Ob-2143/22, Stran 1239
Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, Verovškova ulica 60, 1000 Ljubljana objavlja
za okrevanje in odpornost s pilotno-demonstracijskimi projekti (kratek naziv javnega razpisa: JR DEMO PILOTI NOO) (investicija D: »Sofinanciranje investicij v demonstracijske in pilotne projekte«, komponenta 1: »RRI – raziskave, razvoj in inovacije« (C3 K1), 3. razvojno področje: »Pametna trajnostna in vključujoča rast«)
Na podlagi določb:
– Uredbe Sveta (EU) št. 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L št. 433I z dne 22. 12. 2020, str. 23),
– Uredbe (EU) št. 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L št. 57 z dne 18. 2. 2021, str. 17–75) zadnjič popravljena s popravkom (UL L 410 z dne, 18. 11. 2021, str. 197),
– Delegirane uredbe Komisije (EU) 2021/2106 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z določitvijo skupnih kazalnikov in podrobnih elementov preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti (UL L št. 429 z dne 1. 12. 2021, str. 83),
– Delegirane uredbe Evropske komisije (EU) 2021/2105 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z opredelitvijo metodologije za poročanje o socialnih odhodkih z vsemi spremembami (UL L št. 429 z dne 1. 12. 2021, str. 83),
– Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L št. 198 z dne 22. 6. 2020, str. 13),
– Obvestila Komisije Tehnične smernice za uporabo »načela da se ne škoduje bistveno« v skladu z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L št. C 58 z dne 18. 2. 2021)
– Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L št. 193 z dne 30. 7. 2018, str. 1), zadnjič spremenjene z Delegiranim sklepom Komisije (EU, Euratom) 2021/135 z dne 12. novembra 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta s podrobnimi pogoji za izračun dejanske stopnje rezervacij skupnega sklada za rezervacije (UL L št. 42, z dne 5. 2. 2021, str. 9),
– Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo, 158/20 in 3/22 – ZDeb, v nadaljevanju: ZIntPK),
– Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov), (UL L št. 119 z dne 4. 5. 2016 str. 1), zadnjič popravljene s popravkom (UL L št. 127 z dne 23. 5. 2018, str. 2) (v nadaljevanju: Splošna uredba GDPR),
– Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US),
– Proračuna Republike Slovenije za leto 2022 (DP2022) (Uradni list RS, št. 174/20),
– Proračuna Republike Slovenije za leto 2023 (DP 2023) (Uradni list RS, št. 187/21),
– Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21 in 206/21 – ZDUPŠOP),
– Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16 in 11/22),
– Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o Mehanizmu za okrevanje in odpornost z dne 22. oktobra 2021 (Uradni list RS, št. 167/21),
– Načrta za okrevanje in odpornost Republike Slovenije, potrjen na Vladi RS dne 28. 4. 2021 in potrjen z izvedbenim sklepom Sveta EU o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo z dne 20. 7. 2021 (https://www.eu-skladi.si/sl/po-2020/nacrt-za-okrevanje-in-krepitev-odpornosti), v nadaljevanju: NOO,
– Izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost (s strani Evropskega sveta potrjen dne 28. 7. 2021),
– Uredbe o izvajanju Uredbe (EU) o Mehanizmu za okrevanje in odpornost (Uradni list RS, št. 167/21); v nadaljevanju: Uredba NOO,
– Smernic za določitev načina financiranja iz sredstev Mehanizma z okrevanje in odpornost, št. 546-2/2021/14 ki jih je Ministrstvo za finance izdalo dne 17. 1. 2022,
– Priročnika o načinu financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost (https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSOO/Prirocnik-o-nacinu-financiranja-iz-sredstev-Mehanizma-za-okrevanje-in-odpornost_21. 3. 2022.pdf),
– Uporabniškega priročnika za spremljanje Načrta za okrevanje in odpornost v MFERAC marec 2022 (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/urad-za-okrevanje-in-odpornost/zakonodaja/)
– Strategije koordinacijskega organa Mehanizma za okrevanje in odpornost za boj proti goljufijam (https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSOO/ Strategija-koordinacijskega-organa-Mehanizma-za- okrevanje-in-odpornost-za-boj-proti-goljufijam.pdf)
– Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20),
– Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, str. 1), zadnjič spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2021/1237 z dne 23. julija 2021 o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 270 z dne 29. 7. 2021, str. 39), (v nadaljevanju: Uredba GBER),
– Uredbe o karti regionalne pomoči za obdobje 2022–2027 (Uradni list RS, št. 15/22; v nadaljevanju: Uredba o karti regionalne pomoči),
– Pravilnika o razvrstitvi razvojnih regij po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2021–2027 (Uradni list RS, št. 118/21),
– Uredbe o določitvi obmejnih problemskih območij (Uradni list RS, št. 22/11, 97/12, 24/15, 35/17 in 101/20),
– Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14 – ZON-C, 60/17 in 82/20),
– Sheme državne pomoči »Regionalna shema državnih pomoči (št. priglasitve: BE02-2399245-2014/II, datum potrditve: 24. 12. 2014; dopolnitev 28. 7. 2017, 2. dopolnitev 24. 1. 2018, 3. dopolnitev: 15. 1. 2021, 4. dopolnitev: 25. 1. 2022; trajanje do: 31. 12. 2023) – (v nadaljevanju: regionalna shema državne pomoči),
– Sheme državne pomoči »Program izvajanja finančnih spodbud MGRT – RRI (št. priglasitve: BE01-2399245-2015, datum potrditve sheme: 20. 5. 2015; redakcijski popravek 4. 11. 2016; sprememba št. BE01-2399245-2015/II z dne 9. 1. 2021; trajanje sheme: do 31. 12. 2023) (v nadaljevanju: shema državne pomoči RRI),
– Sheme državne pomoči »Program izvajanja finančnih spodbud MSP (št. priglasitve: BE03-2399245-2015/I, datum potrditve sheme: 15. 5. 2015; sprememba št. BE03-2399245-2015/II, z dne 20. 1. 2021; trajanje sheme: 31. 12. 2021) (v nadaljevanju: shema državne pomoči finančne spodbude za MSP),
– Zakona o podpornem okolju za podjetništvo (Uradni list RS, št. 102/07, 57/12, 82/13, 17/15, 27/17 in 13/18 – ZSInv, v nadaljevanju: ZPOP-1),
– Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US),
– Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št. 56/11),
– Sklepa o ustanovitvi Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije (Uradni list RS, št. 93/15 in 36/19),
– Sprememb in dopolnitev Programa dela in finančnega načrta SPIRIT Slovenija za leto 2021 in Programa dela in finančnega načrta SPIRIT Slovenija za leto 2022, ki jih je sprejel Svet agencije na 39. redni seji dne 14. 12. 2020 in h katerim je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo podalo soglasje dne 23. 12. 2020, št. 302-33/2020/2,
– Sprememb in dopolnitev Programa dela in Finančnega načrta Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije za leto 2022 ter Programa dela in Finančnega načrta Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije za leto 2023, ki jih je sprejel Svet agencije na svoji 42. redni seji, dne 14. 12. 2021 in h katerim je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo podalo soglasje dne 22. 12. 2021, št. 302-39/2021/2,
– Krovnega sporazuma o prenosu dela nalog in o izvajanju ukrepov iz Načrta za okrevanje in odpornost, št. 303-14-0/2022/1 z dne 16. 2. 2022,
– Pogodbe o izvajanju javnega razpisa za okrevanje in odpornost s pilotno-demonstracijskimi projekti, sklenjene med Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo in SPIRIT Slovenija, javna agencija, št. C2130-22-096501 z dne 11. 4. 2022.
1. Ime oziroma naziv in sedež organa, ki dodeljuje sredstva
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: ministrstvo) nastopa na področju izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost pri javnem razpisu za okrevanje in odpornost s pilotno-demonstracijskimi projekti (v nadaljevanju: javni razpis) v vlogi nosilnega organa in zagotavlja finančna sredstva za izvedbo javnega razpisa.
Izvajalec javnega razpisa je Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije, Verovškova ulica 60, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: agencija).
Finančna sredstva za izvedbo javnega razpisa zagotavlja Evropska unija iz naslova Sklada za okrevanje in odpornost oziroma se pravice porabe zagotavljajo iz podračuna, s katerim upravlja organ v sestavi Ministrstva za finance, Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: URSOO), in na katerem se zbirajo sredstva Mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje ukrepov iz NOO.1
1 Dosegljiv na spletni strani: https://www.eu-skladi.si/sl/po-2020/nacrt-za-okrevanje-in-krepitev-odpornosti
Spodbude za izvedbo PD projektov so namenjene podpori gospodarskemu okrevanju po pandemiji COVID-19 v dejavnostih, ki so bistvene za krepitev trajnostne rasti v Evropski uniji, s poudarkom na krepitvi odpornosti in krožnem gospodarstvu.
2. Namen, cilj in predmet javnega razpisa ter območje izvajanja
Javni razpis se izvaja v skladu z NOO, ki je podlaga za koriščenje razpoložljivih sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost. Javni razpis se v NOO umešča na 3. razvojno področje: »Pametna trajnostna in vključujoča rast«, v komponento 1: »RRI – raziskave, razvoj in inovacije« (C3 K1), v okvir investicije D: »Sofinanciranje investicij v demonstracijske in pilotne projekte«.
Javni razpis s spodbujanjem razvojnega vlaganja v gospodarstvu, dviga produktivnosti in konkurenčnosti, prispeva k strateškim ciljem države, ki jih tudi v Strategiji pametne specializacije zasledujemo po prednostnih področjih. Vsak projekt se mora umestiti v ustrezno prednostno področje Strategije pametne specializacije (Obrazec 1 razpisne dokumentacije).
2.1 Namen javnega razpisa
Namen javnega razpisa je spodbuditi končne prejemnike k izvajanju razvojne in inovacijske dejavnosti, katere rezultat je izvedba pilotno-demonstracijskih projektov (v nadaljevanju: PD projekti) za razvoj in testiranje oziroma demonstracijo novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev z visoko dodano vrednostjo in s tržnim potencialom, na področju zelenega prehoda in za krepitev odpornosti2.
2 Pojem krepitve odpornosti je podrobneje predstavljen v razpisni dokumentaciji.
2.2 Cilj javnega razpisa
Cilj javnega razpisa je podpreti najmanj 30 konzorcijev za izvedbo PD projektov, ki se osredotočajo na področje krožnega gospodarstva za doseganje okoljskih ciljev ter ciljev v NEPN – Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije3.
3 https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacionalni-energetski-in-podnebni-nacrt/
2.3 Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je sofinanciranje stroškov za izvedbo PD projektov, ki jih izvajajo konzorciji in so usmerjeni v zeleni prehod in krožno gospodarstvo za krepitev odpornosti.
Rezultat projektov morajo biti novi ali izboljšani izdelki, procesi ali storitve, razviti do stopnje, da so potrjeni v končni obliki ter testirani pri uporabi v realnem okolju. Rezultat PD projektov mora biti tudi njihova demonstracija uporabe v realnem okolju.
PD projekt za zagotovitev celovitosti in doseganje ciljev lahko vključuje oba sklopa aktivnosti, prvi sklop – razvoj pilota in drugi sklop – postavitev in testiranje demonstracije. V primeru, ko ima konzorcij že razvito rešitev, ki je pripravljena za predstavitev oziroma za demonstracijo, lahko izvaja samo drugi sklop aktivnosti. V nobenem primeru pa PD projekt ne more vključevati samo prvega sklopa aktivnosti.
– 1. sklop – razvoj pilota – je namenjen razvoju rešitev za uporabo tehnik ali metod, ki do sedaj še niso bile uporabljene in ustrezajo opredelitvi pilotnega projekta.
– 2. sklop – postavitev in testiranje demonstracije – je namenjen prikazu praktične uporabe, testiranju in evalvaciji aktivnosti, ki ustreza opredelitvi demonstracijskega projekta.
Pilotni projekt uporablja tehniko ali metodo, ki se na zadevnem področju ni uporabljala ali testirala prej ali drugje po svetu, zato je inovativna, saj ponuja prednosti v primerjavi s trenutno najboljšo prakso in se jo lahko kasneje v večji meri uporablja v podobnih situacijah. Za pilotni projekt je stopnjo inovativnosti mogoče oceniti z različnih vidikov: a) glede na tehnologije, ki jih uporablja projekt (tehnološke inovacije) in, b) glede načina izvajanja tehnologij (inovacije v procesih ali metodah). Pilotni projekt se financira po shemi državne pomoči RRI. | | Demonstracijski projekt uporablja, preizkuša, ocenjuje in razširja ukrepe/metodologije, ki so do neke mere nove ali neznane v specifičnem kontekstu projekta (geografski, okoljski, socialno-ekonomski ...) in bi jih bilo možno uporabiti širše, drugje v podobnih okoliščinah. Projekt mora zato biti že od samega začetka izdelan tako, da bo prikazal, ali uporabljene tehnike in metode delujejo v okviru projekta. Demonstracijski projekt vključuje samo demonstracijski del in se financira po regionalni shemi državnih pomoči, razen tedaj ko gre za projekt, ki se izvaja v občinah, ki ne sodijo v območja upravičena do regionalne državne pomoči po Uredbi o regionalni karti – »bele lise« (glej poglavje 9.4. tega javnega razpisa), tedaj se projekt financira po shemi državne pomoči finančne spodbude za MSP. |
2.4 Območje izvajanja
Območje izvajanja pilotnega projekta (1. sklop javnega razpisa) je celotna Slovenija, pri čemer pa je intenzivnost sofinanciranja odvisna od velikosti konzorcijskega partnerja.
Območje izvajanja demonstracijskega projekta (2. sklop javnega razpisa) je prav tako celotna Slovenija, vendar pa je lokacija demonstracijskega projekta skladno z določili tega javnega razpisa tista, ki določa uporabo ene ali druge možne sheme državne pomoči, ki sta na voljo za sofinanciranje upravičenih stroškov demonstracijskega projekta.
Sofinanciranje upravičenih stroškov demonstracijskega projekta (2. sklop javnega razpisa) se ob upoštevanju drugih zahtev tega javnega razpisa izvaja na naslednji način:
a) lokacija demonstracijskega projekta se nahaja na območjih »a« in »c«, kjer je sofinanciranje podjetij vseh velikosti dovoljeno v skladu z Uredbo o karti regionalne pomoči. Uporablja se regionalno shemo državne pomoči. Upravičena so vsa podjetja, ne glede na velikost, pri čemer lahko velika podjetja na upravičenih območjih »c« prejmejo le pomoč za potrebe nove gospodarske dejavnosti. Podrobnejši opis navedenih območij je v poglavju 9.4. tega javnega razpisa.
b) lokacija demonstracijskega projekta se nahaja na območju občin, ki po Uredbi o karti regionalne pomoči za obdobje 2022–2027 ne sodijo med upravičena območja za dodeljevanje regionalnih pomoči – območja belih lis. Uporablja se Shemo državne pomoči finančne spodbude za MSP. Upravičena so mala in srednje velika podjetja. Sofinanciranje na teh območjih za velika podjetja ni dovoljeno. Podrobnejši opis navedenih območij je v poglavju 9.4. tega javnega razpisa. Upravičena območja so navedena tudi v razpisni dokumentaciji.
Za vsakega od konzorcijskih partnerjev mora biti v vlogi na javni razpis in v pogodbi o sofinanciranju nedvoumno opredeljeno, kje bo izvajal posamezni sklop aktivnosti.
Pri tem morajo biti aktivnosti 2. sklopa (demonstracija) vseh konzorcijskih partnerjev kot začetna investicija izvedene na eni lokaciji, in sicer na mestu postavitve demonstracije, medtem ko se testiranje v okviru 1. sklopa (eksperimentalnega razvoja) lahko izvaja na različnih lokacijah, to je lokacijah sedeža, poslovne enote ali podružnice posameznega konzorcijskega partnerja.
3. Ciljne skupine oziroma končni prejemniki
Predstavitev pojmov, ki se uporabljajo za predmetni javni razpis:
– Prijavitelj je vodilni partner v konzorciju, ki je v imenu konzorcija pooblaščen za predložitev skupne vloge na javni razpis in v primeru izbora tudi za podpis pogodbe o dodelitvi sredstev.
– Konzorcijski partnerji so podpisniki konzorcijske pogodbe in kot takšni skupaj in ob solidarni odgovornosti izvajajo projekt, ki je v sofinanciranje predložen na predmetni javni razpis in pooblastijo prijavitelja, da v imenu konzorcija predloži skupno vlogo na javni razpis.
– Konzorcij je skupina vseh konzorcijskih partnerjev, ki ob solidarni odgovornosti nastopajo v skupnem projektu, ki je v sofinanciranje predložen na predmetni javni razpis. Konzorcijsko sodelovanje posamezni konzorcij izkaže s konzorcijsko pogodbo, ki jo morajo podpisati vsi člani konzorcija in jo priložiti vlogi na javni razpis.
– Končni prejemnik je oseba, opredeljena v naslednjem odstavku tega poglavja javnega razpisa, katere projekt je bil odobren s pravnomočnim sklepom o izboru. Končni prejemnik je torej oseba, ki izvaja projekt in je odgovorna za njegovo izvedbo. Je tisti, ki prejme podporo v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost. V primeru ko je vloga izbrana za sofinanciranje, vsi konzorcijski partnerji (podpisniki konzorcijske pogodbe) štejejo za končne prejemnike po tem javnem razpisu, čeprav je pogodba podpisana zgolj med agencijo in prijaviteljem.
Za sredstva na tem javnem razpisu lahko kandidirajo konzorcijski partnerji, ki so:
– samostojni podjetniki posamezniki ali
– gospodarske družbe, kot jih opredeljuje prvi odstavek 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C in 18/21; v nadaljevanju ZGD-1) in so organizirane v eni od oblik opredeljenih v tretjem odstavku 3. člena ZGD-1.
Za sredstva na tem javnem razpisu lahko kandidira tudi podjetje s sedežem v katerikoli drugi državi članici Evropske unije, ki se bo s podpisom izjave zavezalo, da bo najkasneje ob podpisu pogodbe o dodelitvi sredstev imelo poslovni naslov podružnice v Republiki Sloveniji, kar bo dokazovalo z vpisom v Sodni register skladno z Zakonom o sodnem registru (Uradni list RS, št. 54/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 49/09, 82/13 – ZGD-1H, 17/15, 54/17 in 16/19 – ZNP-1).
V primeru, da podjetje v nasprotju s prejšnjim odstavkom do podpisa pogodbe o dodelitvi sredstev vpisa v Sodni register ne izvede, bo agencija odstopila od podpisa pogodbe o dodelitvi sredstev, sklep o izboru pa bo odpravila.
Do sofinanciranja:
– pilotnega projekta (1. sklop javnega razpisa) so upravičena velika podjetja in MSP-ji,
– demonstracijskega projekta (2. sklop javnega razpisa) so upravičena velika podjetja in MSP-ji na območjih, ki so upravičena po regionalni shemi državne pomoči (oziroma po Uredbi o karti regionalne pomoči) oziroma zgolj MSP-ji, v kolikor se demonstracijski projekt izvaja na območjih t. i. »belih lis«;
ob upoštevanju ostalih zahtev tega javnega razpisa.
Konzorcijsko sodelovanje posamezni konzorcij izkaže s konzorcijsko pogodbo, ki jo morajo podpisati vsi člani konzorcija in jo priložiti vlogi na javni razpis. V konzorcijski pogodbi morajo vsi člani konzorcija vodilnega člana konzorcija/prijavitelja pooblastiti za oddajo vloge na javni razpis in podpis pogodbe o dodelitvi sredstev v imenu in za račun vseh konzorcijskih članov konzorcija. Obvezne sestavine konzorcijske pogodbe so podrobneje opredeljene v poglavju 4.2. tega javnega razpisa.
4. Pogoji za kandidiranje
Vloga konzorcija mora izpolnjevati vse pogoje javnega razpisa. Vsak konzorcijski partner s podpisom izjave zagotavlja, da vloga izpolnjuje vse pogoje javnega razpisa. Izpolnjevanje pogojev mora izhajati iz vsebine celotne vloge. Če bo kadarkoli v postopku obravnave vloge ugotovljeno, da kateri koli od pogojev ni izpolnjen, se vloga zavrne.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po izdaji sklepa o izboru, bo agencija odstopila od podpisa pogodbe o dodelitvi sredstev, sklep o izboru pa bo odpravila.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po podpisu pogodbe o dodelitvi sredstev, bo agencija odstopila od le-te, pri čemer bo končni prejemnik dolžan vrniti vsa že prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva nakazila na transakcijski račun prejemnika do dneva vračila sredstev v Sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije, skladno s pozivom agencije.
Za potrditev izpolnjevanja pogojev za kandidiranje prijavitelj in posamezni konzorcijski partner podpiše izjavo, ki je del razpisne dokumentacije, s katero pod kazensko in materialno pravno odgovornostjo potrdi izpolnjevanje in sprejemanje pogojev za kandidiranje na tem javnem razpisu. Agencija lahko ne glede na to preveri izpolnjevanje posameznih razpisnih pogojev tudi iz uradnih in drugih ustreznih evidenc.
Navodila in posamezne listine/evidence za dokazovanje in preverjanje izpolnjevanja pogojev za kandidiranje so natančneje opredeljena v razpisni dokumentaciji.
V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev prijavitelja ali posameznih konzorcijskih partnerjev, lahko agencija od prijavitelja zahteva dodatna pojasnila ali dokazila.
4.1 Splošni pogoji za kandidiranje
1. Konzorcijski partner je subjekt, kot je opredeljen v drugem in tretjem odstavku 3. poglavja tega javnega razpisa.
2. Konzorcijski partner nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti do ministrstva in izvajalskih institucij ministrstva: Slovenskega podjetniškega sklada, Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije in Slovenskega regionalno razvojnega sklada (v višini 50 evrov ali več na dan oddaje vloge) iz naslova pogodb o dodelitvi sredstev iz javnih sredstev, pri čemer so bile te že ugotovljene s pravnomočnim izvršilnim naslovom.
3. Za konzorcijskega partnerja ni podana prepoved poslovanja v razmerju do ministrstva v obsegu, kot izhaja iz 35. in 36. člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo in 158/20).
4. Konzorcijski partner nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50 evrov ali več na dan oddaje vloge); šteje se, da konzorcijski partner, ki je gospodarski subjekt, ne izpolnjuje obveznosti tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge.
5. Konzorcijski partner ni v postopku prisilne poravnave, stečajnem postopku, postopku likvidacije ali prisilnega prenehanja, z njegovimi posli iz drugih razlogov ne upravlja sodišče, ni opustil poslovne dejavnosti in na dan oddaje vloge ni bil v stanju insolventnosti, v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr. in 196/21 – odl. US).
6. Konzorcijski partner ne prejema in ni v postopku pridobivanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17) in ni podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena Uredbe GBER.
7. Konzorcijski partner upošteva omejitve, ki izhajajo iz prvega odstavka4 4. člena in prvega odstavka5 8. člena Uredbe o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (Uradni list RS, št. 93/14, 77/16, 14/18, 168/20, 121/21, 27/22 in 47/22), in na tak način zagotavlja skladnost z regionalno shemo državnih pomoči.
4 (1) Določbe te uredbe veljajo za pomoči, dodeljene v vseh sektorjih, razen:
a) v sektorju ribištva in akvakulture, kakor jo zajema Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) št. 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000 (UL L št. 354 z dne 28. 12. 2013, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2020/560 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2020 o spremembi uredb (EU) št. 508/2014 in (EU) št. 1379/2013 glede posebnih ukrepov za ublažitev vpliva izbruha COVID-19 na sektor ribištva in akvakulture (UL L št. 130 z dne 24. 4. 2020, str. 11), z izjemo pomoči za usposabljanje, pomoči za dostop MSP do finančnih sredstev, pomoči na področju raziskav in razvoja, pomoči za inovacije za MSP, pomoči za prikrajšane in invalidne delavce, regionalne pomoči za naložbe v najbolj oddaljenih regijah in shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje;
b) v primarnem sektorju kmetijske proizvodnje, z izjemo regionalne pomoči za naložbe v najbolj oddaljenih regijah, shem regionalne pomoči za tekoče poslovanje, pomoči za svetovanje v korist MSP, pomoči za financiranje tveganja, pomoči za raziskave in razvoj, pomoči za inovacije za MSP, pomoči za varstvo okolja, pomoči za usposabljanje ter pomoči za prikrajšane delavce in invalide;
c) v sektorju predelave in trženja kmetijskih proizvodov v naslednjih primerih:
– kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje,
– kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce;
d) za pomoč za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov, kakor jo zajema Sklep Sveta 2010/787/EU z dne 10. decembra 2010 o državnih pomočeh za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov (UL L št. 336 z dne 21. 12. 2010, str. 24);
e) za vrste regionalne pomoči iz 8. člena te uredbe.
5 (1) Poleg omejitev področij uporabe iz 4. člena te uredbe pomoč ni dovoljena:
– v ladjedelništvu,
– v premogovništvu,
– v proizvodnji, distribuciji energije in energetski infrastrukturi,
– v jeklarstvu in železarstvu za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov iz 43. točke 2. člena Uredbe 651/2014/ EU,
– v industriji sintetičnih vlaken za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov iz 44. točke 2. člena Uredbe 651/2014/EU, ter
– v prometnem sektorju in s tem povezani infrastrukturi iz 45. točke 2. člena Uredbe 651/2014/EU.
8. Konzorcijski partner je podpisal izjavo, da dejanski lastnik(i) konzorcijskega partnerja v skladu z 19. členom Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16, 81/19, 91/20 in 2/21 – popr.) ni(so) vpleten(i) v postopke pranja denarja in financiranja terorizma.
9. Konzorcijski partner se s podpisom izjave zavezuje, da bo spoštoval vse pogoje in zahteve iz sheme državne pomoči, ki je podlaga za sofinanciranje PD projekta in zahteve tega javnega razpisa.
10. Konzorcijski partner ni v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Skupnosti. Šteje se, da konzorcijski partner naveden pogoj izpolnjuje, če odločba EK še ni dokončna, konzorcijski partner pa je domnevno nezakonito pridobljena sredstva v ustrezni višini položil na posebni skrbniški račun pri banki in z njimi ne razpolaga.
11. Konzorcijski partner za iste upravičene stroške in aktivnosti, ki so predmet sofinanciranja v tem javnem razpisu, ni in ne bo pridobil sredstev iz drugih javnih virov (sredstev evropskega, državnega ali lokalnega proračuna), vključno z de minimis pomočjo (prepoved dvojnega sofinanciranja).
12. Konzorcijski partner mora upoštevati pravilo kumulacije državnih pomoči – skupna višina državne pomoči za PD projekt v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne bo presegla največje intenzivnosti pomoči ali zneska državne pomoči, kot to določajo sheme državnih pomoči, po katerih se izvaja predmetni javni razpis: regionalna shema državne pomoči, shema državne pomoči RRI in shema državne pomoči finančne spodbude za MSP.
13. Konzorcijski partner mora na dan 31. 12. 2021 izkazovati čiste prihodke od prodaje v višini vsaj dvakratnika vrednosti upravičenih stroškov, ki jih za sofinanciranje uveljavlja na prijavljenem PD projektu.
14. Konzorcijski partner lahko za javna sredstva kot prijavitelj ali konzorcijski partner kandidira zgolj v enem konzorciju.
15. Konzorcijski partner izjavlja, da ne bo nastopal kot zunanji izvajalec ostalim članom konzorcija in za zunanjega izvajalca ne bo izbral:
– povezane družbe po pravilih ZGD-1,
– izvajalca, ki je zakoniti zastopnik končnega prejemnika, član organa upravljanja ali nadzora ali njegov družinski član,
– izvajalca, ki je udeležen kot zakoniti zastopnik, član organa upravljanja ali nadzora zunanjega izvajalca, ali
– izvajalca, ki je neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot petindvajset odstotnem deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu zunanjega izvajalca.
4.2 Posebni pogoji za konzorcije
1. Na javni razpis se lahko prijavijo konzorciji, ki so sestavljeni iz najmanj treh in največ osmih konzorcijskih partnerjev, ki izpolnjujejo pogoje za kandidiranje.
2. Iz vloge prijavitelja in priloženih dokazil mora biti razvidno, da so zagotovljeni ustrezni pogoji za demonstracijo rezultatov PD projekta v realnem okolju. V kolikor se bo demonstracija rezultatov PD projekta izvajala na infrastrukturi, ki ni v lasti prijavitelja ali partnerjev konzorcija, mora prijavitelj do oddaje vloge na javni razpis skleniti in priložiti pismo o nameri oziroma pogodbo o zagotovitvi ustreznih pogojev za izvedbo testiranj oziroma demonstracij novih ali izboljšanih proizvodov, procesov ali storitev v okviru pilotnih/demonstracijskih aktivnosti (podpisano z lastnikom/upravljavcem infrastrukture).
3. Člani konzorcija morajo podpisati konzorcijsko pogodbo, v kateri uredijo medsebojne obveznosti in razmerja za izvedbo PD projekta. Da je pogoj podpisane konzorcijske pogodbe izpolnjen, mora biti iz nje razvidno najmanj:
– da so kot partnerji dosegli dogovor o izvedbi skupnega PD projekta,
– da so partnerji opredelili veljavnost pogodbe, ki zajema najmanj čas trajanja in spremljanja PD projekta,
– finančni in vsebinski prispevki posameznih konzorcijskih partnerjev,
– da so določili konzorcijskega partnerja, ki ima vlogo prijavitelja,
– da so prijavitelja pooblastili, da v imenu konzorcija predloži skupno vlogo na javni razpis, in da v primeru uspešne kandidature na javnem razpisu zastopa konzorcij v odnosu do agencije in z agencijo sklene pogodbo o dodelitvi sredstev,
– da so posebej opredelili solidarno odgovornost prijavitelja in vseh konzorcijskih partnerjev ter obveznost za vračilo sofinanciranih sredstev v primeru, če se pri kateremkoli konzorcijskem partnerju začne postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja ali postopek izbrisa brez likvidacije ali prisilne likvidacije ali likvidacije; in (so)odgovornost prijavitelja in vseh konzorcijskih partnerjev ter obveznost za vračilo sofinanciranih sredstev v primeru zahtevka agencije za vračilo sofinanciranih sredstev zaradi ugotovljenih nepravilnosti pri kateremkoli konzorcijskem partnerju,
– navedba obdobja izvajanja pogodbe, ki mora biti najmanj 5 let.
Poleg zgornjih obveznih elementov konzorcijske pogodbe, ki se preverjajo kot pogoj javnega razpisa, kvalitetna konzorcijska pogodba, ki je v korist konzorcijskih partnerjev in agencije, kot subjekta, ki dodeljuje sredstva vsebuje tudi najmanj:
– natančnejša predstavitev izvedbe aktivnosti PD projekta s terminskim in finančnim načrtom po posameznih partnerjih,
– opredelitev vseh pravic in obveznosti posameznih konzorcijskih partnerjev,
– upravljanje pravic intelektualne lastnine,
– upravljanje sprememb, nastalih pri izvajanju PD projekta,
– razreševanje sporov in veljavnost pogodbe.
Ne glede na to, da je v primeru konzorcijev podpisnik pogodbe z agencijo le izbrani prijavitelj, je odgovornost konzorcijskih partnerjev kot končnih prejemnikov državne pomoči v razmerju do agencije solidarna.
4.3 Pogoji za PD projekt
Prijavljeni PD projekt mora izpolnjevati naslednje pogoje:
1. PD projekt je skladen z namenom, ciljem in s predmetom javnega razpisa, kot so opredeljeni v 2. poglavju tega javnega razpisa.
2. Predviden čas trajanja izvedbe PD projekta ni daljši od 36 mesecev v primeru sofinanciranja obeh sklopov javnega razpisa (1. in 2. sklopa) oziroma 24 mesecev v primeru sofinanciranja le 2. sklopa javnega razpisa, njegov zaključek pa je predviden najkasneje do 28. 2. 2026.
3. PD projekt se izvaja v naslednjih sklopih aktivnosti, in sicer:
a) 1. sklop – razvoj pilota – je namenjen razvoju rešitev za uporabo tehnik ali metod, ki do sedaj še niso bile uporabljene in ustrezajo opredelitvi pilotnega projekta.
b) 2. sklop – postavitev in testiranje demonstracije – je namenjen prikazu praktične uporabe, testiranju in evalvaciji aktivnosti, ki ustreza opredelitvi demonstracijskega projekta.
PD projekt za zagotovitev celovitosti in doseganje ciljev tega javnega razpisa vključuje oba zgoraj navedena sklopa aktivnosti. Zgolj v primeru ko ima konzorcij že razvito rešitev, ki je pripravljena za predstavitev oziroma za demonstracijo, pa lahko izvaja samo 2. sklop aktivnosti. V primeru da konzorcij na javni razpis za sofinanciranje in izvedbo prijavi le 1. sklop aktivnosti tega javnega razpisa, se šteje, da razpisni pogoj iz te točke ni izpolnjen.
4. V vlogi so za vsakega konzorcijskega partnerja navedeni finančni viri, iz katerih podjetje (poleg zaprošene pomoči oziroma subvencije) načrtuje izplačevanje stroškov projekta (neupravičene in upravičene stroške) ter navedeni tudi viri za financiranje projekta do prejema zaprošene pomoči/subvencije.
5. Konzorcijski partner je podal izjavo, da ima zagotovljena lastna sredstva za izvedbo demonstracijskega projekta (2. sklop) v minimalnem deležu 25 % upravičenih stroškov za ta sklop javnega razpisa, pri čemer ta lastna sredstva ne smejo biti povezana z nobeno državno ali de minimis pomočjo.
6. V primeru investicije, je konzorcijski partner (investitor) podpisal izjavo, da bo vsa dovoljenja pridobil najkasneje do začetka investicije PD projekta, v kolikor relevantne pravne podlage to zahtevajo.
7. Načrtovana višina sofinanciranja upravičenih stroškov posameznega PD projekta znaša najmanj 500.000,00 EUR ter hkrati ne presega 1.000.000,00 EUR.
8. PD projekt izkazuje spodbujevalni učinek, kar pomeni, da projekt ne sme biti začet pred oddajo vloge na JR pri čemer »začetek del« pomeni bodisi začetek gradbenih del v okviru naložbe bodisi začetek opravljanja delovnih ur zaposlenega osebja na pilotnem projektu, bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo, zaradi katere naložbe ni več mogoče preklicati, če slednja nastopi pred začetkom omenjenih (gradbenih) del. Nakup zemljišča in pripravljalna dela, kot je pridobivanje dovoljenj in opravljanje predhodnih študij izvedljivosti, se ne štejejo za začetek del. Pri prevzemih »začetek del« pomeni trenutek, ko se pridobijo sredstva, ki so neposredno povezana s kupljeno poslovno enoto.
9. Vsak konzorcijski partner je podal izjavo, da bo vodil ločeno knjigovodsko evidenco za vse stroške v zvezi s PD projektom pod številko, ki jo bodo navedli v obrazcih vloge na javni razpis.
10. Projekt mora upoštevati okoljsko načelo »ne škoduj bistveno« (t. i. DNSH oziroma Do No Significant Harm) iz 4. poglavja razpisne dokumentacije in biti skladen s »Tehničnimi smernicami za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno« v skladu z uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost«.
Življenjski cikel6 izdelkov, storitev ali procesov, razvitih v projektu, ne sme bistveno škodovati blažitvi podnebnih sprememb, prilagajanju podnebnim spremembam, trajnostni uporabi in varstvu vodnih in morskih virov, krožnemu gospodarstvu, vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, v skladu s spodnjimi definicijami:
6 Kot celoten življenjski cikel izdelka je mišljen celoten cikel od pridobivanja materiala, proizvodnje izdelka, pakiranja, razpošiljanja, uporabe do recikliranja in izločitve izdelka.
(a) Ob upoštevanju življenjskega cikla izdelkov, storitev in procesov, ki bodo razviti v okviru projekta, vključno z dokazi iz obstoječih ocen življenjskega cikla, se šteje, da ti izdelki, storitve in procesi bistveno škodujejo blažitvi podnebnih sprememb, kadar življenjski cikel teh izdelkov, storitev in procesov privede do znatnih emisij toplogrednih plinov.
(b) Ob upoštevanju življenjskega cikla izdelkov, storitev in procesov, ki bodo razviti v okviru projekta, vključno z dokazi iz obstoječih ocen življenjskega cikla, se šteje, da ti izdelki, storitve in procesi bistveno škodujejo prilagajanju podnebnim spremembam, kadar življenjski cikel teh izdelkov, storitev in procesov privede do povečanega škodljivega vpliva na sedanje podnebje in pričakovano prihodnje podnebje, na dejavnost samo ali na ljudi, naravo ali sredstva.
(c) Ob upoštevanju življenjskega cikla izdelkov, storitev in procesov, ki bodo razviti v okviru projekta, vključno z dokazi iz obstoječih ocen življenjskega cikla, se šteje, da ti izdelki, storitve in procesi bistveno škodujejo trajnostni uporabi in varstvu vodnih in morskih virov, kadar življenjski cikel teh izdelkov, storitev in procesov škoduje:
– dobremu stanju ali dobremu ekološkem potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali
– dobremu okoljskemu stanju morskih voda.
(d) Ob upoštevanju življenjskega cikla izdelkov, storitev in procesov, ki bodo razviti v okviru projekta, vključno z dokazi iz obstoječih ocen življenjskega cikla, se šteje, da ti izdelki, storitve in procesi bistveno škodujejo krožnemu gospodarstvu, vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem, kadar
– ena ali več faz življenjskega cikla teh izdelkov, storitev in procesov privede do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali neposredne ali posredne rabe naravnih virov, kot so neobnovljivi viri energije, surovine, voda in zemlja, vključno z vidika trajanja, popravljivosti, nadgradljivosti, možnosti ponovne uporabe ali recikliranja izdelkov;
– življenjski cikel teh izdelkov, storitev in procesov privede do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov, razen sežiganja nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, ali
– lahko dolgoročno odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škoduje okolju.
(e) Ob upoštevanju življenjskega cikla izdelkov, storitev in procesov, ki bodo razviti v okviru projekta, vključno z dokazi iz obstoječih ocen življenjskega cikla, se šteje, da ti izdelki, storitve in procesi bistveno škodujejo preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kadar življenjski cikel teh izdelkov, storitev in procesov privede do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo v primerjavi s prej obstoječimi izdelki, storitvami in procesi.
(f) Ob upoštevanju življenjskega cikla izdelkov, storitev in procesov, ki bodo razviti v okviru projekta, vključno z dokazi iz obstoječih ocen življenjskega cikla, se šteje, da ti izdelki, storitve in procesi bistveno škodujejo varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar je življenjski cikel teh izdelkov, storitev in procesov
– znatno škodljiv za dobro stanje in odpornost ekosistemov ali
– škodljiv za stanje ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi, ki so v interesu Unije.
5. Odpiranje vlog, postopek in način preverjanja in izbora, ter ocenjevalna merila
Postopek izbora se deli na postopek odpiranja in preverjanja formalne popolnosti vlog, postopek preverjanja pogojev, vključno s postopkom preverjanja skladnosti vloge s predmetom, namenom in ciljem razpisa, ter na postopek ocenjevanja skladno z merili javnega razpisa.
Postopek javnega razpisa bo vodila komisija za izvedbo postopka javnega razpisa (v nadaljevanju: komisija), ki jo s sklepom imenuje direktor agencije ali od njega pooblaščena oseba.
5.1 Preverjanje formalne popolnosti vlog in izpolnjevanja pogojev za kandidiranje
V postopku odpiranja vlog bo komisija preverila pravočasnost, pravilno označenost in formalno popolnost prispelih vlog.
V primeru, da se ugotovi formalna nepopolnost vloge, se prijavitelja pozove k dopolnitvi. Dopolnitev vlog je namenjena zagotovitvi morebitnih manjkajočih dokumentov, obrazcev oziroma podatkov. Prijavitelje se v ta namen pozove k dopolnitvi s pisnim pozivom za dopolnitev vloge.
Vloge prijaviteljev, ki so bili pozvani k dopolnitvi in se na poziv niso pravočasno odzvali ali vloge niso dopolnili z vsemi obveznimi sestavinami skladno s pozivom in predmetnim razpisom ter v roku iz poziva, se zavržejo. Prijaviteljev, ki vlog niso dopolnili skladno s pozivom za dopolnitev, se k dopolnitvi ponovno ne poziva.
Za vse pravočasne, pravilno označene in popolne vloge komisija najprej ugotovi, ali vloga izpolnjuje vse pogoje javnega razpisa. Če ugotovi, da vloga ne izpolnjuje vseh pogojev javnega razpisa ter ostalih zahtev in omejitev javnega razpisa, se ocenjevanje po merilih ne izvede, vloga pa se s sklepom zavrne.
Če komisija pri pregledu izpolnjevanja pogojev ali v postopku ocenjevanja vlog odkrije nejasnosti ali neskladnosti v vlogi, lahko pozove prijavitelja k predložitvi dodatnih pojasnil ali dokazil.
5.2 Merila za ocenjevanje vlog
Postopek javnega razpisa bo vodila komisija. Za ocenjevanje vlog bodo lahko angažirani tudi zunanji strokovnjaki (ocenjevalci). Predlog izbora ocenjevalcev prejetih vlog pripravi komisija, potrdi pa ga direktor agencije.
Postopek ocenjevanja poteka tako, da dva ocenjevalca neodvisno ocenita projekt, po tem pa podata skupni predlog končne ocene projekta ter pripravita skupno utemeljitev oziroma obrazložitev ocene. V primeru, da se oceni, ki sta jih samostojno pripravila ocenjevalca, razlikujeta za več kot 20 %, pa se ocenjevalca o skupni oceni ne moreta uskladiti, se projekt dodeli v ocenjevanje tretjemu ocenjevalcu. Ta ocenjevalec se nato za končno skupno oceno projekta uskladi s predhodnim ocenjevalcem, kateremu je po številu prejetih točk njegova ocena bližja.
V 5. poglavju razpisne dokumentacije so podrobneje pojasnjeni tudi način uporabe in pomen posameznih meril za ocenjevanje vlog.
Vloge oziroma prijavljeni projekti se ocenjujejo po sledečih merilih za ocenjevanje vlog:
MERILO | OPIS | Št. možnih točk |
MERILO 1 | VPLIVI IN UČINKI PD PROJEKTA NA PODROČJU ZELENEGA PREHODA Prispevek na področju zelenega prehoda | 33 |
MERILO 2 | KAKOVOST IN TRŽNI POTENCIAL PROJEKTA Utemeljitev PD projekta na mednarodno primerljivem znanju in kompetencah v celotnem procesu razvoja znanja, razvoj izdelkov, storitev, inovativnost in celovitost načrtovanih izdelkov, storitev in procesov, tržni potencial (tudi z vidika internacionalizacije) | 26 |
MERILO 3 | METODOLOGIJA Kakovost predloga, ki bo zagotavljal stroškovno/ekonomsko učinkovitost in racionalnost | 20 |
MERILO 4 | USPOSOBLJENOST KONZORCIJSKIH PARTNERJEV Usposobljenost konzorcija za izvedbo PD projekta | 18 |
SKUPAJ | 97 |
DODATNO MERILO 5 | LOKACIJA PD PROJEKTA Sedež oziroma poslovni naslov, poslovna enota ali podružnica vsaj enega izmed konzorcijskih partnerjev, kjer se bodo izvajale aktivnosti PD projekta, je na enem izmed obmejno problemskih območij ali na območju Triglavskega narodnega parka | 3 |
SKUPAJ | 100 |
Način ocenjevanja vlog in uporabe meril ter pomen posameznih meril za ocenjevanje vlog so natančneje opredeljeni v razpisni dokumentaciji.
5.3 Izbor PD projektov za sofinanciranje
Minimalno število točk, nad katerim je, v primeru razpoložljivosti sredstev, odobreno sofinanciranje, je 60 točk, v kar pa ni vključena ocena dodatnega merila 5. Vloga, ki bo v postopku ocenjevanja brez upoštevanja dodatnega merila 5 prejela manj kot 60 točk, se zavrne.
Zavrne se tudi vloga, ki bi prejela nič točk pri kateremkoli podmerilu, razen pri dodatnem merilu 5, in vloga, ki bi pri merilu 4 prejela skupno manj kot 10 točk.
Dodatno merilo št. 5, ki se navezuje na sedež oziroma poslovni naslov, poslovno enoto ali podružnico vsaj enega izmed konzorcijskih partnerjev, kjer se bodo izvajale aktivnosti PD projekta (na enem izmed obmejno problemskih območjih skladno z Uredbo o določitvi obmejnih problemskih območij (Uradni list RS, št. 22/11, 97/12, 24/15, 35/17 in 101/20) ali na območju Triglavskega narodnega parka skladno z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14 – ZON-C, 60/17 in 82/20), se pri skupnem številu točk upošteva samo v primeru, da vloga prijavitelja že pred oceno tega merila dosega ali presega prag števila točk, nad katerim bo odobreno sofinanciranje, tj. 60 točk ali več, in se ocena tega merila prišteje prej pridobljenim točkam. Navedba občin po problemskih območjih se nahaja v razpisni dokumentaciji.
Komisija med vlogami, ki so prejele vsaj 60 točk brez dodatnega merila 5 in ki so pri vseh pod-merilih prejele več kot 0 točk in pri merilu 4 vsaj 10 točk, predlaga za sofinanciranje vloge po vrstnem redu števila dobljenih točk vključno z merilom 5 od najbolje do najslabše ocenjene vloge do višine preostanka razpoložljivih sredstev.
V primeru, da ima več vlog enako število točk, se prednostni vrstni red določi po številu prejetih točk po merilih v naslednjem vrstnem redu:
– merilo 1 »Vplivi in učinki PD projekta na področju zelenega prehoda«,
– merilo 2 »Kakovost in tržni potencial PD projekta«,
– merilo 3 »Metodologija«,
– merilo 4 »Usposobljenost konzorcijskih partnerjev«,
– dodatno merilo 5 »Lokacija PD projekta«.
V primeru, da bi bila tudi v tem primeru vlogi dveh ali več prijaviteljev še vedno enaki po številu prejetih točk ima prednost projekt, ki ima višjo dodano vrednost na zaposlenega v konzorciju (povprečje dodane vrednosti vseh konzorcijskih partnerjev) v zadnjem potrjenem bilančnem obdobju, glede na podatke iz baze GVIN.
Kazalnik se izračuna po naslednji formuli:
(([054]-[051])-[055]-[058])/[090]
[054] Kosmati donos od poslovanja
[051] Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
[055] Stroški blaga, materiala in storitev
[058] Drugi poslovni odhodki
[090] Povprečno število zaposlencev na podlagi delovnih ur v obračunskem obdobju.
V kolikor tudi po tej prednostni opredelitvi ne bi bilo mogoče določiti prednostnega vrstnega reda, se za sofinanciranje izberejo vloge po vrstnem redu prispetja na agencijo.
Del razpisanih sredstev lahko ostane nerazdeljen v primeru premajhnega števila vlog, ki bi dosegle minimalno število točk, potrebnih za sofinanciranje. Del razpisanih sredstev lahko ostane nerazporejen tudi v primeru, ko ni na voljo dovolj razpoložljivih sredstev za podporo zadnje izmed vlog, ki je po izvedenem postopku ocenjevanja v vrsti za sofinanciranje, do celotnega, to je v vlogi zaprošenega sofinanciranja.
V slednjem primeru lahko agencija konzorcij pozove k izjavi oziroma opredelitvi do možnosti izvedbe projekta z zmanjšanim obsegom sofinanciranja. V kolikor konzorcij oziroma v njegovem imenu prijavitelj potrdi, da sprejema zmanjšan obseg sofinanciranja za izvedbo projekta in da konzorcij lahko zagotovi dodatna lastna sredstva ter agenciji posreduje izjavo o zaprtju finančne konstrukcije in o izvedbi projekta kljub zmanjšanemu obsegu sofinanciranja, agencija izda sklep o izboru vloge z zmanjšanim obsegom sofinanciranja.
V kolikor se konzorcij ne strinja z izvedbo projekta z manjšim obsegom financiranja, se sofinanciranje z nižjim obsegom sofinanciranja lahko ponudi naslednjemu konzorciju v vrsti glede na višino prejetih točk v postopku ocenjevanja. V primeru, ko po tem postopku zmanjšanega sofinanciranja ne sprejme noben konzorcij, ki je po višini prejetih točk dosegel minimalni prag za sofinanciranje, lahko sredstva v skrajnem primeru ostanejo nerazporejena.
V primeru zvišanja razpisanih sredstev v skladu z devetim odstavkom 6. poglavja javnega razpisa ima postopek, naveden v devetem odstavku 6. poglavja javnega razpisa, prednost pred postopkom zmanjševanja obsega sofinanciranja za vlogo, ki je glede na višino prejetih točk v postopku ocenjevanja zadnja v vrsti za sofinanciranje, opisanim v prejšnjih dveh odstavkih te točke javnega razpisa.
V primeru, da posamezni konzorcij odstopi od podpisa pogodbe o dodelitvi sredstev, se sproščena sredstva lahko dodelijo pozitivno ocenjenemu projektu, ki je naslednji v vrsti za sofinanciranje glede na višino prejetih točk, skladno z zgoraj opredeljenim postopkom.
Dokončno odločitev o sofinanciranju posameznega PD projekta iz proračuna Republike Slovenije sprejme direktor agencije.
Pogodbe na osnovi objavljenega javnega razpisa ne bodo podpisane, dokler ne bodo zagotovljena sredstva na evidenčnem projektu 1611-21-0015 in projekti ne bodo uvrščeni v načrt razvojnih programov.
6. Okvirna višina sredstev, ki so na razpolago
Okvirna skupna višina sredstev, ki so na razpolago za izvedbo predmetnega javnega razpisa, je do 30.000.000,00 EUR.
Pravice porabe so na razpolago na evidenčnem projektu 1611-21-0015 – Izvajanje načrta za okrevanje in odpornost in na proračunski postavki 221472 – C3K8ID Sofinanciranje investicij v RRI demonstracijske in pilotne projekte – NOO – MGRT.
Predvidena dinamika sredstev po posameznih proračunskih letih je sledeča:
Proračunska postavka | Leto 2023 (EUR) | Leto 2024 (EUR) | Leto 2025 (EUR) | Leto 2026 (EUR) | SKUPAJ (EUR) |
PP221472 – C3K8ID Sofinanciranje investicij v RRI demonstracijske in pilotne projekte – NOO – MGRT | 0,00 | 8.000.000,00 | 14.000.000,00 | 8.000.000,00 | 30.000.000,00 |
Obdobje razpoložljivosti sredstev za javni razpis obsega proračunska leta 2023, 2024, 2025 in 2026.
V okviru javnega razpisa je predvideno eno odpiranje.
V primeru, da se spremeni skupna višina razpisanih sredstev tega javnega razpisa, se to objavi v Uradnem listu Republike Slovenije do izdaje sklepov o izboru.
Dinamika sofinanciranja projekta bo določena s pogodbo o dodelitvi sredstev med agencijo in izbranim prijaviteljem kot končnim prejemnikom, v odvisnosti od finančnega načrta izvajanja projekta in od razpoložljivosti proračunskih sredstev.
Pogodbe na osnovi objavljenega javnega razpisa ne bodo podpisane, dokler ne bodo zagotovljena sredstva na proračunski postavki naziv: PP 221472 – C3K8ID Sofinanciranje investicij v RRI demonstracijske in pilotne projekte – NOO – MGRT in projekti ne bodo uvrščeni v načrt razvojnih programov.
Izplačila agencije so odvisna od razpoložljivosti proračunskih sredstev in programa agencije za ta namen. V kolikor bi bile ukinjene ali zmanjšane pravice porabe na proračunskih postavkah, lahko agencija razveljavi javni razpis in izdane sklepe o izboru, ali skladno s pogodbo o dodelitvi sredstev določi novo pogodbeno vrednost ali dinamiko izplačil. Če se izbrani prijavitelj v imenu konzorcija ne strinja s predlogom agencije, se šteje, da odstopa od vloge oziroma od pogodbe o dodelitvi sredstev.
Agencija si pridružuje pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje sklepov o (ne)izboru razveljavi ali spremeni, kar bo objavljeno v Uradnem listu Republike Slovenije.
Agencija lahko v primeru presežnega interesa s strani potencialnih prijaviteljev (konzorcijev), kakovosti prejetih vlog ali iz drugih razlogov, vendar zgolj v primeru, ko bodo zagotovljena dodatna razpoložljiva sredstva za predmetni javni razpis iz naslova Mehanizma za okrevanje in odpornost, integralna sredstva ali sredstva iz drugih virov financiranja, pred izdajo sklepov o izboru s spremembo javnega razpisa, ki bo objavljena v Uradnem listu in na spletni strani agencije, objavi zvišanje razpisanih sredstev. Zvišanje razpisanih sredstev bo pri tem prvenstveno najmanj tolikšno, kolikor znaša razlika med obstoječo razpisano vrednostjo in sredstvi, ki so potrebna za podporo ene oziroma zadnje izmed vlog, ki je po višini prejetih točk zadnja v vrsti za izdajo sklepa o izboru, in sicer do višine zaprošenega sofinanciranja, kot le-ta izhaja iz vloge. V primeru zagotovitve več dodatnih razpoložljivih sredstev (s katerimi je možno podpreti več kot zgolj eno oziroma zadnjo izmed vlog, ki so v vrsti za sofinanciranje), se projekti izbirajo na enak način kot navedeno v poglavju 5.3. javnega razpisa, torej glede na število prejetih točk v postopku ocenjevanja po merilih (od projektov, ki so v vrsti z več, do tistih projektov, ki so v vrsti z manjšim številom prejetih točk).
Navedena možnost zvišanja razpisane vrednosti je zgolj možnost in ne zaveza, saj v trenutku objave javnega razpisa agencija nima zagotovljenih dodatnih razpoložljivih sredstev nad višino trenutno razpisane vrednosti. Ob objavi spremembe javnega razpisa iz navedenega razloga bo agencija navedla novo, višjo razpisano vrednost ter tudi vir za to povišanje sredstev. Postopek iz prejšnjega odstavka ima prednost pred postopkom zmanjševanja obsega sofinanciranja za vlogo, ki je glede na višino prejetih točk v postopku ocenjevanja zadnja v vrsti za sofinanciranje, kot je navedeno zgoraj. To pomeni, da v kolikor agencija ne bo imela na voljo dodatnih razpoložljivih sredstev za zvišanje razpisane vrednosti, se lahko agencija posluži možnosti podpore z zmanjšanim obsegom sofinanciranja.
V kolikor sredstva v posameznem proračunskem letu ne bodo porabljena, se neporabljena sredstva lahko prenese v naslednje proračunsko leto v skladu z razpoložljivostjo proračunskih sredstev.
7. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva
Obdobje upravičenosti stroškov na javnem razpisu se ne more pričeti pred dnem oddaje vloge na javni razpis oziroma z napovedanim datumom začetka projekta7, če je ta kasnejši od datuma oddaje vloge na javni razpis in traja največ 36 mesecev od datuma začetka projekta oziroma 24 mesecev od datuma začetka projekta za konzorcije, ki bodo izvajali samo 2. sklop.
7 Tega lahko konzorcij določi tudi na dan izdaje sklepa ali podpisa pogodbe, pri čemer agencija tega datuma ne more napovedati vnaprej. Če konzorcij datum začetka projekta določi na ta način, mu začne trajanje projekta avtomatično teči s tem datumom.
Obdobje upravičenosti izdatkov je od datuma oddaje vloge na javni razpis do izstavitve zadnjega zahtevka za izplačilo, ko je tudi skrajni datum za zaključek projekta, vendar ne kasneje kot 28. 2. 2026.
V primeru tujih podjetij velja, da se obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov prične, kot je navedeno v prvem odstavku tega poglavja, pri čemer upravičenih stroškov ni dovoljeno uveljavljati za čas pred vpisom podružnice v Sodni register.
Obdobje za upravičenost javnih izdatkov je od datuma oddaje prve vloge na ta javni razpis, do 31. 8. 2026.
8. Sheme in skladnost s pravili državnih pomoči
Sofinanciranje v okviru javnega razpisa bo potekalo na osnovi treh shem državne pomoči:
– regionalne sheme državnih pomoči,
– sheme državne pomoči RRI in
– sheme državne pomoči finančne spodbude za MSP.
Vsa pravila in omejitve ter s tem tudi pogoji javnega razpisa, ki veljajo v povezavi s posamezno shemo državnih pomoči, so navedena v razpisni dokumentaciji.
Pomoč se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se po Uredbi GBER uporablja za to pomoč.
Pomoč se ne sme združevati s pomočjo dodeljeno po pravilu de minimis glede na iste upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti državnih pomoči.
9. Upravičeni stroški, način financiranja in intenzivnost pomoči
9.1. Splošno o upravičenih stroških
Upravičeni stroški so stroški za izvajanje aktivnosti PD projekta, s katerim se konzorcij prijavlja na predmetni javni razpis.
Davek na dodano vrednost ni upravičen strošek.
Stroški oziroma izdatki so upravičeni za sofinanciranje:
– če so s PD projektom neposredno povezani, so potrebni za njegovo izvajanje in so v skladu s predvidenim rezultatom projekta,
– če so dejansko nastali: za dela, ki so bila opravljena; za blago, ki je bilo dobavljeno; za storitve, ki so bile izvedene,
– če so priznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja,
– če nastanejo in so plačani v obdobju upravičenosti,
– če temeljijo na verodostojnih knjigovodskih in drugih listinah in
– če so v skladu z veljavnimi pravili Unije in predpisi Republike Slovenije.
Za uveljavljanje upravičenih stroškov se uporabljajo poenostavljene in klasične oblike obračunavanja upravičenih stroškov.
Med poenostavljene oblike sodi financiranje standardnega stroška na enoto in sicer za stroške plač in povračil v zvezi z delom, ter pavšalno financiranje posrednih stroškov.
Med klasične oblike obračunavanja sodijo dejanski stroški, kamor sodijo vsi ostali v tem javnem razpisu navedeni upravičeni stroški.
Podrobnejša določila glede upravičenih stroškov in načina dokazovanja so navedena v razpisni dokumentaciji.
Končni prejemnik je seznanjen in se strinja, da potrditev projekta še ne pomeni tudi odobritve sofinanciranja posameznih upravičenih stroškov, ki jih je navedel v svoji vlogi. Upravičenost sofinanciranja bo agencija preverjala v okviru presoje zahtevkov za izplačilo, na način in z dinamiko, opredeljeno v razpisu in sklenjeno pogodbo o dodelitvi sredstev.
9.2. Vrste upravičenih stroškov
Upravičeni bodo le v nadaljevanju navedeni stroški, če bodo neposredno povezani z izvedbo projekta in bodo nastali znotraj obdobja upravičenosti stroškov in izdatkov. Ti stroški so:
Upravičeni stroški | Aktivnosti posameznega sklopa (Razvojne in pilotno-demonstracijske aktivnosti) |
1. sklop | – Stroški plač in povračil v zvezi z delom: stroški osebja (raziskovalci, strokovni in tehnični sodelavci) v obsegu zaposlitve na aktivnostih, ki se izvajajo neposredno v okviru PD projekta. – Stroški storitev zunanjih izvajalcev: stroški storitev pogodbenega razvoja, ki so bile kupljene od zunanjih izvajalcev po običajnih tržnih pogojih ter stroški svetovalnih in drugih ustreznih storitev, uporabljenih izključno za PD projekt. Skupna vrednost upravičenih stroškov storitev zunanjih izvajalcev ne sme presegati 30 % vrednosti celotnih upravičenih stroškov PD projekta iz 1. sklopa. – Posredni stroški, vezani na stroške plač in povračil v zvezi z delom, v okviru dodatnih režijskih stroškov in drugih stroškov poslovanja, vključno s stroški materiala, zalog in podobnih izdelkov, ki so nastali kot posledica izvajanja PD projekta. Uveljavljajo se v obliki pavšalnega financiranja s pavšalno stopnjo v višini do 15 % upravičenih neposrednih stroškov plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki dela na PD projektu. |
Shema državne pomoči RRI v okviru eksperimentalnega razvoja8 |
8 Pod pojmom eksperimentalni razvoj je mišljeno pridobivanje, združevanje, oblikovanje in uporaba obstoječega znanstvenega, tehnološkega, poslovnega in drugega ustreznega znanja in spretnosti, katerih cilj je razvoj novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev. Ti lahko vključujejo npr. tudi dejavnosti, usmerjene v konceptualne opredelitve, načrtovanje in dokumentacijo novih izdelkov, procesov ali storitev. Lahko vključuje izdelavo prototipov, predstavitve, pilotne projekte, preskušanje in potrjevanje novih ali izboljšanih izdelkov, procesov ali storitev v okoljih, ki so tipični za vsakdanje pogoje obratovanja, kadar je osnovni cilj nadalje tehnično izboljšati izdelke, procese in storitve, ki niso v veliki meri ustavljeni. To lahko vključuje razvoj prototipa ali pilotnega projekta za tržno uporabo, ki je obvezno končni tržni izdelek in je predrag, da bi ga izdelali samo za namene predstavitve ali potrjevanja. Eksperimentalni razvoj ne vključuje rednih ali občasnih sprememb obstoječega izdelka, proizvodnih linij, proizvodnih procesov, storitev in drugih tekočih dejavnosti, tudi če takšne spremembe lahko pomenijo izboljšanje.
Upravičeni stroški | Aktivnosti posameznega sklopa (Razvojne in pilotno-demonstracijske aktivnosti) |
2. sklop | Stroški začetne investicije: – Stroški nakupa opredmetenih osnovnih sredstev, razen stroški nakupa zemljišč in stavb, – Stroški nakupa neopredmetenih osnovnih sredstev. |
Regionalna shema državne pomoči in shema državne pomoči finančne spodbude za MSP v okviru postavitve in testiranja demonstracije |
Za sofinanciranje je izključena proizvodnja predhodno že razvitih izdelkov ter uvajanje že razvitih procesov in storitev.
Stroški in njihovo dokazovanje so podrobneje opredeljeni v razpisni dokumentaciji.
9.3. Način financiranja upravičenih stroškov
Za obračunavanje in uveljavljanje upravičenih stroškov se uporabljajo poenostavljene oblike in oblike dejanskega dokazovanja upravičenih stroškov, ki so predstavljene pod poglavjem 9.2. tega razpisa. Med poenostavljene oblike sodijo:
– standardna lestvica stroška na enoto in sicer za stroške plač in povračil v zvezi z delom in
– pavšalno financiranje.
9.3.1. Standardna lestvica stroška na enoto
Za stroške plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki dela na PD projektu (1. sklop), se za uveljavljanje upravičenih stroškov uporablja Standardna lestvica stroška na enoto.
Standardna lestvica stroška na enoto za stroške plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki dela na PD projektu, predstavlja strošek dela na ravni ure. Strošek dela je določen na podlagi Uredbe o financiranju znanstvenoraziskovalne dejavnosti iz Proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 35/22), in veljavnih cen ekvivalenta polne zaposlitve za leto 2022, izračunanih s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).
Metodologija izračuna standardne lestvice stroškov na enoto za stroške dela za osebje na PD projektu so podrobneje predstavljeni v prilogi 1 razpisne dokumentacije.
V primeru pilotnega projekta se lahko uveljavljata obe spodaj navedeni vrsti stroškov.
Skladno z metodologijo izračuna standardne lestvice stroška na enoto za stroške dela, je vrednost enote:
Enota | Standardna lestvica stroška na enoto v EUR |
Strošek dela raziskovalcev na uro opravljenega dela na PD projektu | 25,40 EUR |
Strošek dela strokovnih in tehničnih sodelavcev na uro opravljenega dela na PD projektu | 16,90 EUR |
Navedeni vrednosti veljata za celotno obdobje trajanja PD projektov.
9.3.2. Pavšalno financiranje za posredne stroške, vezane na PD projekt
Posredni stroški, ki so nastali kot posledica izvajanja PD projekta pri konzorcijskem partnerju, se uveljavljajo v obliki pavšalnega financiranja s pavšalno stopnjo v višini do 15 % upravičenih neposrednih stroškov plač in povračil v zvezi z delom za osebje, ki dela na PD projektu.
9.3.3. Dejansko dokazovanje upravičenih stroškov
Za stroške začetnih investicij v opredmetena in neopredmetena sredstva, uporabljenih izključno za PD projekt, se za uveljavljanje upravičenih stroškov uporabljajo dokazila o dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroških, ki so nastali in bili plačani v obdobju upravičenosti stroškov in izdatkov.
Prejemnik, ki je zavezanec po Zakonu o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21 in 10/22; v nadaljevanju: ZJN-3), mora pri izvajanju projekta v povezavi s stroški, ki jih uveljavlja oziroma jih bo uveljavljal za sofinanciranje, upoštevati določila navedenega zakona. Kadar končni prejemniki niso zavezanci po ZJN-3, morajo izvajati projekt v skladu s temeljnimi načeli ZJN-3 in pogodbo o dodelitvi sredstev.
Novo opremo in/ali storitve, ki sodijo med upravičene stroške, je dovoljeno nabaviti le od tretjih oseb po tržnih pogojih in upoštevanju vseh pogojev navedenih v pogoju iz štirinajste alineje poglavja 4.1. javnega razpisa.
9.4. Intenzivnost pomoči
a) 1. sklop aktivnosti (pilotni projekt): Intenzivnost pomoči po shemi državne pomoči RRI, v okviru eksperimentalnega razvoja:
Velikost podjetja | Intenzivnost pomoči (celotna Slovenija) |
velika podjetja | do 25 % upravičenih stroškov |
srednje velika podjetja | do 35 % upravičenih stroškov |
mikro in mala podjetja | do 45 % upravičenih stroškov |
V primeru, da projekt izvaja konzorcij partnerjev, med katerimi je vsaj en partner srednje veliko, malo ali mikro podjetje, pri tem pa noben posamezen partner ne nosi več kot 70 % upravičenih stroškov, se intenzivnost pomoči za vsakega posameznega partnerja poveča za 15 odstotnih točk. V tem primeru je intenzivnost pomoči naslednja: |
Velikost podjetja | Intenzivnost pomoči (celotna Slovenija) |
velika podjetja | do 40 % upravičenih stroškov |
srednje velika podjetja | do 50 % upravičenih stroškov |
mikro in mala podjetja | do 60 % upravičenih stroškov |
Območje izvajanja aktivnosti 1. sklopa ter s tem intenzivnost pomoči se določi glede na lokacijo sedeža/poslovne enote ali podružnice posameznega konzorcijskega partnerja ter njegovo velikost.
b) 2. sklop aktivnosti (demonstracijski projekt): Intenzivnost pomoči po regionalni shemi državne pomoči, v okviru začetne investicije za postavitev in testiranje demonstracije:
Velikost podjetja | Intenzivnost pomoči |
Območje »a«, ki je upravičeno po Uredbi o regionalni karti | Območje »c«, ki je upravičeno po Uredbi o regionalni karti |
Velika podjetja | do 30 % upravičenih stroškov | do 15 % upravičenih stroškov |
Srednje velika podjetja | do 40 % upravičenih stroškov | do 25 % upravičenih stroškov |
Mikro in mala podjetja | do 50 % upravičenih stroškov | do 35 % upravičenih stroškov |
Območje »a«, ki je upravičeno po Uredbi o regionalni karti:
Apače, Beltinci, Benedikt, Bistrica ob Sotli, Bloke, Braslovče, Brežice, Cankova, Celje, Cerknica, Cerkvenjak, Cirkulane, Črenšovci, Črna na Koroškem, Črnomelj, Destrnik, Dobje, Dobrna, Dobrovnik/Dobronak, Dolenjske Toplice, Dornava, Dravograd, Duplek, Gorišnica, Gornja Radgona, Gornji Grad, Gornji Petrovci, Grad, Hajdina, Hoče - Slivnica, Hodoš/Hodos, Hrastnik, Ilirska Bistrica, Juršinci, Kidričevo, Kobilje, Kočevje, Kostanjevica na Krki, Kostel, Kozje, Križevci, Krško, Kungota, Kuzma, Laško, Lenart, Lendava/Lendva, Litija, Ljubno, Ljutomer, Loška dolina, Loški Potok, Lovrenc na Pohorju, Luče, Majšperk, Makole, Maribor, Markovci, Metlika, Mežica, Miklavž na Dravskem polju, Mirna, Mirna Peč, Mislinja, Mokronog - Trebelno, Moravske Toplice, Mozirje, Murska Sobota, Muta, Nazarje, Novo mesto, Odranci, Oplotnica, Ormož, Osilnica, Pesnica, Pivka, Podčetrtek, Podlehnik, Podvelka, Poljčane, Polzela, Postojna, Prebold, Prevalje, Ptuj, Puconci, Rače - Fram, Radeče, Radenci, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Razkrižje, Rečica ob Savinji, Ribnica, Ribnica na Pohorju, Rogaška Slatina, Rogašovci, Rogatec, Ruše, Selnica ob Dravi, Semič, Sevnica, Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Sodražica, Solčava, Središče ob Dravi, Starše, Straža, Sveta Ana, Sveta Trojica v Slov. goricah, Sveti Andraž v Slov. goricah, Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveti Jurij v Slov. goricah, Sveti Tomaž, Šalovci, Šentilj, Šentjernej, Šentjur, Šentrupert, Škocjan, Šmarje pri Jelšah, Šmarješke Toplice, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Tišina, Trbovlje, Trebnje, Trnovska vas, Turnišče, Velenje, Velika Polana, Veržej, Videm, Vitanje, Vojnik, Vransko, Vuzenica, Zagorje ob Savi, Zavrč, Zreče, Žalec, Žetale, Žužemberk.
Območje »c«, ki je upravičeno po Uredbi o regionalni karti:
Ajdovščina, Bled, Bohinj, Borovnica, Bovec, Brda, Cerklje na Gorenjskem, Cerkno, Divača, Dobrepolje, Gorenja vas - Poljane, Gorje, Hrpelje - Kozina, Idrija, Ig, Izola/Isola, Jesenice, Jezersko, Kanal, Kobarid, Komen, Kranjska Gora, Miren - Kostanjevica, Naklo, Nova Gorica, Piran/Pirano, Preddvor, Radovljica, Renče - Vogrsko, Sežana, Šempeter - Vrtojba, Šenčur, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji, Tolmin, Tržič, Velike Lašče, Vipava, Železniki, Žiri, Žirovnica.
Na upravičenih območjih »a«, opredeljenih v veljavni karti regionalnih pomoči lahko prejmejo pomoč za začetne investicije mikro, mala, srednje velika in velika podjetja. Na upravičenih območjih »c«, opredeljenih v veljavni karti regionalnih pomoči, lahko prejmejo pomoč za začetne investicije mikro, mala in srednje velika podjetja, velika podjetja pa le za pomoč za nove gospodarske dejavnosti. Nova gospodarska dejavnosti pomeni vzpostavitev nove poslovne enote.
c) 2. sklop aktivnosti (demonstracijski projekt): Uporabi se le v primeru, ko se 2. sklop aktivnosti izvaja na območju t. i. »belih lis« in so prijavitelji oziroma končni prejemniki lahko le MSP-ji. Intenzivnost pomoči po shemi državne pomoči finančne spodbude za MSP, v okviru postavitve in testiranje demonstracije za območja teritorialnih enot, ki jih ne pokriva zgornja točka b, znašajo:
Velikost podjetja | Območje, ki ni upravičeno po Uredbi o regionalni karti – »bele lise« |
srednje velika podjetja | do 10 % upravičenih stroškov |
mikro in mala podjetja | do 20 % upravičenih stroškov |
Območje »belih lis«, ki ni upravičeno po Uredbi o regionalni karti:
Ankaran/Ancarano, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Koper/Capodistria, Kranj, Ljubljana, Logatec, Log - Dragomer, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Trzin, Vodice, Vrhnika.
Uporaba sheme državne pomoči in s tem intenzivnost pomoči za demonstracijski del projekta se določi glede na lokacijo postavitve začetne investicije kot demonstracijskega dela projekta, pri čemer morajo aktivnosti 2. sklopa vseh konzorcijskih partnerjev biti izvedene na eni lokaciji (mestu postavitve demonstracije).
Velikost podjetja (in posredno s tem intenzivnost pomoči) se določi v skladu s Prilogo I Uredbe GBER. Pojasnila glede določanja velikosti podjetja se nahajajo v razpisni dokumentaciji. Agencija v okviru dodatnih informacij (24. poglavje javnega razpisa) ne tolmači velikosti potencialnih prijaviteljev.
10. Rok in način prijave na javni razpis
Spletna aplikacija javnega razpisa za pripravo in oddajo vlog bo predvidoma odprta 30 delovnih dni po objavi javnega razpisa. Točen datum odprtja spletne aplikacije bo predhodno javno objavljen na spletni strani agencije.
Vloga mora biti pripravljena v slovenskem jeziku in skladno z določili tega javnega razpisa, razpisne dokumentacije ter navodili na obrazcih in v spletni aplikaciji. Stroški priprave vloge in oddaje vloge na predmetni javni razpis niso upravičen strošek in bremenijo prijavitelja oziroma konzorcij. Podrobnejša navodila za izdelavo popolne vloge so navedena v razpisni dokumentaciji.
Oddaja vloge pomeni, da so se prijavitelj in vsi konzorcijski partnerji seznanili z vsebino javnega razpisa in da se z njo strinjajo. Vlogo na javni razpis mora oddati prijavitelj PD projekta. Ta jo odda v imenu vseh konzorcijskih partnerjev.
Vlogo je potrebno izpolniti in oddati elektronsko prek uporabniškega računa »Moj SPIRIT«, ki je dostopen na spletnem portalu agencije (https://www.spiritslovenia.si/racun/prijava). V uporabniški račun »Moj SPIRIT« se je potrebno registrirati skladno z navodili, podanimi na spletnem portalu agencije.
Vlogo lahko podpiše le zakoniti zastopnik prijavitelja s kvalificiranim digitalnim potrdilom. V primeru kolektivnega zastopanja, ko nihče od zakonitih zastopnikov prijavitelja ne more prijavitelja zastopati samostojno, velja, da se k vlogi priloži pooblastilo zakonitih zastopnikov prijavitelja, ki pooblaščata/jo enega od zakonitih zastopnikov prijavitelja za podpis in oddajo vloge.
Podpisovanje vloge za oddajo preko drugih pooblaščencev ni dopustno. Vloga, ki ne bo podpisana s strani zakonitega zastopnika prijavitelja v skladu s prejšnjim odstavkom, bo kot formalno nepopolna zavržena.
Agencija si bo v okviru uradnih ur, vsak delovni dan od ponedeljka do petka, med 9. uro in 13. uro, prizadevala reševati morebitne zaplete prijaviteljev pri oddaji vlog, vendar s tem zgolj nudi pomoč in ne prevzema odgovornosti v zvezi z oddajo ali neoddajo vloge, niti ne za vrstni red prispele vloge.
Uspešna oddaja elektronske vloge še ne pomeni, da bodo sredstva prijavitelju tudi dodeljena in da bo do sofinanciranja upravičen.
Ob oddaji elektronsko podpisane vloge se v sistemu zabeleži datum in čas oddaje vloge. S tem bo postopek oddaje vloge zaključen. Prijavitelj bo ob uspešno oddani elektronski vlogi v svoj poštni predal dobil obvestilo o statusu vloge.
Skrajni rok za oddajo vlog je 18. 7. 2022.
11. Odpiranje in dopolnjevanje vlog za dodelitev sredstev
Zaradi pričakovanega velikega števila vlog odpiranje vlog ne bo javno in bo izvedeno v prostorih agencije najkasneje v osmih dneh po datumu za oddajo vlog.
Na odpiranju bo komisija preverila pravočasnost, pravilno označenost in popolnost prispelih vlog. Pravilna označenost pomeni pravilno izpolnjen obrazec »Obrazec 7: Oddaja vloge«.
Neustrezno označene ter nepravočasno prispele vloge se ne bodo obravnavale in bodo s sklepom zavržene in vrnjene prijavitelju.
Komisija bo predvidoma v roku osem dni od zaključka odpiranja vlog pisno pozvala k dopolnitvi tiste prijavitelje, katerih vloge ne bodo popolne. Prijavitelj v dopolnitvi ne sme spreminjati sestave konzorcija, povišati višine zaprošenih sredstev, niti ne sme spreminjati tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge ali tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je agencija prejela v postopku dodelitve sredstev. Rok za dopolnitev vlog določi agencija v pozivu in ne sme biti daljši od petnajst dni. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v skladu s pozivom za dopolnitev, bodo s sklepom zavržene.
Dopolnjevanje vloge je podrobneje opredeljeno v razpisni dokumentaciji.
12. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa
Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa predvidoma obveščeni v roku devetdesetih dni od datuma odpiranja vlog. O dodelitvi sredstev bo s sklepom odločil direktor agencije.
Prijavitelji bodo na podlagi sklepa o izboru pozvani k podpisu pogodbe. Rok za podpis pogodbe določi agencija. Če se prejemnik na poziv v roku iz prejšnjega stavka ne odzove, se šteje, da je umaknil vlogo za sofinanciranje.
Prijavitelj lahko umakne vlogo za pridobitev sredstev do izdaje sklepa o izboru.
Prijavitelji, ki menijo, da jim razpisana sredstva neupravičeno niso bila dodeljena, lahko v tridesetih dneh od prejema sklepa agencije o (ne)izboru sprožijo upravni spor z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije. Predmet tožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. Vložena tožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi končnimi prejemniki.
Rezultati predmetnega javnega razpisa so informacije javnega značaja in bodo objavljeni na spletni strani agencije.
13. Zahteve glede informiranja in obveščanja javnosti
Konzorcijski partnerji morajo skladno s 34. členom Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost zagotavljati skladne, učinkovite in sorazmerne informacije različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, tako da navedejo izvor in zagotovijo prepoznavnost sredstev Unije, tudi tako, da po potrebi na vidnem mestu prikažejo emblem Unije in ustrezno izjavo o financiranju z napisom »Financira Evropska unija – NextGeneration EU«.
Konzorcijski partnerji morajo začeti navajati vir sofinanciranja, takoj ko začnejo izvajati PD projekt (velja za vse konzorcijske partnerje).
Konzorcijski partner je dolžan med izvajanjem PD projekta obveščati agencijo o zahtevanih komunikacijskih aktivnostih.
Konzorcijski partner zagotovi, da so udeleženci PD projekta obveščeni o njegovem financiranju. V vsak dokument, ki se nanaša na izvajanje PD projekta in je namenjen javnosti ali udeležencem, vključno s pogodbami o zaposlitvi, dodatki k pogodbam in sklepi, mora biti vključen emblem EU in navedba »Financira Evropska unija – NextGeneration EU«. Prav tako morajo biti označene z emblemom EU pogodbe z zunanjimi izvajalci (pogodbe o medsebojnem sodelovanju, avtorske, podjemne pogodbe ...).
Konzorcijski partnerji morajo ob odobritvi in zaključku PD projekta zagotoviti najmanj objavo na spletni strani in družbenih omrežjih ter zagotoviti informacijo za medije.
Podrobnejša navodila v zvezi z informiranjem in obveščanjem javnosti so razvidna iz razpisne dokumentacije.
Podrobneje se pravice in obveznosti končnih prejemnikov v zvezi z informiranjem in obveščanjem javnosti določijo v pogodbi o dodelitvi sredstev.
14. Zahteve glede hranjenja dokumentacije in spremljanja ter evidentiranja
Končni prejemnik bo dolžan zagotavljati dostopnost in hrambo celotne originalne dokumentacije, vezane na PD projekt, in zagotavljati agenciji ter drugim nadzornim organom vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj skladno s pravili Evropske unije in zakonodaje Republike Slovenije še deset let po njenem zaključku.
Končni prejemnik mora voditi in spremljati porabo sredstev za projekt računovodsko ločeno na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi s projektom, tako da je v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo sredstev, ne glede na računovodska pravila Republike Slovenije. Navedeno ne velja za poenostavljene oblike nepovratnih sredstev, za kar pa bo končni prejemnik dolžan na istem stroškovnem mestu voditi in spremljati prejeta sredstva za projekt.
15. Zahteve glede dostopnosti dokumentacije nadzornim organom
Končni prejemnik mora omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem projekta, katere sofinanciranje temelji ali se izvaja na podlagi predmetnega javnega razpisa. Nadzor se izvaja s strani agencije, ministrstva, koordinacijskega organa (Urad MF za okrevanje in odpornost – URSOO), nacionalnega koordinatorja za revizijo (Urad za nadzor nad proračunom – UNP), nacionalnega koordinatorja za stroške (Ministrstvo za finance) in/ali drugih domačih ali evropskih nadzornih institucij (v nadaljevanju: nadzorni organi).
Končni prejemnik bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinanciranega projekta. V primeru preverjanja na kraju samem bo končni prejemnik moral omogočiti vpogled v računalniške programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem projekta ter rezultate projekta. Končni prejemnik bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen, nadzorni organ pa lahko opravi pregled na terenu tudi brez predhodne najave. Končni prejemnik bo dolžan ukrepati skladno s priporočili iz poročil nadzornih organov in redno obveščati agencijo o izvedenih ukrepih.
16. Zagotavljanje enakih možnosti: končni prejemnik bo moral zagotoviti spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter preprečiti vsakršno diskriminacijo med osebami, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru predmetnega javnega razpisa, v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti.
17. Varovanje osebnih podatkov in poslovna skrivnost
Varovanje osebnih podatkov, ki jih agenciji posredujejo prijavitelji oziroma končni prejemniki, bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja varovanje osebnih podatkov, vključno s Splošno uredbo GDPR in ZVOP-1.
Več o varstvu osebnih podatkov in zavezah agencije je navedeno v prilogi št. 1 k razpisni dokumentaciji: Varovanje osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti (MGRT) in v zavezah agencije, v prilogi št. 2 k razpisni dokumentaciji: Varovanje osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti (SPIRIT) kot delu razpisne dokumentacije.
Vsi podatki iz vlog, ki jih komisija za izvedbo postopka javnega razpisa odpre, so informacije javnega značaja, razen tistih podatkov, ki jih prijavitelj posebej označi, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 7/18, v nadaljevanju: ZDIJZ), ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge ter mora biti določena v skladu z Zakonom o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19), ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Prijavitelj mora pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in razloži takšnih podatkov v vlogi, bo agencija lahko domnevala, da vloga po stališču prijavitelja ne vsebuje poslovnih skrivnosti in drugih izjem iz 6. člena ZDIJZ.
Namen obdelave osebnih podatkov, ki jih agenciji posredujejo prijavitelji oziroma končni prejemniki, je izvedba javnega razpisa, vodenje podatkov, evidenc, analiz in drugih zbirk za agencijo, ministrstvo in druge nadzorne organe in sicer o izidu javnega razpisa in o izvajanju pogodbe o dodelitvi sredstev. Nadalje je namen obdelave osebnih podatkov tudi izdelava študij in vrednotenj, sodelovanje in priprava oziroma izdelava vlog v postopkih pred pristojnimi organi (postopki pred sodnimi, preiskovalnimi ali drugimi pristojnimi organi). Osebni podatki se bodo obdelovali tudi za namene učinkovitega delovanja informacijskih sistemov ali pripomočkov, ki jih uporablja ali jih je dolžno uporabljati ministrstvo in/ali agencija.
Podatki o sofinanciranih PD projektih, za katere je tako določeno s predpisi, ali so javnega značaja, se bodo objavili. Objavljen bo seznam končnih prejemnikov, ki bo obsegal navedbo končnega prejemnika, naziv PD projekta in znesek javnih virov financiranja PD projekta. Objave podatkov o PD projektih in končnih prejemnikih do sredstev bodo izvedene v skladu z ZDIJZ.
Uredba 2021/241/EU določa, da je potrebno za namene revizije in nadzora in za zagotovitev primerljivih informacij o porabi sredstev v zvezi z ukrepi za izvajanje reform in naložbenih projektov v okviru načrta za okrevanje in odpornost med drugim zbirati tudi podatke o imenih, priimkih in datumih rojstva dejanskih lastnikov prejemnika sredstev ali izvajalca, kot so opredeljeni v točki 6 člena 3 Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta.
Prejemnik sredstev, ki je skladno z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, zavezan k vpisu podatkov v Register dejanskih lastnikov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), bo s podpisom pogodbe o dodelitvi sredstev zavezan, da na poziv agencije ali ministrstva in v roku, postavljenem v pozivu, agenciji oziroma ministrstvu posreduje podatke o svojih dejanskih lastnikih, katere je agencija oziroma ministrstvo kot izvajalec ukrepa dolžno zagotavljati po predpisih, ki urejajo izvajanje Mehanizma za okrevanje in odpornost.
18. Zahteve glede spremljanja in vrednotenja doseganja ciljev in kazalnikov PD projekta
Končni prejemnik bo za namen spremljanja in vrednotenja PD projekta dolžan spremljati in agenciji zagotavljati podatke o doseganju ciljev in kazalnikov PD projekta.
Končni prejemnik mora v vlogi realno prikazati načrtovani projektni cilj PD projekta. Preveč optimistična pričakovanja lahko privedejo do nedoseganja zastavljenega projektnega cilja in so lahko podlaga za zahtevo za vračilo prejetih sredstev. Podatki iz vloge za prijavo (prejete dokumentacije) bodo osnova za spremljanje pričakovanega projektnega cilja in bodo kot takšni tudi vključeni v pogodbo o dodelitvi sredstev.
V primeru, da končni prejemnik ob zaključku PD projekta ne bo dokazal uresničitev načrtovanega projektnega cilja v celoti, bo agencija zahtevala vračilo že izplačanih sredstev oziroma sorazmernega dela sredstev za nerealizirane aktivnosti in nedoseženi projektni cilj, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva nakazila na transakcijski račun prejemnika do dneva vračila sredstev v Sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije, skladno s pozivom agencije.
19. Posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja PD projektov ali izvrševanja PD projektov prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti
V kolikor se ugotovi, da je v postopku potrjevanja PD projektov ali izvrševanja PD projektov prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali kršitve obveznosti, ali pa končni prejemnik agencije ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani, oziroma da je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev agencije o odobritvi sredstev, ali da je neupravičeno pridobil sredstva po tem javnem razpisu na nepošten način, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, bo končni prejemnik dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva nakazila na transakcijski račun prejemnika do dneva vračila sredstev v Sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije, skladno s pozivom agencije. Če je takšno ravnanje namerno, se bo obravnavalo kot sum goljufije.
20. Posledice, če se ugotovi, da aktivnosti na PD projektu niso bile skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije: v kolikor se ugotovi, da aktivnosti na PD projektu niso bile skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije, bo agencija odstopila od pogodbe, končni prejemnik pa bo dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva nakazila na transakcijski račun prejemnika do dneva vračila sredstev v Sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije, skladno s pozivom agencije.
21. Posledice, če se ugotovi dvojno financiranje posameznega PD projekta, ali da je višina financiranja PD projekta presegla maksimalno dovoljeno stopnjo oziroma znesek pomoči: dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. V kolikor se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov, ali da je višina sofinanciranja PD projekta presegla maksimalne dovoljene stopnje oziroma najvišje dovoljene intenzivnosti ali znesek pomoči, lahko agencija odstopi od pogodbe in zahteva vračilo že izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva nakazila na transakcijski račun prejemnika do dneva vračila sredstev v Sklad NOO oziroma v proračun Republike Slovenije, skladno s pozivom agencije. Če je dvojno uveljavljanje stroškov in izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
22. Razpoložljivost razpisne dokumentacije: vsi potrebni podatki in navodila, ki bodo omogočili izdelavo popolne in pravilne vloge za dodelitev sredstev, so navedeni v razpisni dokumentaciji, ki bo objavljena na spletni strani agencije: www.spiritslovenia.si/razpisi.
23. Dodatne informacije
Dodatne informacije v zvezi s pripravo prijav in pojasnila k razpisni dokumentaciji so prijavitelju dosegljivi na podlagi pisnega zaprosila, posredovanega na elektronski naslov: pilotiNOO@spiritslovenia.si.
Vprašanja na gornji naslov morajo prispeti najkasneje deset delovnih dni pred iztekom roka za oddajo vlog. Agencija bo objavila odgovore na vprašanja najkasneje tri delovne dni pred iztekom roka za oddajo vlog, pod pogojem, da je bilo vprašanje posredovano pravočasno. Vprašanja, ki ne bodo pravočasna, ne bodo obravnavana. Objavljeni odgovori na vprašanja bodo postali sestavni del razpisne dokumentacije. Vprašanja in odgovori bodo javno objavljeni na spletnem naslovu: www.spiritslovenia.si/razpisi.
Vprašanja in odgovori bodo objavljeni na spletni strani, zato bodite pri postavljanju vprašanj previdni, da v njih ne razkrivate morebitnih osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in drugih podatkov, ki ne smejo biti javno objavljeni.
Agencija bo predvidoma organizirala informativne dneve. Datumi in druge informacije o informativnih dnevih bodo objavljene na spletnem naslovu: www.spiritslovenia.si/razpisi.
Potencialni prijavitelji bodo o vseh novostih sproti obveščeni preko spletne strani: www.spiritslovenia.si/ razpisi.
javna agencija za spodbujanje podjetništva,
inovativnosti, razvoja, investicij in tehnologije
