije za posameznike, katerih osebne podatke bo obdelovala Agencija Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljnjem besedilu: ARSKTRP), objavljene na spletišču ARSKTRP.

12. Izvedba kontrol in neizpolnjevanje obveznosti ter višja sila in izjemne okoliščine

1. Izvedba kontrol in sankcije za neizpolnitev oziroma kršitev obveznosti so določene v 108. členu Uredbe.

2. Višja sila in izjemne okoliščine so določene v 109. členu Uredbe.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Priloga 1: Seznam skupne rabe kolektivne naložbe

Priloga 1

Vaše trenutno stanje

Zahtevano
Analitika
Oglaševanje

Prikaži podrobnosti