Št. 4300-8/2022/9 Ob-3162/22, Stran 2087
Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, Ljubljana objavlja
za sofinanciranje vlaganj v nastanitveno turistično ponudbo za dvig dodane vrednosti turizma
1. Pravne podlage
Osnovo za izvedbo javnega razpisa predstavljajo naslednje pravne podlage:
– Uredba Sveta (EU) 2020/2094 z dne 14. decembra 2020 o vzpostavitvi Instrumenta Evropske unije za okrevanje v podporo okrevanju po krizi zaradi COVID-19 (UL L 433I z dne 22. 12. 2020; v nadaljevanju Uredba 2020/2094/EU),
– Uredba (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. februarja 2021 o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L št. 57 z dne 18. 2. 2021), zadnjič popravljena s Popravkom (UL L 111, 31. 3. 2021); v nadaljevanju Uredba 2021/241/EU),
– Delegirana uredba Komisije (EU) 2021/2106 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z določitvijo skupnih kazalnikov in podrobnih elementov preglednice kazalnikov okrevanja in odpornosti (UL L št. 429/83 z dne 1. 12. 2021),
– Delegirana uredba komisije (EU) 2021/2105 z dne 28. septembra 2021 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi Mehanizma za okrevanje in odpornost z opredelitvijo metodologije za poročanje o socialnih odhodkih z vsemi spremembami,
– Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L št. 193 z dne 30. 7. 2018, str. 1), zadnjič spremenjena z Delegiranim sklepom Komisije (EU, Euratom) 2021/135 z dne 12. novembra 2020 o dopolnitvi Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta s podrobnimi pogoji za izračun dejanske stopnje rezervacij skupnega sklada za rezervacije (UL L št. 42, 5. 2. 2021, str. 9),
– Uredba (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb ter spremembi Uredbe (EU) 2019/2088 (UL L št. 198/13 z dne 22. 6. 2020),
– Obvestilo Komisije Tehnične smernice za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno« v skladu z Uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost (UL L št. C 58 z dne 18. 2. 2021),
– Načrt za okrevanje in odpornost Republike Slovenije, potrjen na Vladi RS dne 28. 4. 2021 in potrjen z izvedbenim sklep Sveta EU o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo z dne 20. 7. 2021 (https://www.eu-skladi.si/sl/po-2020/nacrt-za-okrevanje-in-krepitev-odpornosti),
– Izvedbeni sklep Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo z dne 20. 7. 2021 (v nadaljevanju: Sklep CID, https://data.consilium.europa.eu/doc/document/ST-10612-2021-INIT/SL/pdf),
– Operativne ureditve za izvajanje Mehanizma za okrevanje in odpornost med Evropsko komisijo in Slovenijo (podpisan dne 21. 3. 2022, https://ec.europa.eu/info/sites/default/files/slovenia_rrf_oa_-_countersigned.pdf),
– Smernice za določitev načina financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, št. 546-36/2022/1621/21 z dne 14. april 2022 (https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSOO/Sistem-izvajanja/Smernice-za-dolocitev-nacina-izvajanja-Mehanizma-za-okrevanje-in-odpornost.pdf),
– Smernice za določitev načina izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost z dne 15. april 2022 (https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSOO/Sistem-izvajanja/Smernice-za-dolocitev-nacina-izvajanja-Mehanizma-za-okrevanje-in-odpornost.pdf),
– Uredba o izvajanju Uredbe (EU) o Mehanizmu za okrevanje in odpornost (Uradni list RS, št. 167/21),
– Priročnik o načinu financiranja iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, Verzija 1.1. z dne 4. avgust 2022 (https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSOO/Sistem-izvajanja/Prirocnik-o-nacinu-izvajanja-Mehanizma-za-okrevanje-in-odpornost_Verzija-1.1_4.8.2022.pdf),
– Priročnik o načinu izvajanja Mehanizma za okrevanje in odpornost, Verzija 1.1. z dne 4. avgust 2022 (https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSOO/Sistem-izvajanja/Prirocnik-o-nacinu-izvajanja-Mehanizma-za-okrevanje-in-odpornost_Verzija-1.1_4.8.2022.docx),
– Strategija koordinacijskega organa Mehanizma za okrevanje in odpornost za boj proti goljufijam, 546-37/2021-1621/2 z dne 30. december 2021 (https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/URSOO/Strategija-koordinacijskega-organa-Mehanizma-za-okrevanje-in-odpornost-za-boj-proti-goljufijam.pdf),
– Direktiva 2010/31/EU evropskega parlamenta in sveta z dne 19. maja 2010 o energetski učinkovitosti stavb (UL L št. 153/13, 18. 6. 2020),
– Zakon o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US),
– Zakon o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 13/18),
– Uredba o razvojnih spodbudah za turizem (Uradni list RS, št. 208/21),
– Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (Uradni list RS, št. 20/11, 57/12 in 46/16),
– Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (Uradni list RS, št. 93/14, 77/16, 14/18, 168/20, 121/21, 27/22 in 47/22; v nadaljevanju: Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči),
– Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 199/21 in 105/22 – ZZNŠPP; v nadaljevanju: GZ-1),
– Zakon o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/20),
– Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21 in 189/21),
– Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22; v nadaljevanju PURES-3),
– Uredba o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16),
– Proračun Republike Slovenije za leto 2022 (DP2022) (Uradni list RS, št. 174/20),
– Proračun Republike Slovenije za leto 2023 (DP2023) (Uradni list RS, št. 187/21),
– Zakon o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2022 in 2023 (Uradni list RS, št. 187/21 in 206/21 – ZDUPŠOP),
– Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22 in 105/22 – ZZNŠPP),
– Uredba o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (Uradni list RS, št. 56/11),
– Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov UL L, št. 119 z dne 4. 5. 2016, str. 1) (v nadaljevanju: Splošna uredba GDPR),
– Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe (UL L št. 187 z dne 26. 6. 2014, z vsemi spremembami – v nadaljevanju: Uredba GBER),
– Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20),
– Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (Uradni list RS, št. 69/11 – uradno prečiščeno besedilo in 158/20 in 3/22 – ZDeb; v nadaljevanju: ZIntPK),
– Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US in 100/22 – ZNUZSZS),
– Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13 in 175/20 – ZIUOPDVE; v nadaljevanju: ZUP),
– Zakon o poslovni skrivnosti (Uradni list RS, št. 22/19, v nadaljevanju: Zakon o poslovni skrivnosti),
– Zakon o gostinstvu (Uradni list RS, št. 93/07 – uradno prečiščeno besedilo, 26/14 – ZKme-1B in 52/16),
– Pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov (Uradni list RS, št. 22/18, 5/19 in 182/20),
– Uredba o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15 in 36/18),
– Shema državne pomoči »Regionalna shema državnih pomoči« št. priglasitve: BE02-2399245-2014, BE02-2399245-2014/I, BE02-2399245-2014/II, BE02-2399245-2014/III, BE02-2399245-2014/IV),
– Shema državne pomoči »Program izvajanja finančnih spodbud MSP« (št. priglasitve: BE03-2399245-2021, potrjena z dne 20. 1. 2021), trajanje do 31. 12. 2023,
– Uredba o karti regionalne pomoči za obdobje 2022–2027 (Uradni list RS, št. 15/22; v nadaljevanju: Uredba o karti),
– Uredba Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis (UL L št. 352 z dne 24. 12. 2013, str. 1) z vsemi spremembami,
– Shema de minimis pomoči »Program izvajanja finančnih spodbud MGRT – de minimis (št. priglasitve: M001-2399245-2015, 14. 5. 2015, čistopis 9. 5. 2016 (I), sprememba 10. 11. 2020 (II); trajanje sheme: 31. 12. 2023).
2. Naziv in sedež nosilnega organa, ki dodeljuje sredstva
Neposredni proračunski uporabnik je Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: ministrstvo). Ministrstvo nastopa pri izvedbi tega javnega razpisa v vlogi nosilnega organa in izvajalca javnega razpisa.
Finančna sredstva za izvedbo javnega razpisa zagotavlja Evropska unija iz naslova Mehanizma za okrevanje in odpornost oziroma se pravice porabe zagotavljajo iz namenskega sklada/podračuna, s katerim upravlja organ v sestavi Ministrstva za finance, Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: URSOO) in na kateremu se zbirajo sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost za financiranje ukrepov iz NOO.
3. Uvrstitev javnega razpisa v NOO: javni razpis je v NOO uvrščen v razvojno področje C3: Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponenta K11: Trajnostni razvoj slovenskega turizma, vključno s kulturno dediščino, in v naložbo IB: Trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe za dvig dodane vrednosti turizma.
4. Namen, cilji in predmet javnega razpisa ter upravičeno območje
4.1 Namen in cilji javnega razpisa
Namen javnega razpisa je spodbujanje investicij v trajnostni razvoj nastanitvene infrastrukture za dosego dviga kakovosti infrastrukture in storitev višje kakovosti za dvig konkurenčnosti in dodane vrednosti v turizmu.
Cilji javnega razpisa so:
– trdno pozicioniranje na mestu vodilne države na področju okoljske trajnosti,
– dvig dodane vrednosti v turizmu s trajnostnim razvojem turistične ponudbe v turizem višje dodane vrednosti.
4.2 Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa se deli na dva sklopa:
Sklop 1 je sofinanciranje investicij v popolno prenovo oziroma rekonstrukcijo nastanitvene turistične infrastrukture višje in visoke kakovosti (3–5 zvezdic – v nadaljevanju * oziroma 3–4 jabolka).
Popolna prenova oziroma rekonstrukcija iz prejšnjega stavka za potrebe tega javnega razpisa sledi opredelitvi iz GZ-1, kar pomeni da zajema posege v nastanitveni obrat, ki spreminjajo tehnične značilnosti obstoječega objekta, pri čemer se spreminjajo njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ali izvedejo druge izboljšave, pri čemer se mora ohraniti vsaj del konstrukcijskih elementov obstoječega objekta, in se gabariti objekta praviloma ne povečajo, lahko pa se zmanjšajo. Povečanje gabaritov objekta je v okviru rekonstrukcije mogoče le zaradi usklajevanja z bistvenimi zahtevami, kot jih za objekte določajo predpisi, ki urejajo graditev. Rekonstrukcija je tudi sprememba namembnosti, zaradi katere se objekt razvrsti v višjo vrsto zahtevnosti v skladu s predpisom, ki ureja razvrščanje objektov glede na zahtevnost gradnje. Manjše rekonstrukcije, kot so opredeljene v GZ-1, niso upravičene do financiranja po tem sklopu.
Prenova v smislu zgolj enostavne zamenjave opredmetenih osnovnih sredstev ni upravičena do sofinanciranja po tem javnem razpisu.
Sklop 2 je sofinanciranje investicij v izgradnjo novih nastanitvenih obratov (tj. novogradenj) nastanitvene turistične infrastrukture višje in visoke kakovosti (3–5* oziroma 3–4 jabolka).
Novogradnja za potrebe tega javnega razpisa iz prejšnjega stavka je gradnja, katere posledica je novozgrajeni objekt ali prizidava, kot je opredeljeno v GZ-1.
Predmet sofinanciranja na obeh sklopih tega javnega razpisa so investicije, ki se nanašajo na vlaganja v naslednje nastanitvene obrate:
– hotele in motele, ki bodo po zaključeni investiciji imeli vsaj 201 nastanitvenih enot (sob/apartmajev) kategorije vsaj 3* ali vsaj 302 nastanitvenih enot (sob/apartmajev) kategorije vsaj 4*;
1 Velja za vse naštete vrste nastanitvenih obratov (hotele in motele).
2 Velja za vse naštete vrste nastanitvenih obratov (hotele in motele).
– penzione in gostišča, ki bodo po zaključeni investiciji imeli vsaj 103 nastanitvenih enot (sob/apartmajev) kategorije vsaj 3*;
3 Velja za vse naštete vrste nastanitvenih obratov (penzione in gostišča).
– turistične kmetije, ki bodo po zaključeni investiciji imele vsaj 5 nastanitvenih enot (sob/apartmajev) kategorije 3 jabolka;
– kampe, ki bodo po zaključeni investiciji imeli vsaj 50 nastanitvenih enot (kampirna mesta) kategorije vsaj 4*;
– glampinge, ki bodo po zaključeni investiciji imeli vsaj 5 nastanitvenih enot (bivalnih enot) kategorije vsaj 4*.
V primeru, ko se nastanitveni obrat nahaja v objektu/stavbi, ki je poleg nastanitvam namenjena tudi drugačni namembnosti (ne za namene turističnih nastanitev in z nastanitvami neposredno povezanih spremljajočih dejavnosti), npr. zasebni uporabi oziroma za bivanje lastnikov, najemnikov ipd. (npr. ko ima nekdo na naslovu objekta prijavljeno stalno ali začasno bivališče, ali v objektu neprestano, brez presledka biva daljši čas), je lahko predmet vloge oziroma sofinanciranja po tem javnem razpisu le tisti del objekta, ki je registriran in se tudi uporablja za namene iz upravičenih SKD dejavnosti, ki navedene v točki 5. tega razpisa, in s slednjim neposredno povezanimi spremljajočimi dejavnostmi. Prijavitelj je takšno dejstvo dolžan razkriti v svoji vlogi in v vlogi v tem primeru uveljavljati le sofinanciranje sorazmernega dela investicije – to je tisti del investicije, ki se nanaša neposredno na trženje nastavitev in z nastanitvami neposredno povezanimi dejavnostmi (npr. welness za goste nastanitev, kongresne kapacitete za goste, rekreacijske površine za goste).
Predmet sofinanciranja v okviru obeh sklopov (sklop 1 in sklop 2) bodo zgolj investicije4, ki bodo usmerjene v energetsko in okoljsko učinkovite ter zeleno naravnane rešitve in bodo vplivale na povečanje energetske učinkovitosti nastanitvenih obratov ter tiste, ki bodo hkrati upravljanje, trženje in informiranje turistov o svoji ponudbi nadgradile z uporabo sodobnih digitalnih orodij, s katero bo zagotovljena kvalitetna uporabniška izkušnja.
4 Podprte investicije bodo morale ob zaključku investicije dosegati kakovostno raven kategorizacije nastanitvenega obrata najmanj 3* oziroma 3 jabolka , oziroma 4* v primeru kampov po Pravilniku o kategorizaciji nastanitvenih obratov (Uradni list RS, št. 22/18, 5/19 in 182/20). Za glampinge ne obstaja nacionalni sistem kategorizacije, zato bodo glampingi, ki bodo predmet sofinanciranja na javnem razpisu, morali ob zaključku investicije izkazati pridobitev kategorizacije vsaj 4* po sistemu World of Glamping ali drugemu primerljivemu mednarodnemu sistemu kategorizacije glampingov.
Prijavitelj lahko odda največ eno vlogo za en nastanitveni obrat.
4.3 Upravičeno območje, lokacija izvajanja investicije in dodatne zahteve, vezane na pravila o državni pomoči za investicijo v osnovna sredstva
Ta točka določa osnovne zahteve s področja državnih pomoči za investicijo oziroma del celotnega projekta, ki obsega nakup opredmetenih in neopredmetenih sredstev osnovnih sredstev, dodatne zahteve glede državnih pomoči pa so opredeljene v točki 10.1.1 javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije oziroma v točki 10.1.2 javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije.
Ta točka ne ureja zahtev v zvezi s sofinanciranjem dela celotnega projekta, ki obsega stroške zunanjih izvajalcev in stroške nakupa naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki se financirajo na podlagi in skladno s shemo državne pomoči »Program izvajanja finančnih spodbud MGRT – de minimis«, temveč so zahteve v zvezi s tem navedene v točki 10.1.3 javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije.
4.3.1. Splošna določila glede investicije v osnovna sredstva
Sofinanciranje tovrstne investicije je odvisno od velikosti podjetja prijavitelja in lokacije, na kateri bo izvedena investicija, ki je predmet vloge ter tudi od sheme državne pomoči, ki se uporabi za investicijo skladno z določili javnega razpisa.
Zaradi večje jasnosti določil iz točke 4.3.2 in 4.3.3 na tem mestu pojasnjujemo pojem »Začetna investicija«. Začetna investicija je (eden od) od predpogojev za ugotavljanje upravičenosti do sofinanciranje projekta oziroma investicije iz sklopa 1 in sklopa 2 po Shemi državne pomoči »Regionalna shema državnih pomoči« št. priglasitve: BE02-2399245-2014, BE02-2399245-2014/I, BE02-2399245-2014/II, BE02-2399245-2014/III, BE02-2399245-2014/IV), in sicer zajema:
– investicije v opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, povezano z:
– vzpostavitvijo nove poslovne enote,
– razširitvijo zmogljivosti obstoječe poslovne enote,
– diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote na proizvode in storitve, ki jih na zadevnem območju prej ni proizvajala, ali
– bistveno spremembo proizvodnega procesa v obstoječi poslovni enoti, ali
Investicija je začetna investicija nadalje pod pogojem da investitor nabavi opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva ali poslovno enoto od poslovno ali zasebno nepovezane osebe in da transakcija poteka pod tržnimi pogoji.
Pri ugotavljanju povezanosti investitorja s prodajalcem pri pridobitvi sredstev poslovne enote se uporablja opredelitev povezanih podjetij, kot jo določa 3. člen priloge I Uredbe GBER.
Zaradi večje jasnosti določil iz točke 4.3.2 na tem mestu pojasnjujemo katera vrsta investicije zadostuje enemu od predpogojev za sofinanciranje pomoči za naložbe za MSP po Shemi državne pomoči »Program izvajanja finančnih spodbud MSP« (št. priglasitve: BE03-2399245-2021, potrjena z dne 20. 1. 2021), trajanje do 31. 12. 2023, in sicer so po navedeni shemi državne pomoči, po kateri se sofinancirajo zgolj investicije na t. im. belih lisah« upravičene do sofinanciranja investicije za mikro, mala in srednje velika podjetja, in sicer:
– investicije v opredmetena in/ali neopredmetena sredstva, ki se nanašajo na:
– vzpostavitev nove poslovne enote,
– širitev obstoječe poslovne enote,
– diverzifikacijo proizvodnje poslovne enote v nove dodatne proizvode ali bistvene spremembe v celotnem proizvodnem procesu obstoječe poslovne enote; ali
Zaradi večje jasnosti opredelitve upravičenega območja, na katerem je skladno s tem javnim razpisom po eni izmed relevantnih shem državne pomoči možno pridobiti finančno podporo oziroma sofinanciranje nakupa osnovnih sredstev, na tem mestu pojasnjujemo pojem »bele lise« in pojem »območje »a« in »b««.
Pojem »bele lise« zajema tista območja v Republiki Sloveniji, kot jih opredeljuje točka 10.1.2. tega javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije. Namen uporabe pojma »bele lise« za potrebe tega javnega razpisa uporabljamo zgolj za lažje ločevanje oziroma za opis območja, kjer investicije v osnovna sredstva ni dovoljeno sofinancirati na podlagi regionalne sheme državne pomoči (to je Shema državne pomoči »Regionalna shema državnih pomoči« št. priglasitve: BE02-2399245-2014, BE02-2399245-2014/I, BE02-2399245-2014/II, BE02-2399245-2014/III, BE02-2399245-2014/IV), saj gre za območja, ki skladno z Uredbo o karti niso upravičena do prejema regionalne državne pomoči. Na območjih »belih lis« so skladno s tem javnim razpisom predmet sofinanciranja le investicije mikro, malih in srednje velikih podjetij, medtem ko velika podjetja niso upravičena do sofinanciranja. Sofinanciranje na območju »belih lis« se izvaja po Shemi državne pomoči »Program izvajanja finančnih spodbud MSP« (št. priglasitve: BE03-2399245-2021, potrjena z dne 20. 1. 2021), trajanje do 31. 12. 2023.
Območje »a« in »c« je tisto območje v Republiki Sloveniji, kot ga opredeljuje točka 10.1.1. tega javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije in ki kot takšno obsega upravičeno območje do prejema regionalne državne pomoči za investicijo v osnovna sredstva po Uredbi o karti oziroma zajema vsa preostala območja Republike Slovenije, ki niso »bele lise«. Na območjih »a« in »c« so skladno s pogoji oziroma zahtevami tega javnega razpisa upravičena do sofinanciranja mikro, mala, srednja in velika podjetja. Sofinanciranje na območju »belih lis« se izvaja po Shemi državne pomoči »Regionalna shema državnih pomoči« št. priglasitve: BE02-2399245-2014, BE02-2399245-2014/I, BE02-2399245-2014/II, BE02-2399245-2014/III, BE02-2399245-2014/IV).
Zaradi jasnejše opredelitve, kako se določa velikost prijavitelja, na tem mestu poudarjamo, da se za opredelitev velikosti podjetja prijavitelja (podjetja oziroma gospodarske družbe) se upoštevajo določila iz Priloge I Uredbe GBER. Za povezano podjetje oziroma gospodarsko družbo se šteje tudi gospodarska družba, ki je povezana prek lastniških deležev fizičnih oseb, z upoštevanjem določil Priloge I Uredbe GBER. Uredba GBER je objavljena na spletni strani: https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32014R0651&from=EN.
4.3.2. Investicije v nakup osnovnih sredstev tedaj, ko je prijavitelj mikro, malo in srednje veliko podjetje
Investicije v nakup osnovnih sredstev mikro, malih in srednje velikih prijaviteljev oziroma podjetij (v nadaljevanju: MSP) se bodo lahko izvajale na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Vendar pa pri tem velja naslednje:
– v kolikor gre za začetno investicijo mikro, malega ali srednje velikega podjetja, kot je opredeljena v točki 4.3.1. javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije in je hkrati lokacija investicije na območju, ki je upravičeno do prejema regionalne državne pomoči skladno z Uredbo o karti, to je na območju »a« ali »c« iz te uredbe, se bo investicija obravnavala in izvajala na podlagi in skladno s Shemo državne pomoči »Regionalna shema državnih pomoči« (št. priglasitve: BE02-2399245-2014, BE02-2399245-2014/I, BE02-2399245-2014/II, BE02-2399245-2014/III, BE02-2399245-2014/IV, potrjena z dne 25. 1. 2022); trajanje sheme do 31. 12. 2023 (v nadaljevanju: regionalna shema),
– v kolikor gre za investicijo mikro, malega ali srednje velikega podjetja, kot je opredeljena v točki 4.3.1 javnega razpisa in je hkrati lokacija investicije na območju t. im. »belih lis«, se bo investicija obravnavala in izvajala na podlagi in skladno s Shemo državne pomoči »Program izvajanja finančnih spodbud MSP« (št. priglasitve: BE031-2399245-2021, potrjena z dne 20. 1. 2021); trajanje sheme do 31. 12. 2023 (v nadaljevanju: shema MSP).
4.3.3. Investicije v nakup osnovnih sredstev tedaj, ko je prijavitelj veliko podjetje
Investicije velikih prijaviteljev oziroma podjetij bodo upravičene do sofinanciranja zgolj v kolikor je lokacija investicije na območjih, ki so upravičena do prejema regionalne državne pomoči skladno z Uredbo o karti, to je na območjih »a« in »c«, kar pomeni da se lahko investicije velikih prijaviteljev v vsakem primeru obravnavajo in izvajajo le na podlagi in skladno s Shemo državne pomoči »Regionalna shema državnih pomoči« (št. priglasitve: BE02-2399245-2014, BE02-2399245-2014/I, BE02-2399245-2014/II, BE02-2399245-2014/III, BE02-2399245-2014/IV, potrjena z dne 25. 1. 2022); trajanje sheme do 31. 12. 2023 (v nadaljevanju: regionalna shema). Poleg same lokacije investicije za velike prijavitelje velja dodatno še:
– da mora investicija predstavljati začetno investicijo, kot je opredeljena v točki 4.3.1. javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije in
– na območju »c« velika podjetja lahko prejmejo pomoč le za investicije, ki predstavljajo novo gospodarsko dejavnost, ki pomeni:
– vzpostavitev nove poslovne enote ali diverzifikacijo dejavnosti poslovne enote pod pogojem, da nova dejavnost ni enaka ali podobna dejavnosti, ki jo poslovna enota že opravlja (tj. druga štirimestna klasifikacija dejavnosti)5;
5 Enaka ali podobna dejavnost je dejavnost, zajeta v istem razredu (štirimestni številčni šifri) statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2, kakor je določena v Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 in o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3037/90 kakor tudi nekaterih uredb ES o posebnih statističnih področjih (UL L št. 393 z dne 30. 12. 2006, str. 1), zadnjič spremenjena z Uredbo (EU) 2019/1243 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o prilagoditvi več zakonodajnih aktov, v katerih je določena uporaba regulativnega postopka s pregledom, členoma 290 in 291 Pogodbe o delovanju Evropske unije (UL L št. 198 z dne 25. 7. 2019 , str. 241).
– investicija oziroma prijavitelj mora izpolnjevati tudi vse dodatne zahteve, ki so za veliko podjetje določene v točki 10.1.1. javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije.
4.3.4. Lokacija investicije
Lokacija nastanitvenega obrata, ki je predmet vloge prijavitelja, določa lokacijo izvajanja projekta oziroma investicije. Prijavitelj mora v vlogi na javni razpis nedvoumno opredeliti lokacijo investicije ter s tem naslov, območje oziroma občino in regijo, kjer se bodo v celoti izvajale aktivnosti investicije, ki bodo predmet sofinanciranja. Sprememba lokacije investicije po oddaji vloge ni dovoljena in predstavlja upravičen razlog za odpoved pogodbe o sofinanciranju.
Na lokaciji nastanitvenega obrata, ki je predmet investicije, za potrebe tega javnega razpisa ni nujno registriran sedež ali poslovna enota prijavitelja. Ključno je, da se na tej lokaciji v zahtevanem obdobju (izvajanja in spremljanja) izvaja investicija, ki predstavlja ekonomsko nedeljivo celoto oziroma se izvajajo poslovne oziroma turistične aktivnosti investicijskega projekta ter je ali bo do zaključka izvedbe investicije na tej lokaciji registriran nastanitveni obrat. Le pod temi pogoji je investicija za potrebe tega javnega razpisa in skladno s pogoji in zahtevami slednjega, upravičena do sofinanciranja čeprav na lokaciji investicije ni registriran sedež ali poslovna enota podjetja/podružnice podjetja.
5. Prijavitelji oziroma končni prejemniki
Na razpis se skladno s pogoji oziroma zahtevami le-tega lahko prijavijo mikro, mala, srednje velika in velika podjetja, z najmanj enim zaposlenim na dan oddaje vloge in s sedežem ali poslovno enoto ali podružnico v Republiki Sloveniji, ki se kot pravna ali fizična oseba ukvarjajo z gospodarsko dejavnostjo in so organizirana kot gospodarske družbe, samostojni podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki so nosilci dopolnilne dejavnosti Turizem na kmetiji, ter izpolnjujejo vse pogoje in zahteve javnega razpisa (v nadaljevanju: prijavitelji ali podjetja ali končni prejemniki).
Za prijavitelje iz prejšnjega odstavka štejejo prijavitelji, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti s področja gostinstva in turizma ter imajo, skladno s Prilogo I k Standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08 – SKD 2008), registrirano eno od naslednjih dejavnosti:
– SKD I55.100 – Dejavnost hotelov in podobnih nastanitvenih obratov,
– SKD I55.202 – Turistične kmetije s sobami,
– SKD I55.300 – Dejavnost avtokampov, taborov.
Prijavitelji (po odobritvi sofinanciranja: končni prejemniki) morajo biti registrirani za opravljanje dejavnosti iz prejšnjega odstavka najkasneje na dan oddaje vloge (upošteva se datum registracije na sodišču oziroma pri pristojnem organu).
Na javni razpis se ne morejo prijaviti podjetja v javni lasti. Za podjetje v javni lasti se štejejo podjetja, kjer ima država ali lokalna skupnost 25 % ali več kot 25 % kapitala ali glasovalnih pravic. Lastniški deleži se določajo v skladu z Prilogo I. Uredbe GBER.
6. Pogoji za kandidiranje
Za kandidiranje na javnem razpisu je potrebno oddati vlogo z vso potrebno dokumentacijo v pisni obliki. Vloga mora izpolnjevati vse zahteve in pogoje javnega razpisa. Pogoji so navedeni v tej točki javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije, lahko pa so kot pogoji in/ali zahteve navedeni tudi na drugih mestih javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije.
Glede izpolnjevanja razpisnih pogojev prijavitelj podpiše izjavo (Obrazec št. 2, ki je del razpisne dokumentacije), s katero pod kazensko in materialno pravno odgovornostjo potrdi izpolnjevanje in sprejemanje razpisnih pogojev za kandidiranje na tem javnem razpisu. Ne glede na podpisano izjavo bo ministrstvo preverilo izpolnjevanje posameznih pogojev v uradnih in drugih relevantnih evidencah.
V primeru dvoma glede izpolnjevanja pogojev, lahko ministrstvo zahteva dodatna pojasnila ali dokazila. V kolikor prijavitelj zahtevanih dokazil in pojasnil ne priloži v roku, ki ga določi ministrstvo, se šteje, da pogoj ni izpolnjen.
Izpolnjevanje pogojev mora biti razvidno iz vsebine celotne vloge. Če vloga ne bo izpolnjevala vseh pogojev, se zavrne. V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po izdaji sklepa o izboru investicije, se pogodba o dodelitvi sredstev ne bo podpisala, sklep o izboru pa se bo odpravil oziroma razveljavil.
Pogoji za kandidiranje in navodila za dokazovanje izpolnjevanja pogojev za kandidiranje so podrobneje navedeni v poglavju IV razpisne dokumentacije Dokazila in način preverjanja pogojev ter vsebina vloge.
V primeru, da se neizpolnjevanje pogojev ugotovi po podpisu pogodbe o dodelitvi sredstev, lahko ministrstvo odstopi od pogodbe o dodelitvi sredstev, pri čemer bo končni prejemnik dolžan vrniti že prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na njegov transakcijski račun do dneva vračila sredstev v sklad NOO, skladno s pozivom ministrstva.
Za izvedbo postopka obravnave vlog (preverjanje pogojev, ocenjevanje, priprava sklepov itd.) je imenovana strokovna komisija za izvedbo javnega razpisa (v nadaljevanju: strokovna komisija). Za vse pravočasne, pravilno označene in formalno popolne vloge (v nadaljevanju: formalna popolnost vloge) strokovna komisija najprej preveri, ali vloga izpolnjuje vse pogoje razpisa. Če ugotovi, da vloga ne izpolnjuje vseh pogojev javnega razpisa, nadaljnjega ocenjevanja po merilih strokovna komisija ne izvede, vloga prijavitelja pa se zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrne.
6.1 Splošni pogoji za prijavitelje
1. Prijavitelj mora izpolnjevati vse pogoje glede velikosti, upravičenosti in opravljanja dejavnosti ter ostalih pogojev, ki so navedeni v točki 4 Namen, cilji in predmet javnega razpisa ter upravičeno območje in v točki 5. Prijavitelji oziroma končni prejemniki.
2. Prijavitelj mora imeti na dan oddaje vloge sedež/poslovno enoto/podružnico na območju Republike Slovenije.
3. V kolikor je prijavitelj podjetje s sedežem v katerikoli drugi državi članici Evropske unije mora najkasneje do dne oddaje vloge na javni razpis ustanoviti podjetje (podružnico ali hčerinsko podjetje) v Republiki Sloveniji in to dokazati z izpiskom iz Sodnega registra.
4. Prijavitelj na dan oddaje vloge nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti v višini 50,00 eurov ali več do ministrstva oziroma njegovih izvajalskih institucij: Slovenskega podjetniškega sklada, Javne agencije Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije in Slovenskega regionalno razvojnega sklada, pri čemer neporavnane obveznosti izhajajo iz naslova pogodb o sofinanciranju iz javnih sredstev in so bile kot neporavnane in zapadle spoznane v pravnomočni odločbi pristojnega organa.
5. V obdobju zadnjega leta, šteto za nazaj od dne oddaje vloge, prijavitelj nima neporavnanih zapadlih finančnih obveznosti iz naslova obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih pobira davčni organ (v višini 50,00 eurov ali več na dan oddaje vloge); šteje se, da prijavitelj, ki je gospodarski subjekt, ne izpolnjuje pogojev tudi, če na dan oddaje vloge ni imel predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja za obdobje zadnjega leta do dne oddaje vloge.
6. Zoper prijavitelja na dan oddaje vloge ne tečejo postopki zaradi insolventnosti oziroma ni v postopku prisilnega prenehanja v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (Uradni list RS, št. 176/21 – uradno prečiščeno besedilo, 178/21 – popr. in 196/21 – odl. US) ali s posli prijavitelja iz drugih razlogov ne upravlja sodišče ali ni opustil svoje poslovne dejavnosti.
7. Prijavitelj ne prejema ali ni v postopku pridobivanja državnih pomoči za reševanje in prestrukturiranje podjetij v težavah po Zakonu o pomoči za reševanje in prestrukturiranje gospodarskih družb in zadrug v težavah (Uradni list RS, št. 5/17) in ni podjetje v težavah skladno z 18. točko 2. člena Uredbe GBER. Navedeno ne velja za podjetja, ki na dan 31. decembra 2019 niso bila v težavah, a so v obdobju od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2021 postala podjetja v težavah.
8. Za prijavitelja ni podana prepoved poslovanja v razmerju do ministrstva v obsegu, kot izhaja iz 35. in 36. člena ter drugih relavantnih členov ZIntPK.
9. Prijavitelj ni v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom Skupnosti.
10. Za iste že povrnjene upravičene stroške in aktivnosti, ki so predmet sofinanciranja v tem razpisu, prijavitelj ni in ne bo pridobil sredstev iz drugih javnih virov (sredstev evropskega, državnega ali lokalnega proračuna) (prepoved dvojnega financiranja).
11. Dejanski lastnik(i) podjetja v skladu z 19. členom Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 68/16, 81/19, 91/20 in 2/21 – popr.) ni(so) vpleten(i) v postopke pranja denarja in financiranja terorizma. Prijavitelj je skladno z navedenim zakonom zavezan k vpisu podatkov v Register dejanskih lastnikov (v nadaljevanju: Register), ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (v nadaljevanju: AJPES).
12. Prijavitelj mora upoštevati pravilo kumulacije državnih pomoči – skupna višina državne pomoči za investicijo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ne sme presegati največje intenzivnosti pomoči ali zneska državne pomoči, kot jih določajo sheme državnih pomoči, po katerih se izvaja predmetni javni razpis.
13. Prijavitelj nima neporavnanega vračila preveč izplačane pomoči po pravilu de minimis ali državne pomoči na podlagi predhodnega poziva ministrstva, pristojnega za finance.
6.2 Posebni pogoji za investicijo
1. Investicija mora biti skladna z namenom, cilji in s predmetom javnega razpisa.
2. Investicija se ne sme začeti pred oddajo vloge na javni razpis. Investicije, ki so se pričele izvajati pred oddajo vloge na javni razpis niso upravičene do sofinanciranja. Začetek izvajanja investicije pomeni bodisi začetek gradbenih del v okviru investicije bodisi prvo pravno zavezujoče naročilo ali vsako drugo zavezo, zaradi katere investicije ni več mogoče preklicati (podpis/sklenitev pogodbe, predplačila, are, izdaja avansnih računov, izdaja računov, se lahko izvršijo šele po datumu oddaje vloge na ta razpis). Za začetek del se ne šteje nakup zemljišč, pridobivanje dovoljenj, opravljanje predhodnih študij in analiz izvedljivosti, ki se lahko izvršijo oziroma izdelajo pred oddajo vloge. Za začetek del se ne šteje tudi priprava in izdelava projektne in investicijske dokumentacije, ki se lahko prav tako izdela pred oddajo vloge na javni razpis, vendar ne pred 20. 7. 20216, v kolikor želi prijavitelj stroške priprave in izdelave projektne in investicijske dokumentacije uveljavljati kot upravičen strošek investicije.
6 Datum sprejema Načrta za okrevanje za odpornost Izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo ter Priloge k predlogu izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo.
3. Investicija, ki je predmet prijave na razpis, mora biti zaključena najkasneje do 30. 6. 2026. Zaključek investicije pomeni, da so dela končana in je investicija izvedena v višini, obsegu in času, kot je določeno v pogodbi o sofinanciranju.
4. Načrtovana vrednost investicije (vsota upravičenih in neupravičenih stroškov) mora znašati najmanj 300.000,00 EUR. Višina sofinanciranja upravičenih stroškov investicije ne sme presegati deleža pomoči, ki je skladen z relevantno shemo državnih ali de minimis pomoči, vendar pa hkrati sofinanciranje celotnega projekta, ki je predmet vloge, lahko nominalno znaša največ 1.100.000,00 EUR za popolne prenove oziroma rekonstrukcije (sklop 1) ter 1.800.000,00 EUR za novogradnje (sklop 2).
5. Prijavitelj mora imeti za projekt v celoti zaprto finančno konstrukcijo. Iz predložene finančne konstrukcije, v okviru prijavljene investicije, mora izhajati, da so v celoti zagotovljena sredstva za zaprtje finančne konstrukcije. Pri tem se poleg lastnih sredstev (lastna sredstva in krediti) upošteva tudi pričakovana sredstva iz naslova tega javnega razpisa. V primeru, da je odobreno sofinanciranje nižje od pričakovanega iz prvotne vloge, bo prijavitelj pozvan, da poda Izjavo, s katero tudi ob odobrenem znesku zagotavlja zaprto finančno konstrukcijo ter da predloži spremenjeno finančno konstrukcijo, iz katere bo izhajalo, da so v celoti zagotovljeni viri za financiranje investicije in da sprejema nižje sofinanciranje. Financiranje oziroma zapiranje finančne konstrukcije subvencioniranih stroškov z lizingom ni dovoljeno.
6. Vloga mora vsebovati terminski plan z razdelanimi aktivnostmi za izvedbo investicije.
7. Vlogi mora biti priložena investicijska dokumentacija, ki mora biti izdelana v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16), in sicer:
– za investicijske projekte z ocenjeno vrednostjo do 500.000,00 EUR najmanj dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP);
– za projekte nad vrednostjo 500.000,00 EUR dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP) in investicijski program (IP);
– za projekte nad vrednostjo 2,5 mio EUR dokument identifikacije investicijskega projekta (DIIP), predinvesticijska zasnova (PIZ) in investicijski program (IP).
8. Na področju državnih pomoči, kjer gre za nakup osnovnih sredstev, morajo investicije izpolnjevati vse zahteve iz točke 4 javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije. Investicije, ki bodo predvidevale koriščenje sredstev iz sheme državne pomoči »Regionalna shema državnih pomoči«, morajo dodatno upoštevati vsa določila iz točke 10.1.1 javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije. Investicije, ki bodo predvidevale koriščenje sredstev iz sheme državne pomoči »Program izvajanja finančnih spodbud MSP«, morajo dodatno upoštevati vsa določila iz točke 10.1.2 javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije. Investicije, ki bodo predvidevale koriščenje sredstev iz sheme državne pomoči »Program izvajanja finančnih spodbud MGRT – de minimis«, pa morajo biti upoštevana vsa določila iz točke 10.1.3 javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije.
9. V okviru investicije mora biti vsaj 50 % upravičenih stroškov investicije namenjenih ukrepom za doseganje višje energetske učinkovitosti.
10. Investicija mora v okviru meril, ki se nanašajo na prispevek investicije k zelenemu prehodu dosegati najmanj 40 % vseh možnih točk pri merilih od 8 do 14.
11. Investicija mora biti izvedena v skladu z načelom »Do No Significant Harm« oziroma »načelom, da se ne škoduje bistveno« okoljskim ciljem Evropske unije (načelo DNSH) in biti skladna s »Tehničnimi smernicami za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno« v skladu z Uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost«. Iz navedenega izhaja, da spodbude niso dovoljene za investicijo in dejavnost, na katero se investicija nanaša, ki škodujejo enemu izmed šestih okoljskih ciljev:
1. da bistveno škoduje blažitvi podnebnih sprememb, kadar vodi do znatnih emisij toplogrednih plinov;
2. da bistveno škoduje prilagajanju podnebnim spremembam, kadar vodi do povečanega škodljivega vpliva na podnebje (na sedanje in pričakovano stanje);
3. da bistveno škoduje trajnostni rabi in varstvu vodnih in morskih virov, kadar škoduje dobremu stanju ali dobremu ekološkemu potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali dobremu okoljskemu stanju morskih voda;
4. da bistveno škoduje krožnemu gospodarstvu (vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem), kadar vodi do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali neposredne ali posredne rabe naravnih virov ali do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov ali kadar lahko dolgoročno odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škoduje okolju;
5. da bistveno škoduje preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kadar vodi do znatnega povečanja emisij, onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo;
6. da bistveno škoduje varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar je bistveno škodljiva za dobro stanje in odpornost ekosistemov ali škodljiva za stanje ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi, ki so v interesu Evropske unije.
12. Investicija mora biti skladna s predpisi s področja ohranjanja narave, varstva okolja in voda, upoštevati mora pogoje zavarovanega območja Natura 2000 in drugega varovanega območja, v kolikor se investicija nahaja na tem območju.
13. Nastanitveni obrat bo moral ob zaključku investicije pridobiti ekološki znak7 za nastanitvene obrate (v kolikor so znotraj investicije med upravičene stroške vključeni tudi stroški, vezani na gostinski prehrambni obrat, mora tudi obrat pridobiti ekološki znak za gostinske obrate) ter pridobljeni znak nadgraditi s pridobitvijo znaka Slovenia Green v okviru Zelene sheme slovenskega turizma. Znaki morajo biti pridobljeni najkasneje v roku dveh let po zaključku investicije ter biti ohranjeni vsaj ves čas spremljanja investicije.
7 Upoštevani ekološki znaki: EU – EU ECOLABEL, Bio Hotels, Green Globe, Green Key, Travelife, Ecocamping, World of Glamping Green, L.E.A.F., Slovenia Green Cuisine
14. Vsi nastanitveni obrati, vključno z nastanitvenimi enotami (sobe in/oziroma apartmaji in/oziroma druge enote), ki so predmet prijave na javni razpis, bodo morali po zaključeni investiciji obratovati skozi celo leto oziroma najmanj 10 mesecev na leto.
15. Za investicije v popolno prenovo ali rekonstrukcijo ali novogradnjo glampingov se za namen tega razpisa upoštevajo standardi, določeni s pogoji, navedenimi v opombah8.
8 Nastanitveni obrat, ki se označuje kot glamping, je prostorsko in funkcionalno zaokroženo območje, ki ima najmanj 5 bivalnih enot butičnega značaja in enotne zunanje podobe, ki so skladno umeščene v naravno okolje in omogočajo pristen stik z naravo.
(1) Vsaka glamping enota mora imeti vsaj:
– oskrbo s tekočo pitno vodo,
– udobno enojno ležišče ali dvojno ležišče,
– lastne sanitarije, za katere se smiselno uporabljajo določbe 10. člena pravilnika,
– možnost ogrevanja,
– teraso ali prostor pred bivalno enoto z možnostjo sprostitve, ki ima vsaj mizo in toliko vrtnih ali druge oblike udobne možnosti sedenja, kolikor ima število ležišč,
– dovolj velik prostor, ki zagotavlja mir in intimo.
(2) Glamping nudi:
– različne oblike sproščanja v nastanitvenih enotah ali izven njih, na primer: bazene, vodne kopeli, savne, masaže, meditacije, opazovanje narave,
– bližino različnih oblik dejavnosti v naravi, na primer: sprehajale in pohodne poti, kolesarjenje, vodni športi, adrenalinski športi,
– možnost samostojne priprave hrane ali ponudbo pripravljenih jedi,
– posode za ločeno zbiranje odpadkov.
16. Nastanitveni obrat mora oblikovati vsaj eno 5-zvezdično doživetje (ali s svojim produktom biti del 5-zvezdičnega doživetja drugega nosilca) in se v roku enega leta od zaključka investicije prijaviti na odprti poziv Slovenske turistične organizacije za 5-zvezdična doživetja.
17. Investicija mora vključevati elemente digitalizacije, in sicer najmanj v obliki javno dostopne digitalne predstavitve ponudbe investicije ter vključenosti v najmanj en digitalni rezervacijski in prodajni sistem z zagotavljanjem digitalnega informiranja gostov o ponudbi s strani prijavitelja kot ponudnika.
18. Investicija mora vključevati program usposabljanja in izobraževanja za vodje in zaposlene pri prijavitelju.
19. Investicija se v delu stroškov, ki se nanašajo na stroške po shemi de minimis (stroški investicij v opredmetena osnovna sredstva, vezana zgolj na nakup in vgradnjo naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in stroški storitev zunanjih izvajalcev), navedeni v točki 11.2.2 točke 11.2 Upravičeni stroški, sofinancira po pravilu de minimis, kar pomeni, da skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju9, ne sme preseči 200.000,00 EUR de minimis pomoči v katerem koli obdobju zadnjih treh poslovnih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije (pri skupnem znesku pomoči de minimis se upošteva tudi predvideno sofinanciranje po tem razpisu). Omenjeni znesek se zniža na vrednost 100.000,00 EUR za enotna podjetja, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, ne sme pa se uporabljati za nabavo vozil za cestni prevoz tovora.
9 Skladno z Uredbo Komisije 1407/2013/EU se upošteva definicija enotnega podjetja. Enotno podjetje je definirano kot vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;
b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodskega ali nadzornega organa drugega podjetja;
c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;
d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.
20. Investicija mora biti izvedena skladno z GZ-1 in PURES-3, pri čemer se kazalniki energijske učinkovitosti določajo po računski metodi, ki je določena v PURES-3.
21. Končni prejemnik mora iz lastnih sredstev10 zagotoviti sredstva v višini najmanj 25 % celotnih upravičenih stroškov investicije.
10 Lastna sredstva so sredstva, ki niso povezana z nobeno državno pomočjo, vključno s pomočjo de minimis.
6.2.1 Dodatni posebni pogoji za investicijo11
11 Vsi izrazi, uporabljeni v tej točki, pomenijo enako kot so definirani v PURES-3.
1. Stopnja energetske učinkovitosti v segmentu specifične potrebne toplote za ogrevanje stavbe – Q´H,nd,an (kWh/(m2an)) izvedene investicije mora znašati:
– Q´H,nd,an ≤ 25 kWh/(m2an) pri sklopu 1 (popolna prenova oziroma rekonstrukcija);
– Q´H,nd,an ≤ 20 kWh/(m2an) pri sklopu 2 (izgradnja novih nastanitvenih obratov).
2. Nastanitveni obrat mora po izvedeni investiciji dosegati najmanj naslednje razrede skladno s Pravilnikom o metodologiji izdelave in izdaji energetskih izkaznic stavb (Uradni list RS, št. 92/14, 47/19 in 158/20 – ZURE; v nadaljevanju: PMIIEI):
– razred najmanj B1 pri sklopu 1 (popolna prenova oziroma rekonstrukcija);
– razred najmanj B1 pri sklopu 2 (izgradnja novih nastanitvenih obratov).
3. Kazalnik specifične potrebne skupne primarne energije za delovanje TSS (E'Ptot,an) izvedene investicije mora znašati:
– E'Ptot,an ≤ 75 kWh/(m2an) pri energetsko nezahtevnih in pri energetsko manj zahtevnih stavbah oziroma E'Ptot,kor,an ≤ E'Ptot,ref,an pri energetsko zahtevnih stavbah12, vse pri sklopu 1 (popolna prenova oziroma rekonstrukcija);
12 enako kot v opombi 9
– E'Ptot,an ≤ 60 kWh/(m2an) pri energetsko nezahtevnih in pri energetsko manj zahtevnih stavbah oziroma E'Ptot,kor,an ≤ E'Ptot,ref,an X 0,8 pri energetsko zahtevnih stavbah13, vse pri sklopu 2 (izgradnja novih nastanitvenih obratov).
13 kazalnik korigirane specifične potrebne skupne primarne energije za delovanje stavbe E'Ptot,kor,an (kWh/(m2an)) mora biti vsaj za 20 % nižji od specifične potrebne skupne primarne energije za delovanje referenčne stavbe E'Ptot,ref,an (kWh/(m2an))
4. Razmernik OVE (v nadaljevanju: ROVE) – razmerje med potrebno obnovljivo primarno energijo energentov, proizvedenih v, na, ob stavbi ali v njeni neposredni bližini ali dovedenih v stavbo iz oddaljenih sistemov (E'Pren,an), glede na skupno potrebno primarno energijo za delovanje TSS v enem letu (E'Ptot,an) mora znašati:
– ROVE ≥ 50 % pri sklopu 1 (popolna prenova oziroma rekonstrukcija);
– ROVE ≥ 60 % pri sklopu 2 (izgradnja novih nastanitvenih obratov).
5. Doseganje pogojev iz 1., 3., in 4. točke se izkazuje z Izkazom o energijskih lastnostih stavbe, kot del projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (PZI), izdelan skladno z 19. členom PURES-3. Če Izkaz o energijskih lastnostih stavbe iz prejšnjega stavka ni priložen vlogi, ga mora prijavitelj predložiti ministrstvu najkasneje v roku desetih mesecev po prejemu sklepa o izboru, vendar hkrati najkasneje do predložitve prvega zahtevka za izplačilo. V nasprotnem primeru ministrstvo odstopi od pogodbe o sofinanciranju. Ob zaključku projekta se doseganje pogojev iz 1., 3. in 4. točke izkazuje z Izkazom o energijskih lastnostih stavbe, kot del projektne dokumentacije izvedenih del (PID), izdelan skladno z 19. členom PURES-3. Če je predmet investicije energetsko nezahtevna stavba, mora prijavitelj v Izkazu o energijskih lastnostih stavbe izpolniti vse podatke, ki jih je potrebno izpolniti v delu, ki se nanaša na energijsko učinkovitost energetsko manj zahtevne stavbe – za področje TSS. Ob zaključku projekta se doseganje pogoja iz 2. točke izkazuje s pridobljeno energetsko izkaznico, ki jo prijavitelj predloži ob zaključku projekta.
6. Nastanitveni obrat mora biti najkasneje ob zaključku investicije evidentiran v AJPES-ovem Registru nastanitvenih obratov in kategoriziran v sistemu kategorizacije www.kategorizacija.si (z izjemo glampingov (glede kategorizacije)), pri sklopu 1 (popolna prenova oziroma rekonstrukcija) pa mora biti nastanitveni obrat, ki bo predmet investicije, že na dan oddaje vloge na javni razpis evidentiran v AJPES-ovem Registru nastanitvenih obratov in kategoriziran v sistemu kategorizacije www.kategorizacija.si (z izjemo glampingov (glede kategorizacije)). Nastanitveni obrat mora pridobiti najmanj kategorijo 3* oziroma jabolka oziroma v primeru kampov in glampingov 4*, pri čemer mora biti ocenitev opravljena s strani zunanjega neodvisnega ocenjevalca nastanitvenih obratov s seznama ocenjevalcev, objavljenega na spletni strani www.kategorizacija.si (v primeru glampingov velja ocenitev združenja World od glamping ali druge primerljive mednarodne organizacije).
6.3 Posebni pogoji za prijavitelje
1. Prijavitelj mora imeti nepremičnino ob oddaji vloge v svoji lasti, oziroma mora imeti služnostno oziroma stavbno pravico na nepremičnini še najmanj pet let po zaključku investicije v primeru velikih podjetij oziroma najmanj tri leta v primeru MSP, kar bo ministrstvo preverilo z vpogledom v zemljiško knjigo. V kolikor prijavitelj tega ne izpolnjuje, mora k vlogi priložiti overjeno pogodbo o najemu, koncesijsko pogodbo, sklenjeno med prijaviteljem in lastnikom nepremičnine, vse s trajanjem še najmanj pet let po zaključku investicije v primeru velikih podjetij oziroma najmanj tri leta v primeru MSP. V primeru, da ima prijavitelj služnostno ali stavbno pravico na nepremičnini, mora predložiti tudi pogodbo o ustanovitvi služnosti oziroma pogodbo o ustanovitvi stavbne pravice. V kolikor iz dokumentov, navedenih v tem odstavku, ni razvidno, da se lastnik oziroma solastnik strinja z načrtovanimi aktivnostmi, mora prijavitelj k vlogi priložiti tudi overjeno soglasje (notarsko ali s strani upravne enote) lastnika oziroma solastnika.
2. Prijavitelj mora imeti pravico graditi oziroma posegati v prostor v skladu z veljavno gradbeno zakonodajo. Pridobljena mora imeti vsa ustrezna dovoljenja in soglasja za izvedbo investicije, upoštevaje, da mora biti:
– pravnomočno gradbeno dovoljenje priloženo k vlogi na javni razpis oziroma ga mora prijavitelj pridobiti in predložiti ministrstvu najkasneje v roku desetih mesecev po prejemu sklepa o izboru, vendar hkrati najkasneje do predložitve prvega zahtevka za izplačilo. V nasprotnem primeru ministrstvo odstopi od pogodbe o sofinanciranju. Navedeno ne velja v primeru, ko v skladu z veljavno zakonodajo gradbenega dovoljenja ni potrebno pridobiti, za kar prijavitelj poda izjavo, da gradbeno dovoljenje ni potrebno;
– uporabno dovoljenje pridobljeno in predloženo ob zaključku investicije, vendar hkrati najkasneje do zadnjega zahtevka za izplačilo, če se v skladu z veljavno zakonodajo zahteva njegova pridobitev. V nasprotnem primeru ministrstvo odstopi od pogodbe o sofinanciranju in zahteva vračilo vseh izplačanih sredstev, vključno z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila na transakcijski račun prejemnika do dneva vračila v Sklad NOO oziroma proračun Republike Slovenije, skladno s pozivom ministrstva;
– prijavitelj, ki je nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki je gostinska dejavnost, mora k vlogi priložiti tudi dovoljenje za izvajanje dopolnilne dejavnosti kmetije z nastanitvijo, ki ga je izdala krajevno pristojna upravna enota.
3. Prijavitelj mora predložiti skico lokacije investicije. V primeru, ko se nastanitveni obrat nahaja v objektu/stavbi, ki je poleg nastanitvam namenjena tudi drugačni namembnosti, mora prijavitelj skici predložiti tudi grafično razmejitev investicije v objekt. Iz skice mora biti jasno in nedvoumno razvidno, s katerimi prostori oziroma dejavnostmi prijavitelj kandidira na razpis, ter kateri so drugi prostori in dejavnosti, ki niso predmet vloge na razpis.
4. Prijavitelji ne smejo biti podjetja v javni lasti. Za podjetje v javni lasti se štejejo podjetja, kjer ima država ali lokalna skupnost 25 % ali več kot 25 % kapitala ali glasovalnih pravic. Lastniški deleži se določajo v skladu s Prilogo I. Uredbe GBER.
5. Prijavitelj mora tekom celotnega izvajanja investicije upoštevati načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti.
6. Prijavitelj ni kapitalsko ali kakorkoli drugače lastniško, upravljavsko ali sorodstveno povezan z izbranim zunanjim izvajalcem.
7. Prijavitelj mora investicijo, ki je predmet vloge (tako upravičene kot neupravičene stroške investicije), voditi na posebnem ločenem stroškovnem mestu ter imeti ločeno knjigovodsko evidenco stroškov, skladno s točko 16 tega javnega razpisa.
8. Iz vloge mora biti razvidna najmanj ohranitev števila zaposlenih v obdobju do zaključka spremljanja investicije (tri leta po zaključku investicije v primeru MSP in pet let po zaključku investicije v primeru velikih podjetij), na osnovi stanja zaposlitev iz evidence Ajpes na dan 31. 12. 2021 glede na število opravljenih delovnih ur14. Za prijavitelje, ki so šele po 31. 12. 2021 ustanovili podjetje ali podružnico ali hčerinsko podjetje v Republiki Sloveniji (kar dokazujejo z izpiskom iz Sodnega registra) in za prijavitelje, ki niso zavezani k oddaji letnega poročila na Ajpes, se bo kot izhodiščno stanje upoštevalo stanje zaposlitev na dan oddaje vloge, pri čemer morajo ob oddaji vloge za vsakega zaposlenega predložiti kopijo pogodbe o zaposlitvi in obrazec M1/M2. Prijavitelji, ki so nosilci dopolnilne dejavnosti Turizem na kmetiji za zaposlene družinske člane k vlogi priložijo izpisek iz ZZZS (za naslednje šifre15 glede na vrsto zavarovanja, ki pomeni podlago v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo in zavarovanje za primer brezposelnosti: 51, 52, 007 + 64) in v primeru zaposlitev (zunanjih) delavcev za vsakega zaposlenega kopijo pogodbe o zaposlitvi in obrazec M1/M2.
14 Število zaposlenih ustreza številu letnih delovnih enot (LDE), tj. številu zaposlenih za polni delovni čas, ki so delali v zadevnem podjetju ali v imenu tega podjetja celo obravnavano leto. Delo oseb, ki niso delale celo leto, delo s krajšim delovnim časom ne glede na trajanje dela ter delo sezonskih delavcev se upošteva kot del LDE.
15 Šifre so navedene v Metodološkem gradivu prijava podatkov v pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo, zavarovanje za primer brezposelnosti in o sklenitvi delovnega razmerja (m-1, m-2, m-1a, m-3, m-3a, m-dč), MDDSZ, Metodološko gradivo št. 1/87, 2004, dostopno na: https://www.stat.si/doc/pub/metod_gradivo_1-87.pdf.
9. Prijavitelj mora začeti z investicijo najkasneje v 10 mesecih od podpisa pogodbe o sofinanciranju.
Navedbe prijavitelja v vlogi bodo del pogodbenih obveznosti. Med drugim še posebej opozarjamo na navedbe prijavitelja glede izboljšanja energijske učinkovitosti in ROVE in deleža uporabljenih naravnih obnovljivih gradbenih materialov pri izvedbi investicije, ki bodo del pogodbenih obveznosti.
Če končni prejemnik pogodbenih obveznosti ne bo izpolnil, je to lahko razlog za prekinitev pogodbe o sofinanciranju in vračilo vseh izplačanih sredstev, skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva izplačila do plačila zahtevka.
7. Merila za ocenjevanje vlog ter postopek in način izbora investicije
Strokovna komisija bo vloge ocenila na podlagi naslednjih meril, ki so podrobneje obrazložena v točki 7 razpisne dokumentacije:
I. Dvig konkurenčnosti
1. Število novo ustvarjenih delovnih mest
Pri tem merilu lahko prijavitelj prejme največ 6 točk.
Novo ustvarjena delovna mesta | Maksimalno število točk (6) |
Investicije prijaviteljev, ki so nosilci dopolnilnih dejavnosti Turizem na kmetiji, mikro in malih podjetij: vsako novo delovno mesto 2 točki | 6 |
Investicije srednje velikih podjetij: vsako novo delovno mesto 1 točka | 6 |
Investicije velikih podjetij: vsaki dve novi delovni mesti 1 točka | 6 |
Investicija ne predvideva novo ustvarjenih delovnih mest | 0 |
2. Dodana vrednost na zaposlenega/Vpliv na podaljšanje dobe bivanja turistov v Sloveniji
Pri tem merilu lahko prijavitelj prejme največ 8 točk. Merilo je razdeljeno na dve točki, ki se medsebojno izključujeta. Vsi prijavitelji bodo ocenjeni znotraj točke a), razen prijaviteljev, ki so nosilci dopolnilne dejavnosti Turizem na kmetiji, ki bodo ocenjeni znotraj točke b).
a) Merilo velja za vse prijavitelje, razen za prijavitelje, ki nosilci dopolnilne dejavnosti Turizem na kmetiji
Povečanje dodane vrednosti na zaposlenega | Število točk (8) |
več kot 10 % | 8 |
od 8 % do 10 % | 4 |
od 5 % do 8 % | 2 |
manj kot 5 % | 0 |
Po tem merilu se ne ocenjujejo prijavitelji, ki so nosilci dopolnilne dejavnosti Turizem na kmetiji.
b) Merilo velja zgolj za prijavitelje, ki nosilci dopolnilne dejavnosti Turizem na kmetiji
Vpliv na podaljšanje dobe bivanja turistov v Sloveniji |
Dvig povprečne dobe bivanja (v dnevih) turistov v nastanitvenih enotah na turistični kmetiji | Število točk (8) |
nad 20 % | 8 |
od 10 % do 20 % | 4 |
od 5 % do 9 % | 2 |
manj kot 5 % | 0 |
3. Prispevek k doseganju ciljev iz NOO
Pri tem merilu lahko prijavitelj prejme največ 8 točk.
Prispevek investicije k doseganju ciljev iz NOO16 | Število točk (8) |
Investicija predstavlja vlaganja v 50 ali več nastanitvenih enot (sob in/ali apartmajev in/ali drugih bivalnih enot v primeru glampingov) oziroma 70 nastanitvenih enot (kampirnih mest) v primeru kampov | 8 |
Investicija predstavlja vlaganja v manj kot 50 nastanitvenih enot (sob in/ali apartmajev in/ali drugih bivalnih enot v primeru glampingov) oziroma v manj kot 70 nastanitvenih enot (kampirnih mest) v primeru kampov | 0 |
16 Cilj NOO ukrepa »Trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe za dvig dodane vrednosti turizma« je, da je povprečna velikost projektov najmanj 51 sob (Priloga k predlogu izvedbenega sklepa Sveta o odobritvi ocene načrta za okrevanje in odpornost za Slovenijo z dne 20. 6. 2021).
II. Dvig kakovosti turistične ponudbe
4. Skladnost s strateškimi usmeritvami na področju turizma
Pri tem merilu lahko prijavitelj prejme največ 3 točke.
Investicija je skladna s ključnimi usmeritvami strategije turizma | Število točk (3) |
Jasno je izraženih vseh sedem elementov tržnega pozicioniranja | 3 |
Jasno je izraženih vsaj pet elementov ključnih usmeritev | 1 |
Jasno je izraženih manj kot elementov ključnih usmeritev | 0 |
5. Raven kakovosti nastanitvenega obrata
Pri tem merilu lahko prijavitelj prejme največ 6 točk.
Dosežena kakovostna raven kategorizacije nastanitvenega obrata ob zaključku investicije | Število točk (6) |
hoteli: vsaj 4 zvezdice moteli, penzioni in gostišča: vsaj 4 zvezdice turistične kmetije: vsaj 4 jabolka kampi in glampingi: vsaj 5 zvezdic | 6 |
hoteli, moteli, penzioni in gostišča: 3 zvezdice turistične kmetije: 3 jabolka kampi in glampingi: 4 zvezdice | 0 |
6. Pridobljeni znaki kakovosti
Pri tem merilu lahko prijavitelj prejme največ 4 točke.
Znaki kakovosti | Število točk (4) |
Prijavitelj je nosilec znaka kakovosti Michelin (zvezdice) ali Gault Millau (kapa) | 4 |
Prijavitelj je nosilec znaka kakovosti Michelin (krožnik ali drugo priznanje) ali znaka Gault Millau (druga priznanja) | 2 |
Prijavitelj je nosilec drugih znakov kakovosti (drugi nacionalni, destinacijski ali produktni znaki kakovosti, ki so posredno ali neposredno vezani na turizem) | 1 |
Prijavitelj ni nosilec nobenega od zgoraj navedenih znakov kakovosti | 0 |
7. Trajnost predvidenih rezultatov
Pri tem merilu lahko prijavitelj prejme največ 5 točk.
Novi turistični produkti | Število točk (5) |
Razvoj vsaj treh novih turističnih produktov, od katerih se bo vsaj en produkt nanašal na kulturo oziroma umetnost. | 5 |
V okviru investicije bosta razvita vsaj dva nova turistična produkta. | 2 |
V okviru investicije bosta razvita manj kot dva nova turistična produkta. | 0 |
III. Prispevek investicije k zelenemu prehodu
8. Specifična potrebna skupna primarna energija za delovanje TSS v stavbi E'Ptot,an
Pri tem merilu lahko prijavitelj prejme največ 13 točk.
Izboljšanje kazalnika specifične potrebne skupne primarne energije za delovanje TSS v stavbi E'Ptot,an | Število točk (13) |
Izboljšanje energijske učinkovitosti – specifične potrebne skupne primarne energije za delovanje TSS v stavbi E'Ptot,an oziroma korigirane specifične potrebne skupne primarne energije za delovanje stavbe E'Ptot,kor,an (kWh/(m2an)) za vsaki dve kWh/(m2 an) od minimalne zahtevane vrednosti, ki je navedena pri pogojih za kandidiranje v točki 6.2.1. Dodatni posebni pogoji za investicijo se prejme 1 točko – maksimalno se lahko prejme 13 točk | 1–13 |
Izboljšanje energijske učinkovitosti – specifične potrebne skupne primarne energije za delovanje TSS v stavbi E'Ptot,an oziroma korigirane specifične potrebne skupne primarne energije za delovanje stavbe E'Ptot,kor,an (kWh/(m2an)) za manj kot dve kWh/(m2 an) od minimalne zahtevane vrednosti, ki je navedena pri pogojih za kandidiranje v točki 6.2.1. | 0 |
9. ROVE v primarni energiji, potrebni za delovanje stavbe
Pri tem merilu lahko prijavitelj prejme največ 18 točk.
ROVE v primarni energiji, potrebni za delovanje stavbe | Število točk (18) |
Izboljšanje ROVE za vsaki dve odstotni točki od minimalne zahtevane vrednosti, ki je navedena pri pogojih za kandidiranje v točki 6.2.1 Dodatni posebni pogoji za investicijo se prejme 1 točko – maksimalno se lahko prejme 18 točk | 1–18 |
Izboljšanje ROVE za manj kot dve odstotni točki od minimalne zahtevane vrednosti, ki je navedena pri pogojih za kandidiranje v točki 6.2.1 | 0 |
10. Delež uporabljenih naravnih obnovljivih gradbenih materialov pri izvedbi investicije
Pri tem merilu lahko prijavitelj prejme največ 8 točk.
Delež uporabljenih naravnih obnovljivih gradbenih materialov pri izvedbi investicije | Število točk (8) |
nad 40 % | 8 |
od 30 % do 39 % | 4 |
20 % do 29 % | 2 |
manj kot 20 % | 0 |
11. Povečanje snovne učinkovitosti
Pri tem merilu lahko prijavitelj prejme največ 6 točk.
Ukrepi za povečanje snovne učinkovitosti | Število točk (6) |
V vlogi so jasno razdelani ukrepi prijavitelja za zmanjšanje volumna oziroma količine snovnih odpadkov | 3 |
V vlogi so jasno razdelani ukrepi prijavitelja za zmanjšanje količin odpadnih voda | 3 |
V vlogi ni jasno razdelanih ukrepov, ki bi nedvoumno prispevali k zmanjšanju volumna oziroma količine snovnih odpadkov ali zmanjšanje količin odpadnih voda | 0 |
12. Trajnostna mobilnost
Pri tem merilu lahko prijavitelj prejme največ 4 točke.
Trajnostna mobilnost | Število točk (4) |
Investicija vključuje vsaj tri elemente trajnostne mobilnosti: – možnost izposoje koles (vsaj 5 zagotovljenih koles), – polnilna postaja za električna vozila na območju (vsaj 1), – zagotovljen javni prevoz na destinaciji, ki vključuje tudi vstopno/izstopno postajo v bližini nastanitvenega obrata (do 300 m oziroma organizirana možnost prevoza do postaje), organiziran javni prevoz do ključnih atrakcij | 4 |
Investicija vključuje vsaj dva elementa trajnostne mobilnosti: – možnost izposoje koles (vsaj 5 zagotovljenih koles), – polnilna postaja za električna vozila na območju (vsaj 1), – zagotovljen javni prevoz na destinaciji, ki vključuje tudi vstopno/izstopno postajo v bližini nastanitvenega obrata (do 300 m oziroma organizirana možnost prevoza do postaje), organiziran javni prevoz do ključnih atrakcij | 2 |
Investicija vključuje vsaj en element trajnostne mobilnosti: – možnost izposoje koles (vsaj 5 zagotovljenih koles), – polnilna postaja za električna vozila na območju (vsaj 1), – zagotovljen javni prevoz na destinaciji, ki vključuje tudi vstopno/izstopno postajo v bližini nastanitvenega obrata (do 300 m oziroma organizirana možnost prevoza do postaje), organiziran javni prevoz do ključnih atrakcij | 1 |
Investicija ne vključuje elementov trajnostne mobilnosti | 0 |
13. Družbena trajnost
Pri tem merilu lahko prijavitelj prejme največ 4 točke.
Sodelovanje s širšo lokalno skupnostjo | Število točk (4) |
Prijavitelj bo vzpostavil sistem sodelovanja z lokalno skupnostjo (lokalni dobavitelji, rokodelci in obrtniki; vodilna destinacija ali lokalna turistična organizacija v destinaciji; kmetije; predstavniki naravnih in kulturnih znamenitosti ter drugih atrakcij; gostiln in restavracij; organizatorji dogodkov itd.) in o sodelovanju predložil podpisano pismo o nameri vsaj sedmih predstavnikov lokalne skupnosti, v vlogi pa je opredelil način sodelovanja (skupne komunikacijske akcije, predstavitve, dobava, organizacija dogodkov …). Poleg tega bo prijavitelj določene skupne prostore v nastanitvenem obratu odprl za lokalno skupnost ter spodbujal vključevanje lokalne skupnosti v aktivnosti obrata (npr.: gostinski obrat odprt tudi za lokalno prebivalstvo, občasni programi prednostno namenjeni lokalni skupnosti …). | 4 |
Prijavitelj bo vzpostavil sistem sodelovanja z lokalno skupnostjo (lokalni dobavitelji, rokodelci in obrtniki; vodilna destinacija ali lokalna turistična organizacija v destinaciji; kmetije; predstavniki naravnih in kulturnih znamenitosti ter drugih atrakcij; gostiln in restavracij; organizatorji dogodkov itd.) in o sodelovanju predložil podpisano pismo o nameri vsaj petih predstavnikov lokalne skupnosti, v vlogi pa je opredelil način sodelovanja (skupne komunikacijske akcije, predstavitve, dobava, organizacija dogodkov …). | 2 |
Prijavitelj bo vzpostavil sistem sodelovanja z lokalno skupnostjo (lokalni dobavitelji, rokodelci in obrtniki; vodilna destinacija ali lokalna turistična organizacija v destinaciji; kmetije; predstavniki naravnih in kulturnih znamenitosti ter drugih atrakcij; gostiln in restavracij; organizatorji dogodkov itd.) in o sodelovanju predložil podpisano pismo o nameri manj kot petih predstavnikov lokalne skupnosti, v vlogi pa je opredelil način sodelovanja (skupne komunikacijske akcije, predstavitve, dobava, organizacija dogodkov …). | 0 |
14. Prispevek k digitalni preobrazbi
Pri tem merilu lahko prijavitelj prejme največ 7 točk.
Digitalizacija | Število točk (7) |
Investicija vključuje vlaganja v vse štiri naslednje sklope digitalizacije: – oprema; – procesi dela; – komuniciranje z zaposlenimi za izboljšanje delovnih procesov; – komuniciranje s ključnimi ciljnimi skupinami z namenom oblikovanja personalizirane ponudbe. | 7 |
Investicija vključuje vlaganja v vsaj tri od zgoraj navedenih sklopov digitalizacije. | 4 |
Investicija vključuje vlaganja v manj kot tri od zgoraj navedenih sklopov digitalizacije. | 0 |
Dodatno merilo
15. Lokacija izvajanja investicije
Pri tem merilu lahko prijavitelj prejme največ 10 točk.
Obmejno problemsko območje ali območje Triglavskega narodnega parka (TNP) | Število točk (10) |
Investicija se izvaja na območju občine, ki sodi v obmejno problemsko območje | 10 |
Investicija se izvaja na območju občine, ki sodi v okvir parkovnih občin Triglavskega narodnega parka (TNP) | 10 |
Investicija se ne izvaja na nobenem od zgoraj navedenih območjih | 0 |
Največje možno število doseženih točk je 110, v kolikor je prijavitelj upravičen do 10 točk iz dodatnega merila.
7.1. Postopek ocenjevanja in način izbora investicij
Formalno in vsebinsko popolne vloge, ki bodo izpolnjevale vse pogoje razpisa in so skladne z namenom, predmetom in cilji javnega razpisa, bo ocenila strokovna komisija na osnovi meril, opredeljenih v tč. 7 Merila za ocenjevanje vlog ter postopek in način izbora investicije. Pomembno je, da prijavitelj v celoti poda vse zahtevane podatke v okviru prijavnih obrazcev, jih strokovno in realno utemelji ter predloži vse zahtevane priloge in dokazila ter tako komisiji omogoči ustrezno ocenjevanje posameznih aktivnosti in investicije kot celote.
Vsako vlogo, ki izpolnjuje vse pogoje za kandidiranje, ocenita ločeno dva člana strokovne komisije in sicer na osnovi zgoraj navedenih meril in ocenjevalnih kriterijev. Pri ocenjevanju se sledi podatkom iz vloge, iz spremljajoče dokumentacije ter morebitnim drugim javno dostopnim podatkom. V primeru razhajanj ocen ocenjevalcev pri posameznemu merilu, se do ocene opredeli strokovna komisija na seji, ki tudi določi končno oceno zadevnega merila, kar ustrezno evidentira v okviru zapisnika.
Prag končne ocene vloge nad katerim bo investicija upravičena do sofinanciranja je 50 točk. Če je investicija pri merilih od 1 do 15, pri čemer se dodatno merilo 15 ne upošteva, ocenjena z manj kot 50 točkami, se vloga zavrne.
Investicija mora v okviru meril, ki se nanašajo na prispevek investicije k zelenemu prehodu (gre za merila od 8 do 14. točke), dosegati najmanj 40 % vseh možnih točk pri teh merilih. V kolikor prag 40 % ni dosežen, se vloga zavrne.
Vloge, ki ob ostalih zahtevah glede ocenjevanja dosežejo prag za sofinanciranje, ministrstvo za posamezni rok za oddajo vlog razdeli v dve ločeni skupini, in sicer eno za sklop 1 in drugo za sklop 2, kar je povezano z zahtevami za izpolnitev cilja 151 in cilja 151 iz sklepa CID. Razpoložljiva sredstva bodo za investicije, ki so v postopku ocenjevanja vlog dosegle prag in ki so razvrščene v navedeni dve skupini, dodeljena po vrsti projektov oziroma investicijam od najvišje ocenjenih proti nižje rangiranim oziroma ocenjenim, na način, da se praviloma podpre investicija do polne višine zaprošene državne pomoči, vendar le do izčrpanja razpoložljivih sredstev po tem javnem razpisu.
V primeru, da bo več vlog ocenjenih z enakim skupnim številom točk, bodo imele prednost vloge z višjim številom točk po merilu št. 9 »ROVE v primarni energiji, potrebni za delovanje stavbe«, zatem bodo imele prednost vloge po merilu št. 8 »Potrebna primarna energija za delovanje TSS (EPtot,an) na leto«, zatem po merilu št. 10 »Delež uporabljenih naravnih obnovljivih gradbenih materialov pri izvedbi investicije«, zatem po merilu št. 5 »Raven kakovosti nastanitvenega obrata«, nato po merilu št. 2 »Dodana vrednost na zaposlenega/Vpliv na podaljšanje dobe bivanja turistov v Sloveniji« in nazadnje po merilu št. 1 »Število novih ustvarjenih delovnih mest«.
Strokovna komisija bo predstojniku ministrstva v odločanje podala predlog za vloge, ki so prispele v okviru posameznega roka za oddajo vlog na javni razpis. Minister sprejme končno odločitev s sklepom o zavrženju za formalno nepopolne vloge, vključno z neustrezno dopolnjenimi vlogami (vloge, ki so po dopolnitvi še vedno formalno nepopolne) in za prepozno prispele vloge, s sklepom o zavrnitvi pa za vse vsebinsko neustrezne vloge (vloge, ki ne izpolnjujejo pogojev), vloge, ki niso dosegle praga za sofinanciranje in vloge, ki so sicer dosegle prag za sofinanciranje, pa za njihovo sofinanciranje v okviru posameznega roka za oddajo vlog ni bilo na voljo dovolj razpoložljivih sredstev, razen v primeru, ki je naveden v nadaljevanju te točke in v točki 8 razpisne dokumentacije (torej tedaj ko gre za zmanjšani obseg sofinanciranja).
Del razpisanih sredstev lahko ostane nerazdeljen v primeru premajhnega števila in/ali prenizke višine zaprošene vrednosti sofinanciranja iz oddanih vlog ali premajhnega števila ali prenizke višine zaprošene vrednosti sofinanciranja tistih vlog, ki v okviru posameznega sklopa oziroma v okviru ločene skupine kot navedeno zgoraj (povezano s ciljema 151 in 152 iz sklepa CID), dosežejo minimalno število točk oziroma prag, ki je predpogoj za odobritev sofinanciranja.
Del razpisanih sredstev lahko ostane nerazdeljen tudi v primeru, ko v okviru posameznega roka za oddajo vlog za posamezen sklop preko razvrstitve strokovne komisije v ločeni skupini kot navedeno zgoraj (povezano s ciljema 151 in 152 iz sklepa CID) ni na voljo dovolj razpoložljivih sredstev tega javnega razpisa za podporo zadnje izmed vlog, ki je po izvedenem postopku ocenjevanja glede na rangiranje vlog po številu doseženih točk po merilih javnega razpisa naslednja v vrsti za sofinanciranje, v višini, kot je zaprošeno sofinanciranje iz same vloge na javni razpis, ter prijavitelji ne sprejmejo zmanjšanega obsega sofinanciranja, kot je to navedeno in pojasnjeno v nadaljevanju te točke. Nerazdeljena/neporabljena sredstva iz posameznega roka za oddajo vlog za posamezni sklop, upoštevaje razdelitev strokovne komisije v dve ločeni skupini (povezano s ciljem 151 in 152 iz sklepa CID), bodo prijaviteljem lahko na voljo v okviru naslednjega roka za oddajo vlog. Višino morebitnih nerazdeljenih/neporabljenih sredstev, ki bo na razpolago za naslednji rok za oddajo vlog, bo ministrstvo objavilo na spletni strani, kjer je objavljena tudi razpisna dokumentacija.
Vloge v okviru posameznega sklopa in ob upoštevanju razdelitve vlog v posamezno skupino s strani strokovne komisije (povezano s ciljema 151 in 152 iz sklepa CID), se potrjujejo v zgoraj navedenem vrstnem redu višine prejetih točk v postopku ocenjevanja vlog, skladno z merili, in upoštevaje razpoložljiva finančna sredstva za posamezni rok za oddajo vlog. V primeru, ko v okviru posameznega roka za oddajo vlog, za posamezen sklop, upoštevaje razdelitev vlog na dve ločeni skupini s strani strokovne komisije (povezano s ciljema 151 in 152 iz sklepa CID), ni na voljo dovolj razpoložljivih sredstev za podporo zadnje izmed vlog, ki je po izvedenem postopku ocenjevanja naslednja v vrsti za sofinanciranje, v višini celotnega, to je v višini zaprošenega sofinanciranja kot izhaja iz vloge, lahko ministrstvo prijavitelja pozove k izjavi oziroma opredelitvi do možnosti izvedbe investicije z zmanjšanim obsegom sofinanciranja. Zmanjšani obseg sofinanciranja pomeni, da prijavitelj za izvedbo projekta oziroma investicije prejme sofinanciranje v nižjem nominalnem znesku (in s tem v nižjem deležu sofinanciranja), kot pa je za to zaprosil ob oddaji vloge Zmanjšani obseg sofinanciranja se prijavitelju odobri v kolikor prijavitelj na podlagi poziva strokovne komisije izjavi in potrdi, da sprejema zmanjšan obseg sofinanciranja za izvedbo projekta oziroma investicije in izjavi ter potrdi, da lahko zagotovi dodatna lastna sredstva ter ministrstvu posreduje tudi novo finančno konstrukcijo za izvedbo celotnega projekta ter izjavo o zaprtju finančne konstrukcije in o izvedbi investicije kljub zmanjšanemu obsegu sofinanciranja. V tem primeru ministrstvo izda sklep o izboru vloge z zmanjšanim obsegom sofinanciranja.
V kolikor se posamezni prijavitelj, po pozivu s strani strokovne komisije, ne strinja z izvedbo investicije z manjšim obsegom financiranja, se sofinanciranje z nižjim obsegom sofinanciranja lahko ponudi naslednjemu prijavitelju v vrsti glede na višino prejetih točk v postopku ocenjevanja. V primeru, ko po tem postopku zmanjšanega sofinanciranja ne sprejme noben prijavitelj, ki je po višini prejetih točk dosegel minimalni prag za sofinanciranje, lahko sredstva v skrajnem primeru ostanejo nerazporejena.
V primeru, da posamezni prijavitelj odstopi od podpisa pogodbe o dodelitvi sredstev, se sproščena sredstva lahko dodelijo pozitivno ocenjenemu projektu, ki je naslednji v vrsti za sofinanciranje glede na višino prejetih točk, skladno z zgoraj opredeljenim postopkom ali pa se v skrajnem primeru prenesejo na naslednji rok za oddajo vlog.
Zaprošeno vrednost sofinanciranja je možno z dopolnitvijo vloge in ob predložitvi nove finančne konstrukcije, izjave o zaprtju finančne konstrukcije in predložitvi nove razdelitve stroškov investicije na upravičene/neupravičene stroške, znižati tudi tedaj:
– ko se prijavitelj napačno razvrsti po velikosti (npr. prijavitelj navede, da je malo podjetje, strokovna komisija pa pri preverjanju izpolnjevanja pogoje ugotovi, da je srednje veliko podjetje),
– ko prijavitelj med upravičenimi stroški navedene strošek, ki ni upravičen do sofinanciranja ali pri posamezni vrsti upravičenih stroškov (npr. pri stroških zunanjih izvajalcev …) preseže maksimalno dovoljeno višino oziroma odstotek sofinanciranja.
8. Okvirna razpoložljiva sredstva javnega razpisa
Skupna predvidena višina sredstev, ki je na razpolago za izvedbo razpisa, je 69.000.000,00 EUR, od tega:
– za sklop 1: 48.500.000,00 EUR in
– za sklop 2: 20.500.000,00 EUR.
Okvirna dinamika izplačil sredstev po letih:
Proračunska postavka | SKLOP | Leto 2023 (v EUR) | Leto 2024 (v EUR) | Leto 2025 (v EUR) | Leto 2026 (v EUR) | SKUPAJ (v EUR) |
PP 221456 – C3K11IB – Trajnostni razvoj slovenskega turizma – Dvig kakovosti nastanitvenih turističnih kapacitet -NOO-MGRT | 1. | 16.166.667,00 | 18.275.362,00 | 7.217.391,00 | 6.840.580,00 | 48.500.000,00 |
2. | 6.833.333,00 | 7.724.638,00 | 2.782.609,00 | 3.159.420,00 | 20.500.000,00 |
Skupaj | | 23.000.000,00 | 26.000.000,00 | 10.000.000,00 | 10.000.000,00 | 69.000.000,00 |
Pogodbe o sofinanciranju na osnovi tega javnega razpisa ne bodo podpisane dokler ne bodo zagotovljena sredstva na proračunski postavki PP 221456 – C3K11IB Trajnostni razvoj slovenskega turizma – dvig kakovosti nastanitvenih turističnih kapacitet NOO – MGRT in investicije ne bodo uvrščene v načrt razvojnih programov.
Obdobje razpoložljivosti sredstev za javni razpis obsega proračunska leta v obdobju 2022–2026, oziroma traja do porabe razpisanih sredstev.
V primeru, da se spremeni skupna višina razpisanih sredstev tega javnega razpisa, se to objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, in sicer do izdaje sklepov o izboru za posamezno odpiranje.
Ministrstvo bo v primeru presežnega interesa s strani prijaviteljev, kakovosti prejetih vlog ali iz drugih razlogov, vendar zgolj v primeru, ko bodo zagotovljena dodatna razpoložljiva sredstva za predmetni javni razpis iz naslova Mehanizma za okrevanje in odpornost, integralna sredstva ali sredstva iz drugih virov financiranja, po potrebi lahko pred izdajo sklepov o izboru v okviru posameznega roka za oddajo vlog, s spremembo javnega razpisa, ki bo objavljena v Uradnem listu RS in na spletni strani ministrstva, objavilo zvišanje razpisanih sredstev. Zvišanje razpisanih sredstev bo pri tem prvenstveno najmanj tolikšno, kolikor znaša razlika med obstoječo razpisano vrednostjo in sredstvi, ki so potrebna za podporo ene oziroma zadnje izmed vlog, ki je po višini prejetih točk zadnja v vrsti za izdajo pozitivnega sklepa o izboru, in sicer do višine zaprošenega sofinanciranja, kot le-ta izhaja iz vloge. V primeru zagotovitve več dodatnih razpoložljivih sredstev (s katerimi je možno podpreti več kot zgolj eno oziroma zadnjo izmed vlog, ki so v vrsti za sofinanciranje), se projekti izbirajo na enak način kot navedeno v točki 7 razpisne dokumentacije, torej glede na število prejetih točk v postopku ocenjevanja po merilih (od projektov, ki so v vrsti z več, do tistih projektov, ki so v vrsti z manjšim številom prejetih točk).
Navedena možnost zvišanja razpisane vrednosti je zgolj možnost in ne zaveza, saj v trenutku objave javnega razpisa ministrstvo nima zagotovljenih dodatnih razpoložljivih sredstev, nad višino trenutno razpisane vrednosti. Ob objavi spremembe javnega razpisa iz navedenega razloga bo ministrstvo navedlo novo, višjo razpisano vrednost ter tudi vir za to povišanje sredstev. Postopek iz prejšnjega odstavka ima prednost pred postopkom zmanjševanja obsega sofinanciranja za vlogo, ki je glede na višino prejetih točk v postopku ocenjevanja zadnja v vrsti za sofinanciranje, kot je navedeno v točki 7 razpisne dokumentacije. To pomeni, da le v kolikor ministrstvo ne bo imelo na voljo dodatnih razpoložljivih sredstev za zvišanje razpisane vrednosti, se lahko posluži možnosti podpore z zmanjšanim obsegom sofinanciranja.
Dinamika sofinanciranja posamezne podprte investicije bo določena s pogodbo o sofinanciranju v odvisnosti od finančnega načrta izvajanja investicije in od razpoložljivih pravic porabe oziroma proračunskih sredstev. Način morebitnega spreminjanja pogodbene dinamike sofinanciranja se določi s pogodbo o sofinanciranju.
Izplačila ministrstva so odvisna od razpoložljivosti pravic porabe in proračunskih sredstev za ta namen. V kolikor bi bile ukinjene ali zmanjšane pravice porabe na proračunski postavki, lahko ministrstvo razveljavi javni razpis in izdane sklepe o izboru, ali spremeni pogodbeno vrednost ali dinamiko izplačil. Če se končni prejemnik ne strinja s predlogom spremembe, se šteje, da odstopa od vloge oziroma od pogodbe o sofinanciranju.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da lahko javni razpis kadarkoli do izdaje sklepov o (ne)izboru prekliče ali spremeni, kar stori z objavo v Uradnem listu RS.
9. Obdobje, v katerem morajo biti porabljena dodeljena sredstva
Obdobje upravičenosti stroškov in izdatkov se prične z oddajo vloge na javni razpis, razen za stroške povezane s pripravo in izdelavo projektne oziroma investicijske dokumentacije, pri katerih se obdobje upravičenosti začne 20. 7. 2021. Obdobje upravičenosti stroškov se konča 31. 5. 2026.
Obdobje upravičenosti javnih izdatkov je od dne oddaje vloge na javni razpis do 31. 12. 2026.
Vse investicije financirane v okviru zadevnega razpisa morajo biti zaključene najkasneje do 30. 6. 2026.
Za začetek izvajanja investicije se šteje trenutek, ko je sklenjena prva obvezujoča zaveza za začetek dejavnosti v zvezi z investicijo. Začetek del pomeni bodisi začetek gradbenih del v okviru investicije bodisi prvo pravno zavezujočo zavezo za naročilo opreme ali vsako drugo zavezo, zaradi katere investicije ni več mogoče preklicati, če do nje pride pred začetkom gradbenih del, razen nakupa zemljišč, pripravljalnih del, kot so pridobivanje dovoljenj, opravljanje predhodnih študij izvedljivosti, priprava in izdelava projektne oziroma investicijske dokumentacije.
Za zaključek investicije se šteje trenutek, ko so izvedena vsa dela na investiciji in dobavljena oprema ter plačani vsi stroški, ki so predmet prijavljene investicije, izvedeno evidentiranje in aktiviranje investicije na ločenem stroškovnem mestu in v poslovnih knjigah prijavitelja ter izvedene aktivnosti, ki omogočajo zagon investicije s pravno formalnega vidika (pridobitev uporabnega dovoljenja idr.). Investicija mora biti izvedena v višini, obsegu in času, kot je določeno v pogodbi o sofinanciranju.
Izplačila odobrenih sredstev bo ministrstvo vršilo na osnovi zahtevkov za sofinanciranje v skladu z dinamiko določeno v pogodbi o sofinanciranju. V posameznem proračunskem letu lahko končni prejemnik izstavi največ do dva zahtevka za sofinanciranje. Rok za zadnji zahtevek v posameznem proračunskem letu se določi v pogodbi o sofinanciranju, pri čemer pa mora biti zadnji zahtevek za financiranje predložen najkasneje do 30. 6. 202617.
17 30. 6. 2026 je rok za predložitev zadnjega zahtevka za izplačilo, vključno s končnim poročilom ter zahtevanimi dokazili (npr. uporabno dovoljenje, dokazilo o kategorizaciji), pri čemer opozarjamo, da je rok upravičenosti stroškov (prejem in plačilo računov) 31. 5. 2026.
10. Sheme državnih oziroma de minimis pomoči in splošna pravila postopka v zvezi z shemami državnih oziroma de minimis pomoči
Sredstva za sofinanciranje v okviru tega javnega razpisa se bodo za različne aktivnosti projekta/investicije prijavitelja dodeljevala na podlagi in skladno s:
– lokacijo, na kateri bo investicija izvedena,
– velikost prijavitelja, skladno s Prilogo I Uredbe GBER,
– vrsto aktivnosti, ki bodo predmet sofinanciranja,
– ostale zahteve, ki so povezane z veljavnimi pravili s področja državnih ali de minimis pomoči.
10.1 Sheme državnih oziroma de minimis pomoči
Sredstva za sofinanciranje v okviru tega javnega razpisa se bodo dodeljevala za različne aktivnosti projekta/investicije prijavitelja dodeljevala na podlagi in skladno s:
– Shemo državne pomoči »Regionalna shema državnih pomoči« (št. priglasitve: BE02-2399245-2014, BE02-2399245-2014/I, BE02-2399245-2014/II, BE02-2399245-2014/III, BE02-2399245-2014/IV, potrjena z dne 25. 1. 2022); trajanje sheme do 31. 12. 2023 (v nadaljevanju: regionalna shema),
– Shemo državne pomoči »Program izvajanja finančnih spodbud MSP« (št. priglasitve: BE03-2399245-2021, potrjena z dne 20. 1. 2021); trajanje sheme do 31. 12. 2023 (v nadaljevanju: shema MSP),
– Shemo državne pomoči »Program izvajanja finančnih spodbud MGRT – de minimis« (št. priglasitve: M001-2399245-2015, 14. 5. 2015, čistopis 9. 5. 2016 (I), sprememba 10. 11. 2020 (II); trajanje sheme: do 31. 12. 2023 (v nadaljevanju: shema de minimis).
Strokovna komisija v vsakem primeru pregleda seznam upravičenih stroškov, kot jih je predložil vlagatelj, in ga preverja z vidika izpolnjevanja zahtev iz relevantne sheme državne ali de minimis pomoči (praviloma tiste sheme, na podlagi katere prijavitelj oddaja vlogo, oziroma po drugi shemi državne pomoči, kot je navedeno zgoraj). To pomeni da lahko prijavitelju predlaga izločitev nekaterih stroškov, ki jih prijavitelj uveljavlja kot upravičene, v kolikor le-ti niso upravičeni po relevantni shemi državne ali de minimis pomoči ali pa presegajo s tem javnih razpisom oziroma razpisno dokumentacijo dovoljeno kvoto (nominalno in v deležu od upravičenih stroškov). Strokovna komisija o svojih ugotovitvah obvesti prijavitelja in ga pozove k izjavi, ali sprejema izločitev nekaterih stroškov ter ali se posledično strinja z nižjo vrednostjo in deležem sofinanciranja. V kolikor prijavitelj odkloni takšno izločitev stroškov, se vloga zavrne. V kolikor pa prijavitelj sprejme takšno izločitev stroškov, pa mora strokovni komisiji podati novo izjavo o zaprti finančni konstrukciji in s tem v zvezi kjer relevantno predložiti tudi ustrezen nov seznam/delitev upravičenih in neupravičenih stroškov investicije.
10.1.1 Določila v zvezi z regionalno shemo in intenzivnost pomoči
Območja, ki izpolnjujejo pogoje za dodeljevanje regionalnih pomoči, t. im. območja »a« in območja »c«18, so določena v Uredbi o karti.
18 Območja »a« pomeni območja, določena na karti regionalne pomoči v skladu s členom 107(3)(a) Pogodbe. Območja »c« pa pomeni območja, določena na karti regionalne pomoči v skladu s členom 107(3)(c) Pogodbe.
Kot območja »a« se določi celotno ozemlje kohezijske regije NUTS 219 Vzhodna Slovenija.
19 Statistično klasifikacijo teritorialnih enot določa Uredba (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS: »Nomenclature des Unités Territoriales Statistiques«) (UL L št. 154 z dne 21. 6. 2003, str. 1, z vsemi spremembami) (v nadaljevanju: Uredba NUTS).
Kot območja »c« se določi del ozemlja kohezijske regije NUTS 2 Zahodna Slovenija, ki vključuje:
– celotno območje statistične regije (NUTS 3) Goriška,
– območje statistične regije Gorenjska brez Mestne občine Kranj,
– območje statistične regije Obalno-kraška brez Mestne občine Koper in Občine Ankaran ter
– območje statistične regije Osrednjeslovenska, v okviru katere so vključene občine (SKTE 5)20 Dobrepolje, Velike Lašče, Ig, Borovnica in Šmartno pri Litiji.
20 Standardna klasifikacija teritorialnih enot (SKTE) je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju podatkov o teritorialni razdelitvi Republike Slovenije. Občine imajo v Standardni klasifikaciji teritorialnih enot oznako SKTE 5. V evropskem statističnem sistemu imajo občine oznako LAU 2, vendar niso del Uredbe NUTS.
Predmet pomoči na osnovi priglašene s regionalne sheme so začetne investicije, kot so opredeljene v točki 4.3.1. javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije, in sicer v:
(a) opredmetena in neopredmetena osnovna sredstva, povezana z:
– vzpostavitvijo novega nastanitvenega obrata
– razširitvijo zmogljivosti obstoječega nastanitvenega obrata
– diverzifikacijo ponudbe nastanitvenega obrata z uvedbo novega proizvoda oziroma storitve, ki ni bila predhodno v ponudbi nastanitvenega obrata
– bistveno spremembo proizvodnega procesa ali proizvoda oziroma storitve v obstoječem nastanitvenem obratu, ali
(b) pridobitev sredstev, ki pripadajo nastanitvenemu obratu, ki je prenehal delovati ali bi prenehal delovati, če ne bi bil kupljen, in jih kupi investitor, ki ni povezan s prodajalcem.
Na upravičenih območjih »a« po Uredbi o karti lahko prejmejo pomoč za začetne investicije mikro, mala, srednje velika in velika podjetja. Na upravičenih območjih »c« pa lahko prejmejo pomoč za začetne investicije mikro, mala in srednje velika podjetja, velika podjetja pa le za pomoč za nove gospodarske dejavnosti.
Nova gospodarska dejavnost pomeni vzpostavitev novega nastanitvenega obrata ali diverzifikacijo dejavnosti nastanitvenega obrata pod pogojem, da nova dejavnost ni enaka ali podobna dejavnosti, ki jo je podjetje že opravljalo, kar pomeni, da mora biti dejavnost podjetja v novem razredu statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Rev.2 (tj. druga štirimestna klasifikacija dejavnosti po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08). Nakup delnic se ne šteje za začetno naložbo, ki ustvarja novo dejavnost.
Pomoč se ne dodeli:
a. v sektorju ribištva in akvakulture, kakor ju zajema Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi Uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta 104/2000;
b. v primarnem sektorju kmetijske proizvodnje;
c. v sektorju predelave in trženja kmetijskih proizvodov, v primerih:
i. kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje,
ii. kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce;
d. za sektor premogovništva za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov, kakor jo zajema Sklep Sveta št. 2010/787/EU z dne 10. decembra 2010 (UL L 336, 21. 12. 2010, str. 24);
e. v ladjedelništvu;
f. v proizvodnji, distribuciji energije in energetski infrastrukturi;
g. primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov;
h. v jeklarstvu in železarstvu za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov, navedenih v 43. točki 2. člena Uredbe GBER;
i. v industriji sintetičnih vlaken za podjetja, ki se ukvarjajo s proizvodnjo izdelkov, navedenih v 44. točki 2. člena Uredbe GBER;
j. v prometnem sektorju in s tem povezani infrastrukturi, navedeni v 45. točki 2. člena Uredbe GBER.
Pomoč ni dovoljena za podjetja v težavah po 18. točki 2. člena Uredbe GBER.
Pomoč ni dovoljena za aktivnosti, povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo.
Prav tako pomoč ni dovoljena v primerih, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da končni prejemnik uporabi doma proizvedeno blago ali storitve ali kadar je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov.
Pomoč tudi ni dovoljena za končne prejemnike, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč iste države članice razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom EU.
Pomoč se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo, če se ti ukrepi nanašajo na različne opredeljive upravičene stroške.
Pomoč se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se po Uredbi GBER uporablja za to pomoč.
Pomoč, dodeljena na podlagi te sheme se ne sme združevati s pomočjo, dodeljeno po pravilu de minimis, glede na enake upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti državne pomoči. V primeru, da se naknadno ugotovi, da končni prejemnik določila tega odstavka ne spoštuje, je to razlog, da ministrstvo prekine izplačevanje sredstev, odstopi od pogodbe in zahteva vračilo že izplačanih sredstev skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila.
Največja intenzivnost pomoči, izražena v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ne sme preseči največje intenzivnosti sofinanciranja, določene z uredbo, ki ureja karto regionalne pomoči.
Najvišja dovoljena intenzivnost pomoči sofinanciranja investicij v popolno prenovo oziroma rekonstrukcijo (sklop 1) in investicij v izgradnjo novih nastanitvenih obratov (sklop 2), skladno s karto regionalne pomoči, je oziroma v nobenem primeru ne sme preseči:
Občine/Intenzivnost pomoči po regionalni shemi | Velika Podjetja | Srednje velika podjetja | Mikro in mala podjetja |
Območje »a« – celotno ozemlje teritorialne enote NUTS 2 SI03 Vzhodna Slovenija, kamor sodijo naslednje občine (148): Apače, Beltinci, Benedikt, Bistrica ob Sotli, Bloke, Braslovče, Brežice, Cankova, Mestna občina Celje, Cerknica, Cerkvenjak, Cirkulane, Črenšovci, Črna na Koroškem, Črnomelj, Destrnik, Dobje, Dobrna, Dobrovnik, Dolenjske Toplice, Dornava, Dravograd, Duplek, Gorišnica, Gornja Radgona, Gornji Grad, Gornji Petrovci, Grad, Hajdina, Hoče - Slivnica, Hodoš, Hrastnik, Ilirska Bistrica, Juršinci, Kidričevo, Kobilje, Kočevje, Kostanjevica na Krki, Kostel, Kozje, Križevci, Mestna občina Krško, Kungota, Kuzma, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubno, Ljutomer, Loška dolina, Loški Potok, Lovrenc na Pohorju, Luče, Majšperk, Makole, Mestna občina Maribor, Markovci, Metlika, Mežica, Miklavž na Dravskem polju, Mirna, Mirna Peč, Mislinja, Mokronog - Trebelno, Moravske Toplice, Mozirje, Mestna občina Murska Sobota, Muta, Nazarje, Mestna občina Novo mesto, Odranci, Oplotnica, Ormož, Osilnica, Pesnica, Pivka, Podčetrtek, Podlehnik, Podvelka, Poljčane, Polzela, Postojna, Prebold, Prevalje, Mestna občina Ptuj, Puconci, Rače - Fram, Radeče, Radenci, Radlje ob Dravi, Ravne na Koroškem, Razkrižje, Rečica ob Savinji, Ribnica, Ribnica na Pohorju, Rogaška Slatina, Rogašovci, Rogatec, Ruše, Selnica ob Dravi, Semič, Sevnica, Mestna občina Slovenj Gradec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Sodražica, Solčava, Središče ob Dravi, Starše, Straža, Sveta Ana, Sveta trojica v Slovenskih goricah, Sveti Andraž v Slovenskih goricah, Sveti Jurij ob Ščavnici, Sveti Jurij v Slovenskih goricah, Sveti Tomaž, Šalovci, Šentilj, Šentjernej, Šentjur, Šentrupert, Škocjan, Šmarje pri Jelšah, Šmarješke Toplice, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Štore, Tabor, Tišina, Trbovlje, Trebnje, Trnovska vas, Turnišče, Mestna občina Velenje, Velika Polana, Veržej, Videm, Vitanje, Vojnik, Vransko, Vuzenica, Zagorje ob Savi, Zavrč, Žalec, Žetale, Zreče, Žužemberk | 30 % | 40 % | 50 % |
Območje »c« – del ozemlja teritorialne enote NUTS 2 SI04 Zahodna Slovenija, ki vključuje ozemlje teritorialne enote NUTS 3 SI044 obalno-kraška statistična regija, kamor sodijo naslednje občine (6): Divača, Hrpelje - Kozina, Izola, Komen, Piran, Sežana | 25 % | 35 % | 45 % |
Območje »c« – del ozemlja teritorialne enote NUTS 2 SI04 Zahodna Slovenija, ki vključuje: – celotno ozemlje teritorialne enote NUTS 3 SI043 goriška statistična regija, kamor sodijo naslednje občine (13): Ajdovščina, Bovec, Brda, Cerkno, Idrija, Kanal, Kobarid, Miren - Kostanjevica, Mestna občina Nova Gorica, Renče - Vogrsko, Šempeter - Vrtojba, Tolmin, Vipava – ozemlje teritorialne enote NUTS 3 SI042 gorenjska statistična regija, kamor sodijo naslednje občine (17): Bled, Bohinj, Cerklje na Gorenjskem, Gorenja vas - Poljane, Gorje, Jesenice, Jezersko, Kranjska Gora, Naklo, Preddvor, Radovljica, Šenčur, Škofja Loka, Tržič, Železniki, Žiri, Žirovnica – ozemlje teritorialne enote NUTS 3 SI041 osrednjeslovenska statistična regija občine (5) Borovnica, Dobrepolje, Ig, Šmartno pri Litiji in Velike Lašče. | 15 % | 25 % | 35 % |
Navedene intenzivnosti predstavljajo zgornjo dovoljeno stopnjo sofinanciranja upravičenih stroškov prijavljene investicije ne glede na to, iz katerih javnih virov so sofinancirani (državni ali občinski viri) ter ne glede na vrsto instrumenta.
Za investicije velikih podjetij v občinah: Ajdovščina, Bled, Bohinj, Borovnica, Bovec, Brda, Cerklje na Gorenjskem, Cerkno, Dobrepolje, Gorenja vas - Poljane, Gorje, Idrija, Ig, Jesenice, Jezersko, Kanal, Kobarid, Kranjska Gora, Miren - Kostanjevica, Naklo, Mestna občina Nova Gorica, Preddvor, Radovljica, Renče - Vogrsko, Šempeter - Vrtojba, Šenčur, Škofja Loka, Šmartno pri Litiji, Tolmin, Tržič, Velike Lašče, Vipava, Železniki, Žiri, Žirovnica, se subvencije lahko dodelijo le za investicije za potrebe nove gospodarske dejavnosti.
Po regionalni shemi se financirajo stroški investicij v opredmetena osnovna sredstva (gradnja, nakup opreme) in stroški investicij v neopredmetena osnovna sredstva, ki so podrobneje navedeni v točki 11.2.1 točke 11.2 Upravičeni stroški. Za ta del mora investicija izkazovati spodbujevalni učinek in nujnost pomoči v skladu s 6. členom Uredbe GBER21.
21 Prijavitelj ne sme začeti izvajati aktivnosti investicije pred dnem oddaje vloge na javni razpis, razen za aktivnosti, vezane na pripravo in izdelavo projektne in investicijske dokumentacije, ki se lahko izdela pred oddajo vloge na javni razpis, vendar ne pred 20. 7. 2021.
10.1.2 Določila v zvezi s shemo MSP in intenzivnost pomoči
Pomoč se dodeljuje kot pomoč za investicije za mikro, mala in srednje velika podjetja (v nadaljevanju: MSP). Velika podjetja po tej shemi niso upravičena do sofinanciranja.
Financiranje investicij podjetij v občinah: Ankaran, Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Mestna občina Koper, Mestna občina Kranj, Mestna občina Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Trzin, Vodice, Vrhnika (ti kraji predstavljajo t. i. »bele lise« po regionalni shemi), je mogoče financirati le po MSP shemi.
Investicija, ki je locirana na območjih t. im. »belih lis«, to je na območjih, ki po Uredbi o karti niso upravičena do sofinanciranja, bo v vsakem primeru obravnavana na podlagi in skladno s shemo MSP.
Pomoč se ne dodeli:
a. v sektorju ribištva in akvakulture, kakor ju zajema Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta 104/2000;
b. v primarnem sektorju kmetijske proizvodnje;
c. v sektorju predelave in trženja kmetijskih proizvodov, v primerih:
– kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene ali količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje,
– kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce;
d. za sektor premogovništva za lažje zaprtje nekonkurenčnih premogovnikov, kakor jo zajema Sklep Sveta št. 2010/787/EU z dne 10. decembra 2010 (UL L 336, 21. 12. 2010, str. 24);
Pomoč ni dovoljena za podjetja v težavah kot to določa 18. točka 2. člena Uredbe GBER.
Pomoč ni dovoljena za aktivnosti, povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo.
Prav tako pomoč ni dovoljena v primerih, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da končni prejemnik uporabi doma proizvedeno blago ali storitve ali kadar je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov.
Pomoč tudi ni dovoljena za končne prejemnike, ki so v postopku vračanja neupravičeno prejete državne pomoči, na podlagi odločbe Evropske komisije, ki je prejeto državno pomoč iste države članice razglasila za nezakonito in nezdružljivo s skupnim trgom EU.
Neopredmetena sredstva se morajo uporabiti izključno v poslovni enoti, ki je prejemnica pomoči, obravnavati se morajo kot sredstva, ki se uporabijo se izključno v poslovni enoti, ki je prejemnica pomoči, obravnavajo se kot sredstva, ki se amortizirajo, odkupiti se morajo po tržnih pogojih od tretje osebe, ki ni povezana s kupcem ter morajo biti vključena v sredstva podjetja vsaj tri leta.
Pomoč se lahko kumulira z vsako drugo državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški, ki se deloma ali v celoti prekrivajo, samo če se s tako kumulacijo ne preseže največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, ki se po Uredbi GBER uporablja za to pomoč.
Pomoč, dodeljena na podlagi te sheme se ne sme združevati s pomočjo, dodeljeno po pravilu de minimis, glede na enake upravičene stroške, če bi bile s tem presežene dovoljene meje intenzivnosti državne pomoči. V primeru, da se naknadno ugotovi, da končni prejemnik določila tega odstavka ne spoštuje, je to razlog, da ministrstvo prekine izplačevanje sredstev, odstopi od pogodbe in zahteva vračilo že izplačanih sredstev skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila do dneva vračila.
Najvišja dovoljena intenzivnost pomoči sofinanciranja investicij MSP v skladu z Uredbo GBER, je oziroma v nobenem primeru ne sme preseči:
Občine/Intenzivnost pomoči po shemi MSP | Srednje velika podjetja | Mikro in mala podjetja |
Območje t. im. »belih lis« vključuje: – na ozemlju teritorialne enote NUTS 3 SI042 gorenjska statistična regija občina (1): Mestna občina Kranj – na ozemlju teritorialne enote NUTS 3 SI044 obalno-kraška statistična regija občini (2): Ankaran in Mestna občina Koper – na ozemlju teritorialne enote NUTS 3 SI041 osrednjeslovenska statistična regija občine (21): Brezovica, Dobrova - Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Mestna občina Ljubljana, Log - Dragomer, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Moravče, Škofljica, Trzin, Vodice, Vrhnika | 10 % | 20 % |
Po shemi MSP se financirajo stroški investicij v opredmetena osnovna sredstva (gradnja, nakup opreme) in stroški investicij v neopredmetena osnovna sredstva, ki so podrobneje navedeni v točki 11.2.1 točke 11.2 Upravičeni stroški. Za ta del mora investicija izkazovati spodbujevalni učinek in nujnost pomoči v skladu s 6. členom Uredbe GBER22.
22 Prijavitelj ne sme začeti izvajati aktivnosti investicije pred dnem oddaje vloge na javni razpis, razen za aktivnosti, vezane na pripravo in izdelavo projektne in investicijske dokumentacije, ki se lahko izdela pred oddajo vloge na javni razpis, vendar ne pred 20. 7. 2021.
10.1.3 Določila v zvezi s shemo de minimis in intenzivnost pomoči
V zvezi s pomočjo de minimis velja omejitev višine pomoči, kar pomeni, da skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju na podlagi pravila de minimis, ne sme presegati 200.000,00 EUR v kateremkoli obdobju zadnjih treh poslovnih let, ne glede na obliko ali namen pomoči ter ne glede na to, ali se pomoč dodeli iz sredstev države, občine ali Unije (pri skupnem znesku pomoči de minimis se upošteva tudi predvideno sofinanciranje po tem razpisu). Omenjeni znesek se zniža na vrednost 100.000,00 EUR za enotna podjetja23, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, ne sme pa se uporabljati za nabavo vozil za cestni prevoz tovora.
23 Skladno z Uredbo Komisije 1407/2013/EU se upošteva definicija enotnega podjetja. Enotno podjetje je definirano kot vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:
a) podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;
b) podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodskega ali nadzornega organa drugega podjetja;
c) podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;
d) podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.
Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) preko enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.
V kolikor bi z zaprošenim zneskom sofinanciranja prijavitelj presegel dovoljeno višino sredstev po shemi de minimis iz prvega ostavka te točke, se vloga prijavitelja ne zavrne, temveč se prijavitelja pozove k opredelitvi, ali lahko razliko v sredstvih zagotovi sam. V kolikor prijavitelj tako zagotovilo poda, se mu za sofinanciranje po shemi de minimis lahko dodelijo sredstva v znesku, ki ga glede na omejitev še lahko prejme. V kolikor prijavitelj takega zagotovila ne poda, se vloga zavrne. Če zaradi znižanja višine zaprošenih sredstev pride do neizpolnjevanja katerega koli pogoja javnega razpisa, se vloga zavrne.
Pomoč se ne sme kumulirati s pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja dovoljena intenzivnost pomoči ali znesek pomoči.
Pomoč se lahko kumulira s pomočjo po pravilu de minimis do dovoljene zgornje meje.
Pomoč de minimis se ne uporablja za nabavo vozil za cestni prevoz tovora.
Pomoč ni dovoljena, če ima prijavitelj registrirano glavno dejavnost na sledečih izključenih sektorjih:
a) ribištvo in akvakultura, kakor jih zajema Uredba (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ureditvi trgov za ribiške proizvode in proizvode iz ribogojstva in o spremembi uredb Sveta (ES) št. 1184/2006 in (ES) 1224/2009 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 104/2000,
b) primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov,
c) predelava in trženje kmetijskih proizvodov, v primerih:
– kadar je znesek pomoči določen na podlagi cene oziroma količine takih proizvodov, ki so kupljeni od primarnih proizvajalcev ali jih je na trg dalo zadevno podjetje ali
– kadar je pomoč pogojena s tem, da se delno ali v celoti prenese na primarne proizvajalce.
Pomoč ni dovoljena za podjetja v težavah kot to določa 18. točka 2. člena Uredbe GBER.
Pomoč ni dovoljena za aktivnosti, povezane z izvozom, ko je pomoč neposredno vezana na izvožene količine, vzpostavitev in delovanje distribucijskega omrežja ali na druge tekoče izdatke, povezane z izvozno aktivnostjo. Pomoč za kritje stroškov sodelovanja na sejmih, študij ali svetovalnih storitev, potrebnih za uvajanje novega ali obstoječega proizvoda na novem trgu v drugi državi članici ali tretji državi, se ne šteje za pomoč dejavnostim, povezanim z izvozom.
Pomoč ni dovoljena v primerih, kadar je dodelitev pomoči pogojena z obveznostjo, da prejemnik pomoči uporabi doma proizvedeno blago ali storitve ali kadar je odvisna od uporabe domačih proizvodov v breme uvoženih proizvodov. Prav tako pomoč ni dovoljena v primerih, ko bi se prejemnikom pomoči omejevala možnost izkoriščanja rezultatov raziskav, razvoja in inovacij v drugih državah članicah.
Po shemi de minimis se financirajo zgolj stroški investicij v opredmetena osnovna sredstva, ki se nanašajo na nakup in vgradnjo naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije in stroški storitev zunanjih izvajalcev, podrobneje navedeni v točki 11.2.2 točke 11.2 Upravičeni stroški, ne glede na sklop prijavljene investicije, lokacijo izvajanja investicije in velikost prijavitelja.
Najvišja dovoljena intenzivnost pomoči sofinanciranja investicije, določene po shemi de minimis v skladu z Uredbo 1407/2013/EU, je oziroma v nobenem primeru ne sme preseči:
Intenzivnost pomoči po shemi de minimis | Velika Podjetja | Srednje velika podjetja | Mikro in mala podjetja |
Velja za oba sklopa prijavljenih investicij, velikosti podjetij, ne glede na to s katerega območja oziroma občine prihajajo. | 70 % | 70 % | 70 % |
Po shemi de minimis se financirajo stroški največ do 10 % vrednosti upravičenih stroškov investicije, kar je več se šteje za neupravičen strošek, za katerega mora prijavitelj zagotoviti lastna sredstva.
Ne glede na opredeljeni delež sofinanciranja, sofinanciranje stroškov storitev zunanjih izvajalcev in naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ne sme preseči zneska do višine sredstev, s katero končni prejemnik ne presega omejitve iz prvega odstavka te točke javnega razpisa.24
24 200.000,00 EUR v katerem koli obdobju zadnjih treh poslovnih let.
Upravičene stroške, ki jih je skladno s tem javnim razpisom dovoljeno sofinancirati po de minimis shemi, so upravičeni le v primeru, ko gre za spremljajoče stroške investiciji v osnovna sredstva, kar se sofinancira po eni izmed shem državne pomoči (regionalno shemo ali MSP shemo).
10.1.4 Najvišja višina pomoči
Najvišja višina pomoči v okviru tega razpisa ne sme presegati deleža pomoči, ki je skladen z relevantno shemo de minimis ali državnih pomoči, vendar hkrati najvišji nominalni znesek sofinanciranja oziroma pomoči po tem javnem razpisu:
– za sklop 1 (celovita prenova oziroma rekonstrukcija nastanitvenih obratov) znaša 1.100.000,00 EUR in
– za sklop 2 (izgradnja novih nastanitvenih obratov) znaša 1.800.000,00 EUR.
Načrtovana vrednost investicije (vsota upravičenih in neupravičenih stroškov) mora znašati najmanj 300.000,00 EUR.
10.1.5 Opredelitev velikosti podjetij in vpliv na vrednost in delež sofinanciranja upravičenih stroškov
Ministrstvo v okviru dodatnih informacij/odgovorov na vprašanja potencialnih prijaviteljev (26. točka javnega razpisa) ne tolmači vnaprej velikosti potencialnih prijaviteljev.
Velikost prijavitelja (in s tem intenzivnost pomoči) se določi v skladu s Prilogo I Uredbe GBER25.
25 https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:02014R0651-20210801&from=EN
Prijavitelj v vlogi sam določi svojo velikost, upoštevaje Prilogo I Uredbe GBER. Prijavitelj mora pri določitvi svoje velikosti izhajati iz ustreznih, zadnjih razpoložljivih podatkov in informacij, tudi tistih, ki se navezujejo na lastniške povezave. Pri tem je potrebno upoštevati, da bo ministrstvo preverjalo velikost podjetij v obdobju od oddaje vloge do predvidene izdaje sklepov o izboru, kar pomeni, da morajo prijavitelji upoštevati pri določitvi velikosti tudi vsa že znana dejstva, ki se bodo zgodila do predvidene izdaje sklepov o izboru in ki bodo vplivala na velikost podjetja v navedenem obdobju preverjanja.
Pravilna določitev velikosti prijavitelja in števila zaposlenih je pomembna, ker je od velikosti prijavitelja odvisna uporaba relevatne sheme državne pomoči ter tudi intenzivnost in s tem nominalna vrednost zaprošene državne pomoči.
Strokovna komisija preverja pravilnost navedbe oziroma samorazvrstitve prijavitelja v velikostni razred (mikro, malo, srednje, veliko podjetje) skladno s Prilogo I Uredbe GBER. V postopku preverjanja velikosti prijavitelja lahko strokovna komisija ob navedenem preverjanju določi drugačno velikost podjetja, kot pa se je samorazvrstil prijavitelj. Pri tem:
– v primeru ko strokovna komisija oceni, da je velikost prijavitelja manjša od velikosti, kot se je v vlogi samorazvrstil prijavitelj, se vrednost sofinanciranja kljub temu ne more spremeniti navzgor, temveč vrednost zaprošenega sofinanciranja (nominalno in v deležu) ostane takšno, kot je navedeno v vlogi. Z dopolnitvami vloge namreč v nobenem primeru ni možno oziroma dovoljeno višati višine zaprošenih sredstev.
– v primeru ko strokovna komisija oceni, da je velikost prijavitelja večja od velikosti, kot se je v vlogi samorazvrstil prijavitelj, kar skladno s pravili o državnih pomočeh znižuje delež in nominalno vrednost dovoljenega sofinanciranja, ter hkrati vloga oziroma investicija izpolnjuje vse ostale pogoje in zahteve za odobritev sofinanciranja po isti shemi, na podlagi katere je prijavitelj oddal vlogo, mora strokovna komisija prijavitelja obvestiti o svojih ugotovitvah in prijavitelja pozvati, ali sprejema s strani strokovne komisije določeno (nižjo) velikost podjetja ter ali se posledično strinja z nižjo vrednostjo in deležem sofinanciranja po tej isti shemi državne pomoči in morebiti, kjer in če relevantno, eventualno tudi z izločitvijo nekaterih stroškov, ki jih prijavitelj v vlogi sicer uveljavlja kot upravičene, pa jih je zaradi ugotovitve večje velikosti potrebno izločiti kot neupravičene ali pa zmanjšati njihovo sofinanciranje. V kolikor prijavitelj odkloni takšno nižje sofinanciranje, se vloga zavrne. V kolikor pa prijavitelj sprejme nižjo vrednost in delež sofinanciranja upravičenih stroškov investicije, mora strokovni komisiji podati novo izjavo o zaprti finančni konstrukciji in s tem v zvezi predložiti tudi ustrezen nov seznam/delitev upravičenih in neupravičenih stroškov investicije.
– v primeru ko prijavitelj vlogo za sofinanciranje investicije v osnovna sredstva oddaja na podlagi in skladno z MSP shemo ter strokovna komisija prijavitelja po velikosti oceni za veliko podjetje, čeprav se je prijavitelj v vlogi samorazvrstil kot MSP, se vloga zavrne, saj do sofinanciranja po MSP shemi niso upravičena velika podjetja.
V kolikor se napačno opredeljena velikost prijavitelja ugotovi po izdaji sklepa o izboru ali po podpisu pogodbe o sofinanciranju, se intenzivnost pomoči v nobenem primeru ne sme povečati (v primeru, ko se ugotovi, da je dejanska velikost končnega prejemnika manjša). V primeru, ko se ugotovi, da je dejanska velikost končnega prejemnika večja, pa se intenzivnost pomoči s spremembo sklepa o izboru oziroma z dodatkom k pogodbi o sofinanciranju zmanjša, v kolikor pa prijavitelj dodatka k pogodbi ne želi podpisati, pa ministrstvo od pogodbe odstopi. Velikost končnega prejemnika se ugotavlja le na podlagi stanja in podatkov, ki so veljali do izdaje sklepa o izboru.
Kasnejša ugotovitev navajanja neresničnih, netočnih in nepopolnih podatkov ima lahko za posledico razveljavitev sklepa o izboru ali odpoved pogodbe o sofinanciranju, ki jo v primeru uspešne kandidature na javnem razpisu skleneta prijavitelj kot končni prejemnik in ministrstvo, ter vračilo vseh nakazanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva nakazila do dneva vračila.
Dolžnost prijavitelja je, da ministrstvu v času od oddaje vloge do izdaje sklepa o izboru poroča o morebitni spremembi velikosti podjetja, vključno s spremembami zaradi lastniških sprememb v podjetju ter drugih relevantnih spremembah.
11. Upravičeni stroški in način financiranja
11.1 Splošno o stroških
Stroške prijavitelj vsebinsko in vrednostno podrobno opredeli v vlogi.
Znesek upravičenih stroškov je osnova za izračun zneska sofinanciranja.
Stroški so upravičeni:
– če so neposredno povezani z investicijo,
– če nastanejo in so bili plačani v obdobju upravičenosti (blago dobavljeno oziroma storitev opravljena),
– če se računi glasijo na končnega prejemnika,
– če ne presegajo intenzivnosti državnih pomoči, določenih v točki 10.1.1, 10.1.2 in 10.1.3 razpisne dokumentacije,
– če so podprti z dokazili – listinami, ki se glasijo na končnega prejemnika in podprta z dokazili iz četrtega odstavka točke 11.3 javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije.
11.2 Upravičeni stroški
Upravičenost stroškov je odvisna predvsem od relevantne sheme državne ali de minimis pomoči, ki je podlaga za pripravo vloge oziroma za odobritev sofinanciranja in izvajanje investicije. Celotna investicija se skladno s tem javnim razpisom pripravi, odobri in izvaja po največ dveh shemah pomoči:
– kadar prijavitelj v vlogi ne uveljavlja stroškov zunanjih izvajalcev in/li stroškov nakupa naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, se investicija izvaja alternativno ali samo po regionalni shemi pomoči ali pa samo po MSP shemi pomoči;
– kadar prijavitelj v vlogi poleg investicijskih stroškov v osnovna opredmetena in neopredmetena sredstva uveljavlja tudi strošek zunanjih izvajalcev oziroma stroške nakupa naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, se investicija izvaja alternativno po regionalni shemi pomoči in hkrati po de minimis shemi ali pa po MSP shemi pomoči in hkrati po de minimis shemi pomoči.
Ni možno uveljavljanje upravičenih stroškov v osnovna opredmetena in osnovna neopredmetena sredstva hkrati po obeh možnih »investicijskih« shemah državne pomoči (to je po regionalni shemi pomoči in MSP shemi pomoči), v okviru katerih je skladno s tem javnih razpisom sicer omogočeno sofinanciranje navedene (»investicijske«) kategorije upravičenih stroškov. Iz tega razloga mora prijavitelj v vlogi jasno navesti in pripraviti svojo vlogo na način, da uveljavljane stroške za nakup osnovnih sredstev v vlogi pripravi le na podlagi in skladno z zgolj eno izmed obeh navedenih možnih »investicijskih« shem državne pomoči (ali po regionalni shemi ali po MSP shemi), ki si jo prijavitelj sam izbere ob upoštevanju določil tega javnega razpisa.
V okviru tega javnega razpisa se lahko uveljavlja naslednje kategorije upravičenih stroškov:
– Stroški investicij v opredmetena osnovna sredstva (vključno z morebitnimi stroški naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije),
– Stroški investicij v neopredmetena osnovna sredstva,
– Stroški zunanjih izvajalcev.
Zaradi lažjega razumevanja, na podlagi katere sheme državne oziroma de minimis pomoči je prijaviteljem (ob izpolnjevanju dodatnih zahtev iz 11.2 točke javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije) omogočeno uveljavljati posamezno izmed zgoraj navedenih kategorij upravičenih stroškov, v spodnji tabeli povzemamo upravičenost stroškov glede na relevantno shemo pomoči:
Kategorija upravičenega stroška | Upravičenost glede na regionalno shemo pomoči: da/ne | Upravičenost glede na MSP shemo pomoči: da/ne | Upravičenost glede na de minimis shemo pomoči: da/ne |
Stroški investicij v opredmetena osnovna sredstva | da | da | da (vendar samo v primeru, ko prijavitelj vlaga v osnovna opredmetena sredstva, vezana na nakup in vgradnjo naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije) |
Stroški investicij v neopredmetena osnovna sredstva | da | da | ne |
Stroški storitev zunanjih izvajalcev | ne | ne | da |
11.2.1 Upravičeni stroški po regionalni shemi in shemi MSP
1. Stroški investicij v opredmetena osnovna sredstva, ki sledijo sodobnim energetskim in okoljskim standardom za doseganje večje energetske in snovne učinkovitosti ter večjo porabo obnovljivih virov energije in uporabo najboljše razpoložljive tehnološke opreme in so povezani s:
– stroški gradnje26:
26 Stroški morajo biti v skladu s pravili Slovenskih računovodskih standardov knjiženi kot osnovna sredstva, in sicer na način, da povečujejo vrednost nabavljenega osnovnega sredstva.
– pripravljalna in zemeljska dela,
– gradbena, obrtniška in inštalacijska dela (GOI dela), zunanja ureditev obrata v okviru funkcionalnega zemljišča objekta, ki je namenjen dejavnostim s katerimi prijavitelj kandidira na javni razpis in se neposredno navezuje na investicijo.
– stroški nakupa opreme (sem ne sodijo naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, vključno z dobavo in montažo, saj so te lahko predmet sofinanciranja le po shemi de minimis)27:
27 Stroški morajo biti v skladu s pravili Slovenskih računovodskih standardov knjiženi kot osnovna sredstva, in sicer na način, da povečujejo vrednost nabavljenega osnovnega sredstva.
– gradbeni proizvodi, pohištvo, naprave, stroji, računalniška in IT oprema ter druga oprema v okviru funkcionalnega zemljišča objekta, ki je namenjen dejavnostim s katerimi prijavitelj kandidira na javni razpis in se neposredno navezuje na investicijo (oprema za pripadajoči vrt ali teraso itd.), vse navedeno vključno z dobavo in montažo.
2. Stroški investicij v neopredmetena osnovna sredstva, ki so namenjeni za digitalizacijo opreme in procesov dela, komuniciranja z zaposlenimi za izboljšanje delovnih procesov in komuniciranja s ključnimi ciljnimi skupinami z namenom oblikovanja personalizirane ponudbe in za izboljšanje uporabniške izkušnje:
– stroški, ki nimajo fizične oblike in pomenijo prenos tehnologije z nakupom programov, sistemov, patentnih pravic, blagovnih znamk strokovnega znanja in druge pravice intelektualne lastnine ter podobno.
V primeru, da se investicija skladno z določili tega javnega razpisa obravnava kot začetna investicija oziroma po regionalni shemi ali MSP shemi pomoči, veljajo dodatne zahteve:
a) v primeru začetne investicije v obliki diverzifikacije ponudbe obrata z uvedbo novega proizvoda oziroma storitve, ki ni bila predhodno v ponudbi obrata: upravičeni stroški morajo za najmanj 200 odstotkov presegati knjigovodsko vrednost sredstev, ki se ponovno uporabijo. Upošteva se knjigovodska vrednost sredstev v poslovnem letu pred začetkom del.
b) v primeru začetne investicije velikega podjetja v obliki bistvene spremembe proizvodnih (poslovnih) procesov: upravičeni stroški morajo presegati znesek amortizacije sredstev, povezanih s proizvodnim procesom, ki naj bi se posodobil v zadnjih treh poslovnih letih. Upoštevajo se samo stroški nakupa sredstev od tretjih oseb, ki niso povezane z investitorjem. Vrednost osnovnih sredstev, pridobljenih s pomočjo, dodeljeno pred nakupom, je treba odšteti od upravičenih stroškov.
Opredmetena osnovna sredstva, katerih posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem predračunu in/ali računu ne presega 500,00 evrov z vključenim DDV na posamezni kos opreme, so lahko upravičen strošek po tem razpisu le, če ne bodo prikazana skupno kot drobni inventar, temveč tako, kot vsa ostala osnovna sredstva (posamično, se amortizirajo, so evidentirana v knjigi osnovnih sredstev, opremljena z inventarno številko …).
Pri velikih gospodarskih družbah lahko upravičeni stroški investicij v neopredmetena osnovna sredstva znašajo največ 50 % celotnih upravičenih stroškov investicije (za MSP te omejitve ni).
Osnovna sredstva, ki so predmet sofinanciranja se morajo uporabljati izključno pri končnem prejemniku, obravnavati pa jih je potrebno kot sredstva, ki se amortizirajo in so vključena v osnovna sredstva končnega prejemnika (aktiva podjetja) ter vezana na investicijo, za katero so dodeljena sredstva za sofinanciranje. Osnovna sredstva, ki so predmet sofinanciranja morajo ostati na upravičenih območjih in v lasti končnega prejemnika vsaj tri leta v primeru MSP oziroma v primeru velikih podjetij pet let po zaključku investicije.
Osnovna sredstva, ki so predmet sofinanciranja, se lahko nadomestijo, če zastarijo ali se pokvarijo pred potekom roka za ohranitev investicije s pogojem, da podjetje nabavi druga osnovna sredstva, ki predstavljajo sodobnejšo tehnologijo za enak namen. Podjetje mora o tem pridobiti predhodno soglasje ministrstva.
Osnovna sredstva je potrebno uporabljati izključno v nastanitvenem obratu, ki je predmet prijave na javni razpis.
Nabavljena osnovna sredstva morajo biti nova in nabavljena po tržnih pogojih od poslovno ali zasebno nepovezanih oseb (nabava je dovoljena od tretjih oseb, ki niso povezana s kupcem). Tretja oseba ne sme biti 25 % ali več kapitalsko povezana s prijaviteljem; lastniški deleži ali glasovalne pravice morajo biti manjše od 25 %. Nakup tudi ni dovoljen med sorodniki prvega, drugega in tretjega dednega reda ali med fizično osebo ustanoviteljem s.p.-ja oziroma med lastnikom podjetja in podjetjem ali med povezanimi podjetji, po Uredbi GBER. Omejitve zaradi sorodstvenih povezav se upoštevajo tudi med prodajalcem in prijaviteljem, katerih lastniki so v sorodstvenem razmerju in imajo več kot 25 % lastništvo v pravnih osebah. Nakup rabljenih osnovnih sredstva ni dovoljen oziroma v okviru tega javnega razpisa ni upravičen strošek.
11.2.2 Upravičeni stroški po shemi de minimis
1. Stroški investicij v opredmetena osnovna sredstva, ki sledijo sodobnim energetskim in okoljskim standardom za doseganje večje energetske in snovne učinkovitosti ter večjo porabo obnovljivih virov energije in uporabo najboljše razpoložljive tehnološke opreme in so povezani s:
– stroški nakupa opreme28:
28 Stroški morajo biti v skladu s pravili Slovenskih računovodskih standardov knjiženi kot osnovna sredstva, in sicer na način, da povečujejo vrednost nabavljenega osnovnega sredstva.
– naprave za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, vključno z dobavo in montažo.
2. Stroški storitev zunanjih izvajalcev
– stroški priprave in izdelave projektne oziroma investicijske dokumentacije,
– stroški izdelave energetskih izkaznic oziroma elaboratov gradbene fizike,
– stroški gradbenega nadzora,
– stroški pridobitve ekoloških znakov,
– stroški programov izobraževanja in usposabljanja (za vodje in zaposlene pri nosilcu investicije),
– stroški zagonskega trženja (stroški vključitve v digitalni rezervacijski in prodajni sistem, stroški vzpostavitve spletne strani).
V okviru te kategorije upravičenih stroškov se lahko sofinancirajo stroški zunanjih izvajalcev, s pomočjo katerih bo prijavitelj izvedel v prejšnjem odstavku navedene upravičene aktivnosti.
Izobraževanje in usposabljanje mora biti izvedeno v sodelovanju z ustrezno certificirano izobraževalno institucijo ali referenčnim izvajalcem na področju najmanj dveh modulov, ki pokrivata kakovost storitev in upravljanja na področju investicije, ki je predmet prijave, in digitalne kompetence.
Pri tržnem komuniciranju je potrebno glede na naravo oglaševanja uporabljati znak in znamko »I Feel Slovenia« ter pri oblikovanju grafične podobe slediti Priročniku celostne grafične podobe znamke Slovenije (vir: http://www.ukom.gov.si/si/promocija_slovenije/znamka_slovenije_i_feel_slovenia) in zahteve glede informiranja in obveščanja iz točke 15. tega razpisa.
Sklepanje podjemnih in avtorskih pogodb s svojimi zaposlenimi ter z osebami, ki pri upravičencu delujejo kot zakoniti zastopnik, člani organov upravljanja ali nadzora je neupravičen strošek.
Stroški storitev zunanjih izvajalcev niso upravičeni, če je:
– zunanji izvajalec s končnim prejemnikom povezana družba po pravilih zakona, ki ureja gospodarske družbe ali
– zakoniti zastopnik končnega prejemnika (lastnika ali najemnika), ali njegov družinski član udeležen kot poslovodja, član poslovodstva ali zakoniti zastopnik zunanjega izvajalca ali
– zakoniti zastopnik končnega prejemnika, ali njegov družinski član neposredno ali preko drugih pravnih oseb v več kot 25 % deležu udeležen pri ustanoviteljskih pravicah, upravljanju ali kapitalu zunanjega izvajalca.
Stroški, ki so upravičeni do sofinanciranja po shemi de minimis, se sofinancirajo v višini do 70 %. Prijavitelj je upravičen do povračila stroškov po shemi de minimis v višini največ do 10 % vrednosti upravičenih stroškov investicije (na ravni celotnega projekta). Kar je več od 10 % se šteje za neupravičen strošek, za katerega mora prijavitelj zagotoviti lastna sredstva. Skupni znesek pomoči, dodeljen enotnemu podjetju na podlagi pravila de minimis, ne sme presegati 200.000,00 EUR v kateremkoli obdobju zadnjih treh poslovnih let, pri čemer se v navedeno kvoto upošteva tudi predvideno sofinanciranje po tem javnem razpisu. Omenjeni znesek se zniža na vrednost 100.000,00 EUR za enotna podjetja, ki delujejo v komercialnem cestnem tovornem prometu, ne sme pa se uporabljati za nabavo vozil za cestni prevoz tovora.
Splošno pojasnilo k točki 11.2 Upravičeni stroški
V okviru investicije mora biti vsaj 50 % upravičenih stroškov investicije namenjenih ukrepom za doseganje večje energetske in snovne učinkovitosti ter večje porabe obnovljivih gradbenih materialov.
K ukrepom iz prejšnjega odstavka sodijo nakup in vgradnja:
– zunanjega energetsko učinkovitega stavbnega pohištva v stavbi,
– naprav za pridobivanje toplote iz obnovljivih virov,
– naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ti stroški se sofinancirajo zgolj po shemi de minimis, točka 11.2.2 točke 11.2 Upravičeni stroški),
– energetsko učinkovitejše razsvetljave,
– energetsko učinkovite kurilne naprave,
– energetsko učinkovitega sistema ogrevanja in/ali hlajenja,
– sistema za izkoriščanje odpadne toplote,
– naprav, ki prispevajo k zmanjšanju porabe pitne in sanitarne vode (varčne sanitarne armature, sistem za zbiranje in uporabo deževnice),
– ukrepi za zmanjšanje količin nastalih odpadkov (nakup posod za ločeno zbiranje odpadkov, stiskalnice odpadkov, kompostnik idr.),
– sistemov za nadzor in regulacijo energetskih sistemov in
– toplotne izolacije celotnega zunanjega zidu, strehe, stropa ali tal.
Kot upravičeni stroški se upoštevajo tudi stroški, ki se nanašajo na dopolnjujočo oziroma spremljajočo turistično infrastrukturo, ki predstavlja celovit turistični produkt nastanitvenega obrata (npr. vlaganja v wellness centre, kongresne kapacitete, otroška igrišča, vinske kleti …), vendar zgolj v primeru, ko je takšna ponudba neposredno povezana z nastanitvenim obratom (znotraj ali tvori celovito enoto z nastanitvenim obratom), ki je predmet prijave na razpis in je pretežno namenjena turistom, ki bivajo v nastanitvenem obratu. Vlaganja v dopolnjujočo oziroma spremljajočo turistično infrastrukturo lahko predstavljajo do vključno 30 % upravičenih stroškov investicije.
Neupravičeni stroški:
– davek na dodano vrednost ter drugi davki ali dajatve,
– bančni stroški za vodenje računov,
– stroški bančnih garancij ali drugih finančnih institucij,
– denarne kazni, penali in stroški sodnih postopkov.
– stroški, katerih povračilo je bilo za isti namen že pridobljeno iz drugih javnih virov (s čimer bi skupna državna pomoč presegla dovoljeno intenziteto sofinanciranja investicije),
– stroški refinanciranja oziroma nadomeščanja starih posojil in zakupa (leasinga),
– stroški nabave materiala ali surovin za proizvodnjo,
– stroški nakupa zemljišč in zgradb,
– stroški nakupa v obliki zakupa (leasinga),
– odvetniški honorarji za svetovanje, notarski stroški, stroški za tehnično ali finančno strokovno znanje, računovodski in revizijski stroški, stroški svetovanja in inženiringa, stroški vodenja investicije,
– stroški priprave vloge oziroma prijave na javni razpis ter stroški priprave zahtevkov za izplačilo,
– stroški tekočega poslovanja,
– drugi stroški, kot jih določajo regionalna shema, MSP shema in/ali de minimis shema.
V primeru, da bo znesek upravičenih stroškov po zaključku investicije nižji od praga, ki zagotavlja dosego z razpisom določenega najnižjega zneska sofinanciranja, vloga v celoti ne bo upravičena do sofinanciranja in bo ministrstvo zahtevalo vračilo že izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun končnega prejemnika do dneva vračila sredstev v proračunski sklad NOO.
Končni prejemnik je dolžan o morebitnih spremembah investicije obvestiti ministrstvo. V primeru večjih sprememb, ki vplivajo na spremembo posameznih vrst upravičenih stroškov v vrednosti 20 % ali več vrednosti investicije, je potrebno spremembe urediti z dodatkom k pogodbi o sofinanciranju.
11.3 Načini financiranja upravičenih stroškov
Upravičeni stroški se sofinancirajo na podlagi dejansko nastalih in plačanih upravičenih stroškov. Upravičenost posameznega stroška se dokazuje na podlagi posamezne listine (računa oziroma druge verodostojne listine). Na listinah mora biti jasno razvidno, kateri strošek oziroma v kolikšnem deležu se nanaša na investicijo. K listinam je potrebno priložiti vso spremljajočo dokumentacijo, navedeno v četrtem odstavku te točke. Navedeno pomeni, da bo moral končni prejemnik ob zahtevku za sofinanciranje predložiti vso relevantno dokumentacijo, s katero bo dokazoval 100 % vrednost uveljavljenih upravičenih stroškov.
Končni prejemniki morajo izvesti investicijo v skladu z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti ter skladno z določili pogodbe o sofinanciranju. Upoštevanje navedenega se lahko izkazuje le na način, da se celoten postopek ustrezno dokumentira in obrazloži. Končni prejemnik mora zagotoviti gospodarno in učinkovito porabo odobrenih sredstev, tako, da se pogodbeno zastavljeni cilji in načrtovani rezultati investicije uspešno dosežejo.
Financiranje upravičenih stroškov bo potekalo na osnovi izstavljenih zahtevkov za sofinanciranje, kot je opredeljeno v točki 9 razpisne dokumentacije in pogodbi o sofinanciranju. Pri financiranju se upoštevajo tudi ostala določila javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije. Vsebina in obličnost zahtevka bo opredeljena s pogodbo o sofinanciranju. Zahtevke o sofinanciranju lahko podpisujejo samo pooblaščene osebe končnega prejemnika.
Za uveljavljanje upravičenih stroškov je potrebno k zahtevku za sofinanciranje predložiti naslednja obvezna dokazila in dokumentacijo, ki izkazuje realizacijo aktivnosti in nastanek upravičenih stroškov, in sicer:
– dokumentacijo glede izbora izvajalca,
Končni prejemniki so dolžni pri izbiri izvajalcev upoštevati načela iz drugega odstavka točke 11.3 javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije. Praviloma je za oddana naročila potrebno pridobiti najmanj tri primerljive in relevantne ponudbe. V primeru, da ni možno pridobiti zahtevanega števila ponudb, je končni prejemnik dolžan priložiti pisno obrazložitev razlogov, katerih objektivnost bo preverilo ministrstvo. V primeru neupoštevanja te zahteve lahko pride izključitve stroškov, ki se nanašajo za zadevno naročilo. Ustreznost postopka se izkazuje z listinsko dokumentacijo (povpraševanje, prejete ponudbe, potrditev naročila, zapisnik o izboru), ki se jo predloži zahtevku za sofinanciranje.
– pogodbo ali naročilnico,
– račun oziroma gradbeno situacijo, potrjeno s strani vršilca strokovnega nadzora,
– dokazilo o dobavi opreme (za dobave iz EU: npr. dobavnica, tovorni list; v kolikor gre za uvoz: npr. dobavnica, enotna upravna listina (EUL), tovorni list, prevzemi list) oziroma dokazilo o opravljeni storitvi,
– za gradbene proizvode, naprave, stroje in opremo, dokazilo, da je kupljena oprema nova (razvidno leto izdelave – garancije, certifikati, tehnične specifikacije, potrdila proizvajalcev),
– fotografije opreme (ki prikazuje opremo v uporabi),
– dokazilo o izvršenem plačilu računa oziroma gradbenih situacij,
– poročilo o izvedbi (vsebinsko in finančno) s slikovnim gradivom,
– izpis iz stroškovnega mesta za zadevno investicijo.
Ministrstvo lahko poleg zgoraj navedenega zahteva tudi dodatna dokazila.
12. Roki in način prijave na javni razpis
Roki za oddajo vlog so: 5. 12. 2022, 27. 3. 2023 in 29. 5. 2023.
Prijavitelj je dolžan v Obrazcu št. 1 jasno označiti za kateri rok oddaja vlogo. V primeru, da prijavitelj na obrazcu št. 1 ne označi za katero odpiranje je vlogo posredoval, bo vloga avtomatično uvrščena v prvi še odprti rok odpiranja.
Navodila za izdelavo popolne vloge so navedena v poglavju IV. Navodila za izpolnjevanje dokumentacije.
Vloge je potrebno vložiti na naslov: Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Kotnikova ulica 5, 1000 Ljubljana. Kot pravočasne bodo upoštevane vloge, ki bodo do navedenih rokov osebno oddane v času uradnih ur v vložišče ministrstva (pri recepciji) oziroma do navedenih rokov priporočeno oddane na pošti. Upošteval se bo datum razviden iz poštnega žiga, odtisnjenega na ovojnici, ki za obravnavo ne sme biti kasnejši od roka za predložitev vlog. V primeru, da iz ovojnice ne bo razviden datum na poštnem žigu in v primeru neposredne predložitve vloge na sedežu ministrstva, pa velja datum, vpisan na potrdilu ministrstva o prejemu pošiljke, ki prav tako ne sme biti kasnejši od roka za predložitev vlog.
Vloga na razpis mora biti oddana v skladu z navodili, ki so v razpisni dokumentaciji in sicer v zaprti ovojnici z navedbo na sprednji strani, dobesedno in brez okrajšav: »Ne odpiraj – Vloga – Javni razpis za sofinanciranje vlaganj v nastanitveno turistično ponudbo za dvig dodane vrednosti turizma, in s polnim nazivom in naslovom prijavitelja.
12.1 Popolnost vloge
Vloga in vsi njeni sestavni deli morajo biti izpolnjeni v slovenskem jeziku. Vsi zneski v vlogi morajo biti navedeni v evrih (EUR), zaokroženi na dve decimalni mesti.
Vloga je popolna, če vsebuje:
– vse izpolnjene, podpisane, datirane in ožigosane razpisne obrazce,
– vse zahtevane priloge, ki so sestavni del razpisne dokumentacije,
– investicijsko dokumentacijo, ki more biti izdelana v skladu z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ,
– v primeru, da je prijavitelj nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji, ki je gostinska dejavnost, mora k vlogi priložiti tudi dovoljenje za izvajanje dopolnilne dejavnosti kmetije z nastanitvijo, ki ga je izdala krajevno pristojna upravna enota,
– dokazilo o lastništvu oziroma drugo ustrezno dokazilo (overjena pogodba o najemu, služnosti in stavbni pravici). V kolikor iz dokumentov ni razvidno, da se lastnik oziroma solastnik strinja z načrtovanimi aktivnostmi tudi overjeno soglasje lastnika oziroma solastnika,
– skico lokacije investicije,
– dokumentacijo o izkazovanju višine stroškov (projektantski popisi, specifikacija opreme (tehnični listi), predračune za nakup posamezne opreme in drugih opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstev, ki so veljavni na dan oddaje vloge),
– bilanco stanja za leto 2021 oziroma kopijo pogodbe o zaposlitvi za vsakega zaposlenega in obrazec M1/M2 v primeru, da je prijavitelj ustanovil podjetje ali podružnico ali hčerinsko podjetje v Republiki Sloveniji šele po 31. 1. 2021,
– v primeru, da je prijavitelj nosilec dopolnilne dejavnosti na kmetiji za zaposlene družinske člane k vlogi priloži izpisek iz ZZZS (za šifre 51, 52, 007 + 64) in v primeru zaposlitev (zunanjih) delavcev za vsakega zaposlenega kopijo pogodbe o zaposlitvi in obrazec M1/M2,
– drugo dokumentacijo, ki dodatno potrjuje navedbe v vlogi.
Priporočljivo je, da prijavitelj zaradi hitrejše obravnave vlog k vlogi priloži tudi zemljiškoknjižni izpisek, ki ne sme biti starejši od 1 meseca.
13. Odpiranje in pregled vlog za dodelitev sredstev
Zaradi pričakovanega velikega števila vlog, odpiranje vlog ne bo javno in bo izvedeno v prostorih ministrstva najkasneje v 8 delovnih dneh po datumu za oddajo vlog. Datumi in druge informacije v zvezi z odpiranjem vlog bodo objavljene na spletnih straneh ministrstva: http://www.gov.si.
Na odpiranju bo strokovna komisija preverila pravočasnost, pravilno označenost, formalno ter vsebinsko popolnost in ustreznost prispelih vlog.
Neustrezno označene ter nepravočasno prispele vloge na zadnji rok za oddajo vlog, se ne bodo obravnavale in bodo s sklepom zavržene ter vrnjene prijaviteljem. V primeru nepravočasne oddaje vloge na prvi rok ali katerega izmed vmesnih rokov za oddajo, se bo vloga odpirala na prvem naslednjem odprtem roku, o čemer bo prijavitelj pisno obveščen. Prijavitelj lahko vlogo tudi umakne iz obravnave.
Formalna popolnost vloge pomeni, da je vlogi priložena vsa dokumentacija iz točke 12.1. razpisne dokumentacije. Vsebinska popolnost in ustreznost vloge pomeni, da je vloga skladna s pogoji javnega razpisa oziroma razpisne dokumentacije. Pogoji morajo biti izpolnjeni na dan oddaje vloge. Pogoji so predmet preverjanja pred začetkom ocenjevanja. V primeru, katerikoli izmed pogojev ni izpolnjen, se izpolnjevanje ostali kriterijev ne bo preverjalo, vloga pa bo zavrnjena. V primeru, da ministrstvo ugotovi, da prijavitelj navaja napačne podatke, se vloga zavrne.
Prijavitelje, katerih vloge niso formalno popolne bo strokovna komisija v roku 8 dni od odpiranja vlog pisno pozvala k dopolnitvi vloge. Prijavitelji, katerih vloge ne bodo formalno popolne bodo morali vlogo dopolniti najkasneje v roku osmih dni od prejema poziva za dopolnitev. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji v roku ne bodo dopolnili v skladu s pozivom za dopolnitev, bodo s sklepom zavržene. Prijavitelj v dopolnitvi ne sme spreminjati (višati) višine zaprošenih sredstev, tistega dela vloge, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta vloge ali tistih elementov vloge, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove vloge glede na preostale vloge, ki jih je ministrstvo prejelo v postopku dodelitve sredstev. Prijavitelj sme ob pisnem soglasju ministrstva popraviti očitne računske napake, ki jih ministrstvo odkrije pri pregledu in ocenjevanju vlog.
Če bo strokovna komisija pri pregledu vlog ugotovila, da vloga ni jasna (da je vsebinsko nepopolna in neustrezna), lahko prijavitelje pozove k pojasnitvi vloge in/ali uskladitvi vloge oziroma dokumentacije in mu določi rok za pojasnitev. V primeru, da prijavitelj vsebinskih pojasnitev ne posreduje v postavljenem roku, jih strokovna komisija pri presoji vloge ne bo upoštevala in bo vlogo presojala glede na navedbe v vlogi brez pojasnitev oziroma uskladitev.
Izpolnjevanje pogojev mora izhajati iz celotne vloge, splošno znanih dejstev in podatkov iz javnih evidenc. Vloge, ki ne izpolnjujejo vseh pogojev in zahtev razpisa in razpisne dokumentacije in niso v skladu s predmetom, namenom in cilji razpisa, se kot neustrezne zavrnejo. Če se to ugotovi po izdaji sklepa o sofinanciranju, se pogodba ne podpiše, sklep pa se razveljavi. Po podpisu pogodbe je to razlog za odstop od pogodbe in zahtevo za vrnitev sredstev.
Vse pravilno označene, pravočasne, formalno popolne ter hkrati vsebinsko ustrezne (izpolnjujejo vse pogoje javnega razpisa) vloge bo strokovna komisija obravnavala (ocenila) v skladu z merili za ocenjevanje iz točke 7 razpisne dokumentacije.
14. Rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa
Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa praviloma obveščeni najkasneje v roku 90 dni od datuma odpiranja vlog. O dodelitvi sredstev bo odločeno s sklepom predstojnika ministrstva.
Prijavitelji bodo na podlagi sklepa o izboru in skladno s pozivom ministrstva pozvani k podpisu pogodbe o dodelitvi sredstev. Prijavitelj lahko umakne vlogo za pridobitev sredstev do pravnomočnosti sklepa o izboru.
Zoper sklep o (ne)izboru, lahko prijavitelj v tridesetih dneh od prejema sklepa sproži upravni spor z vložitvijo tožbe na Upravno sodišče Republike Slovenije. Predmet tožbe ne morejo biti postavljena merila za ocenjevanje vlog. Vložena tožba ne zadrži podpisa pogodb o dodelitvi sredstev z ostalimi (izbranimi) končni prejemniki. V upravnem sporu ni mogoče izpodbijati odločbe, s katero je bilo odločeno o pravici dodelitve sredstev ministrstva drugim osebam, ampak le tisti sklep ali njegov del, s katerim je bilo odločeno o pravici tožnika.
Rezultati predmetnega javnega razpisa so informacije javnega značaja in bodo objavljeni na spletni strani ministrstva.
15. Zahteve glede informiranja in obveščanja
Končni prejemniki morajo skladno s 34. členom Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost zagotavljati skladne, učinkovite in sorazmerne informacije različnim ciljnim skupinam, tudi medijem in javnosti, tako, da navedejo izvor in zagotovijo prepoznavnost sredstev Unije, tudi tako, da na vidnem mestu prikažejo emblema Unije in ustrezno izjavo o financiranju z napisom »Financira Evropska unija – NextGenerationEU« in logotip Načrta za okrevanja in odpornost (NOO), dostopen na: https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/nacrt-za-okrevanje-in-odpornost/dokumenti/. Emblem in napis naj bosta tudi na gradbiščni tabli. Končni prejemnik namesti trajno tablo (ploščo) ali pano na vidno mesto, takoj ko se začne fizično izvajanje projekta, ki vključuje fizično naložbo, ali ko se namesti kupljena oprema, in pri katerem je finančna podpora enaka ali večja kot 500.000,00 evrov sredstev mehanizma.
Končni prejemniki morajo začeti navajati vir sofinanciranja takoj po sklenitvi pogodbe o sofinanciranju.
Končni prejemnik je dolžan:
– na svoji spletni strani (v kolikor obstaja) ob odobritvi sofinanciranja predstaviti informacijo o investiciji, ki je predmet sofinanciranja (naziv investicije, celotna vrednost investicije ter znesek sofinanciranja iz sklada NOO, datum pričetka in zaključka investicije). Navesti mora tudi informacijo o viru financiranja: Načrt za okrevanje in odpornost, razvojno področje C3: Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponenta K11: Trajnostni razvoj slovenskega turizma, vključno s kulturno dediščino in naložba IB: Trajnostni razvoj slovenske nastanitvene turistične ponudbe za dvig dodane vrednosti turizma. Kratka predstavitev investicije mora vsebovati namen in cilje oziroma kazalnike, ki bodo z investicijo doseženi. Ob zaključku investicije se objavijo tudi doseženi rezultati,
– v kolikor uporablja druga spletna komunikacijska orodja (socialna omrežja, video kanale ipd.), predstaviti informacije o investiciji,
– izobesiti na videm mestu plakat ali podobno vizualno vsebino (na primer na mestu izvajanja aktivnosti, pri označevanju dogodka ali na sedežu končnega prejemnika),
– pripraviti informacijo za medije in izvajati sprotno informiranje preko e-informatorja,
– v primeru komuniciranja z javnostmi primerno označiti vsa informativna in komunikacijska gradiva in aktivnosti.
Končni prejemnik zagotovi, da so udeleženci investicije obveščeni o njenem financiranju. V vsak dokument, ki se nanaša na izvajanje investicije in je namenjen javnosti ali udeležencem, vključno s pogodbami o zaposlitvi, aneksi in sklepi, mora biti vključen zgoraj navedeni emblem Unije in navedba. Prav tako morajo biti z emblemom Unije označene pogodbe z zunanjimi izvajalci (pogodbe o medsebojnem sodelovanju, avtorske, podjemne pogodbe …).
Končni prejemnik je dolžan med izvajanjem investicije ministrstvo obveščati o zahtevanih komunikacijskih aktivnostih.
16. Zahteve glede hranjenja dokumentacije in spremljanja ter evidentiranja
Končni prejemnik se strinja, da lahko ministrstvo kadarkoli v obdobju 10 let po zaključku investicije pooblasti zunanjega izvajalca za izvajanje nadzora nad izvedbo investicije. Končni prejemnik bo dolžan zagotavljati dostopnost in hrambo celotne originalne dokumentacije, vezane na investicijo in zagotavljati ministrstvu, zunanjemu izvajalcu, ki ga ministrstvo pooblasti za izvajanje nadzora, koordinacijskemu organu (Urad MF za okrevanje in odpornost – URSOO), nacionalnemu koordinatorju za revizijo (Urad za nadzor nad proračunom – UNP), nacionalnemu koordinatorju za stroške (Ministrstvo za finance) in/ali drugim domačim ali evropskim nadzornih institucij (v nadaljevanju: nadzorni organi) vpogled v navedeno dokumentacijo za potrebe bodočih preverjanj še 10 let po zaključku investicije.
Končni prejemnik mora voditi in spremljati porabo sredstev za investicijo, ki je predmet posamezne vloge za sofinanciranje, računovodsko ločeno na posebnem stroškovnem mestu ali po ustrezni računovodski kodi za vse transakcije v zvezi z investicijo, tako da je v vsakem trenutku zagotovljen pregled nad namensko porabo sredstev, ne glede na računovodska pravila Republike Slovenije.
17. Zahteve glede dostopnosti dokumentacije nadzornim organom
Končni prejemnik mora omogočiti tehnični, administrativni in finančni nadzor nad izvajanjem investicije. Nadzor se izvaja s strani nadzornih organov.
Končni prejemnik bo moral nadzornim organom predložiti vse dokumente, ki izkazujejo resničnost, pravilnost in skladnost upravičenih stroškov sofinancirane investicije. V primeru preverjanja na kraju samem bo končni prejemnik moral omogočil vpogled v računalniške in računovodske programe, listine in postopke v zvezi z izvajanjem investicije ter v rezultate investicije (iz dokumentarnih in informacijskih sistemov). Končni prejemnik bo o izvedbi preverjanja na kraju samem predhodno pisno obveščen, ministrstvo ali drug nadzorni organ pa lahko opravi pregled na terenu brez predhodne najave. Končni prejemnik bo dolžan ukrepati skladno s priporočili iz končnih poročil nadzornih organov in redno obveščati ministrstvo o izvedenih ukrepih.
18. Načelo »ne škoduj bistveno« (DNSH) v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852
Prijavitelj mora pri pripravi investicije upoštevati »načelo, da se ne škoduje bistveno«, kar pomeni, da ne investicija ne dejavnost, na katero se investicija nanaša, ne sme škodovati bistveno kateremu koli od okoljskih ciljev v smislu člena 17 Uredbe (EU) 2020/852 in Tehničnih smernic za uporabo »načela, da se ne škoduje bistveno« v skladu z Uredbo o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost, ki so bile objavljene dne 18. 2. 2021 v UL EU št. C58/01, še posebno v zvezi z zaščito biotske raznovrstnosti. Pri tem se upoštevata tako okoljski vpliv same dejavnosti kot okoljski vpliv proizvodov in storitev, ki jih ta dejavnost zagotavlja, v njihovem celotnem življenjskem ciklu, pri čemer se zlasti upošteva proizvodnja, uporaba in konec življenjske dobe teh proizvodov in storitev.
Pri pripravi investicije mora biti prijavitelj pozoren na vprašanje vplivov njihove investicije na okolje.
Šteje se, da dejavnost bistveno škoduje:
(a) blažitvi podnebnih sprememb, kadar dejavnost privede do znatnih emisij toplogrednih plinov;
(b) prilagajanju podnebnim spremembam, kadar dejavnost privede do povečanega škodljivega vpliva na sedanje podnebje in pričakovano prihodnje podnebje, na dejavnost samo ali na ljudi, naravo ali sredstva;
(c) trajnostni uporabi in varstvu vodnih in morskih virov, kadar dejavnost škoduje:
(i) dobremu stanju ali dobremu ekološkem potencialu vodnih teles, vključno s površinskimi in podzemnimi vodami, ali
(ii) dobremu okoljskemu stanju morskih voda;
(d) krožnemu gospodarstvu, vključno s preprečevanjem odpadkov in recikliranjem, kadar:
(i) dejavnost privede do znatne neučinkovitosti pri uporabi materialov ali neposredne ali posredne rabe naravnih virov, kot so neobnovljivi viri energije, surovine, voda in zemlja, v eni ali več fazah življenjskega cikla proizvodov, vključno z vidika trajanja, popravljivosti, nadgradljivosti, možnosti ponovne uporabe ali recikliranja proizvodov;
(ii) dejavnost privede do znatnega povečanja nastajanja, sežiganja ali odlaganja odpadkov, razen sežiganja nevarnih odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, ali
(iii) lahko dolgoročno odlaganje odpadkov bistveno in dolgoročno škoduje okolju;
(e) preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja, kadar dejavnost privede do znatnega povečanja emisij onesnaževal v zrak, vodo ali zemljo v primerjavi s stanjem pred začetkom izvajanja te dejavnosti;
(f) varstvu in obnovi biotske raznovrstnosti in ekosistemov, kadar je dejavnost:
(i) znatno škodljiva za dobro stanje in odpornost ekosistemov ali
(ii) škodljiva za stanje ohranjenosti habitatov in vrst, vključno s tistimi, ki so v interesu Unije.
19. Zagotavljanje enakih možnosti in trajnostnega razvoja
Končni prejemnik bo moral zagotoviti spodbujanje enakih možnosti moških in žensk ter preprečiti vsakršno diskriminacijo, zlasti v zvezi z dostopnostjo za invalide, med osebami, ki so oziroma bodo vključene v izvajanje aktivnosti v okviru predmetnega javnega razpisa, v skladu z zakonodajo, ki pokriva področje zagotavljanja enakih možnosti in 7. členom Uredbe 1303/2013/EU.
Končni prejemnik bo moral rezultate investicije uresničevati v skladu z načelom trajnostnega razvoja in ob spodbujanju cilja Evropske unije o ohranjanju, varovanju in izboljšanju kakovosti okolja, ob upoštevanju načela onesnaževalec plača v skladu z 8. členom Uredbe 1303/2013/EU.
20. Varovanje osebnih podatkov in poslovna skrivnost
Varovanje osebnih podatkov, ki jih ministrstvu posredujejo prijavitelji oziroma končni prejemniki bo zagotovljeno v skladu z veljavno zakonodajo, ki ureja varovanje osebnih podatkov, vključno s Splošno uredbo GDPR in ZVOP-1. V zvezi s tem ministrstvo napotuje na splošne informacije oziroma na obvestilo o varstvu osebnih podatkov, objavljeno na spletni strani ministrstva na povezavi http://www.mgrt.gov.si/si/o_ministrstvu/varstvo_osebnih_podatkov/.
Več o varstvu osebnih podatkov in zavezah ministrstva je navedeno v Prilogi št. 2, kot delu razpisne dokumentacije.
Vsi podatki iz vlog, ki jih komisija odpre, so informacije javnega značaja razen tistih podatkov, ki jih prijavitelj posebej označi, in sicer poslovne skrivnosti, osebni podatki in druge izjeme iz 6. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZdavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 7/18, v nadaljevanju: ZDIJZ), ki niso javno dostopne in tako ne smejo biti razkrite oziroma dostopne javnosti. Poslovna skrivnost se lahko nanaša na posamezen podatek ali na del vloge, ne more pa se nanašati na celotno vlogo. Prijavitelj mora pojasniti, zakaj posamezen podatek ne sme biti dostopen javnosti kot informacija javnega značaja. Če prijavitelj ne označi in razloži takšnih podatkov v vlogi, bo ministrstvo lahko domnevalo, da vloga po stališču prijavitelja ne vsebuje poslovnih skrivnosti in drugih izjem iz 6. člena ZDIJZ.
Namen obdelave osebnih podatkov, ki jih ministrstvu posredujejo prijavitelji oziroma končni prejemniki, je izvedba javnega razpisa, preverjanje morebitnega konflikta interesov in izvedba postopkov za zaščito finančnih interesov Unije skladno z 22. členom Uredbe (EU) 2021/241 Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi mehanizma za okrevanje in odpornost vodenje podatkov, evidenc, analiz in drugih zbirk za ministrstvo in nadzorne organe in sicer o izidu javnega razpisa in o izvajanju pogodbe o sofinanciranju. Nadalje je namen obdelave osebnih podatkov tudi izdelava študij in vrednotenj, sodelovanje in priprava oziroma izdelava vlog v postopkih pred pristojnimi organi (postopki pred sodnimi, preiskovalnimi ali drugimi pristojnimi organi). Osebni podatki se bodo obdelovali tudi za namene učinkovitega delovanja informacijskih sistemov ali pripomočkov, ki jih uporablja ali jih je dolžno uporabljati ministrstvo.
Podatki o sofinanciranih investicijah, za katere je tako določeno s predpisi ali, ki so javnega značaja, se bodo objavili. Objavljen bo seznam končnih prejemnikov, ki bo obsegal navedbo končnega prejemnika, naziv investicije, programsko območje končnega prejemnika in znesek javnih virov financiranja investicije. Objave podatkov bodo izvedene v skladu z ZDIJZ.
Končni prejemnik, ki je skladno z zakonom, ki ureja preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma, zavezan k vpisu podatkov v Register dejanskih lastnikov, ki ga vodi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve (AJPES), bo najkasneje s podpisom pogodbe o dodelitvi sredstev zavezan, da na poziv ministrstva in v roku, postavljenem v pozivu, ministrstvu posreduje podatke o svojih dejanskih lastnikih, katere je ministrstvo kot izvajalec ukrepa dolžno zagotavljati po predpisih, ki urejajo izvajanje Mehanizma za okrevanje in odpornost.
21. Zahteve glede spremljanja in vrednotenja doseganja mejnikov, rezultatov in kazalnikov investicije
Končni prejemnik bo za namen spremljanja in vrednotenja investicije dolžan spremljati in ministrstvu zagotavljati podatke o doseganju ciljev investicije.
Končni prejemnik mora v vlogi realno prikazati načrtovane cilje investicije. Podatki iz vloge za prijavo (prejete dokumentacije) bodo osnova za spremljanje pričakovanih rezultatov in bodo kot takšni tudi priloga pogodbe o dodelitvi sredstev.
V primeru, da med izvajanjem investicije pride do sprememb, ki bi vplivale na oceno vloge tako, da bi se ocena znižala pod prag sofinanciranih investicij, ministrstvo lahko odstopi od pogodbe o dodelitvi sredstev ter zahteva vrnitev izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun končnega prejemnika do dneva vračila sredstev v proračunski sklad NOO.
Cilji, ki jih mora doseči investicija OB zaključku (najkasneje do 30. 6. 2026):
– pridobitev vseh soglasij in dovoljenj za uporabo, vključno z uporabnim dovoljenjem,
– predložitev ministrstvu Izkaza o energijskih lastnostih stavbe, kot del projektne dokumentacije izvedenih del (PID), izdelanega skladno z 19. členom PURES-3 z navedenimi načrtovanimi vrednostmi, ki jih je prijavitelj navedel v vlogi (stopnja energetske učinkovitosti v segmentu specifične potrebne toplote za ogrevanje stavbe – Q´H,nd,an (kWh/(m2an)), kazalnik specifične potrebne skupne primarne energije za delovanje TSS v stavbi E'Ptot,an oziroma kazalnik korigirane specifične potrebne skupne primarne energije za delovanje stavbe E'Ptot,kor,an, kazalnik specifične potrebne skupne primarne energije za delovanje referenčne stavbe E'Ptot,ref,an, ROVE v primarni energiji, potrebni za delovanje stavbe),
– pridobitev energetske izkaznice vsaj razreda B1,
– evidentiranje v AJPES-ovem Registru nastanitvenih obratov,
– doseganje kakovostne ravni kategorizacije (glede na zavezo končnega prejemnika, izhajajoč iz vloge in pogodbe o sofinanciranju),
– evidentiranje v sistemu kategorizacije www.kategorizacija.si (z izjemo glampingov),
– pridobitev ocene neodvisnega zunanjega ocenjevalca iz seznama MGRT za pridobljeno ustrezno kategorizacijo nastanitvenega obrata,
– izkazati obratovanje nastanitvenega obrata po zaključeni investiciji (najmanj 10 mesecev na leto),
– vsaj ohranitev števila delovnih mest oziroma števila zaposlenih glede na število opravljenih delovnih ur na dan 31. 12. 2021,
– izkazati, da je vsaj 50 % upravičenih stroškov namenjenih ukrepom za doseganje višje energetske učinkovitosti,
– ostali cilji, ki izhajajo iz vloge prijavitelja in pogodbe o sofinanciranju.
Ob zaključku investicije poda končni prejemnik izjavo, da je z investicijo zaključil in da so finančne obveznosti iz pogodbe o sofinanciranju zaključene. Prav tako mora predložiti relevantna dokazila, da je s končano investicijo dosegel cilje, opredeljene v javnem razpisu in vlogi.
Izjava z dokazili o ciljih investicije mora biti posredovana na ministrstvo do 30. 6. 2026 (razen dokazil o doseganju ciljev, ki morejo biti na ministrstvo predložena po zaključku investicije). Vsi stroški in dokazila o plačilih, ki so nastali pred oddajo vloge na javni razpis (razen za stroške povezane s pripravo in izdelavo projektne oziroma investicijske dokumentacije, pri katerih se obdobje upravičenosti začne 20. 7. 2021) in po 31. 5. 2026, niso veljavni in upravičeni do sofinanciranja.
Končni prejemnik mora ob zaključku investicije izdelati končno poročilo. Končno poročilo mora vsebovati tudi poglavje, kjer je opredeljena vsebinska in finančna realizacija investicije glede na načrtovani finančni in vsebinski okvir investicije v povezavi z doseganjem mejnikov in ciljev.
V primeru, da končni prejemnik ob zaključku investicije ne bo dokazal uresničitev načrtovanih ciljev v celoti, lahko ministrstvo zahteva vračilo že izplačanih sredstev oziroma sorazmernega dela sredstev za nerealizirane aktivnosti, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun končni prejemnik do dneva vračila sredstev v proračunski sklad NOO.
Cilji, ki jih mora doseči investicija PO zaključku:
– pridobitev ekološkega znaka29 za nastanitvene obrate (v kolikor so znotraj investicije med upravičene stroške vključeni tudi stroški, vezani na gostinski prehrambni obrat, mora tudi obrat pridobiti ekološki znak za gostinske obrate) ter pridobitev znaka Slovenia Green v okviru Zelene sheme slovenskega turizma. Ekološki znaki morajo biti pridobljeni najkasneje v roku dveh let po zaključku investicije ter biti ohranjeni vsaj ves čas spremljanja investicije,
29 Upoštevani ekološki znaki: EU – EU ECOLABEL, Bio Hotels, Green Globe, Green Key, Travelife, Ecocamping, World of Glamping Green, L.E.A.F., Slovenia Green Cuisine
– prijava 5-zvezdičnega doživetja (ali s svojim produktom biti del 5-zvezdičnega doživetja drugega nosilca) na odprti poziv Slovenske turistične organizacije za 5-zvezdična doživetja v roku enega leta od zaključka,
– doseganje števila novo zaposlenih, ki jih bo prijavitelj navedel v vlogi – poročanje za celotno obdobje spremljanja investicije,
– za turistične kmetije: v roku dveh let po zaključku investicije prijavitelj v letnem poročilu navede realizacijo povprečne dobe bivanja turistov za leto po zaključku investicije in k temu priloži ustrezno dokazilo, iz katerega bo mogoče preveriti doseganje rezultata povprečne dobe bivanja turistov v letu po zaključku investicije (npr. izpis iz Knjige gostov ali izpis občine o realiziranih prenočitvah in odvedeni turistični taksi).
Končni prejemnik poroča o doseganju ciljev v letnih poročilih, ki jim priloži ustrezna dokazila, ves čas spremljanja investicije. Letna poročila za realizirano preteklo leto mora končni prejemnik predložiti vsako leto, najkasneje do 30. 6. tekočega leta za preteklo leto. V kolikor prijavitelj dokazil o doseganju ciljev ne bo predložil v predpisanih rokih, lahko ministrstvo odstopi od pogodbe o sofinanciranju in zahteva vračilo že izplačanih sredstev, skupaj z zamudnimi obrestmi, od dneva nakazila do dneva vračila.
22. Posledice, če se ugotovi, da je v postopku potrjevanja investicij ali izvajanja investicij prišlo do resnih napak, nepravilnosti, goljufije ali kršitve obveznosti:v kolikor se ugotovi, da je v postopku potrjevanja investicij ali izvajanja investicij prišlo do resnih napak, nepravilnosti ali kršitve obveznosti, ali pa končni prejemnik ministrstva ni seznanil z vsemi dejstvi in podatki, ki so mu bili znani ali bi mu morali biti znani oziroma, da je posredoval neresnične, nepopolne podatke oziroma dokumente ali prikril informacije, ki bi jih bil v skladu s tem javnim razpisom dolžan razkriti, ker bi lahko vplivali na odločitev ministrstva o dodelitvi sredstev ali da je neupravičeno pridobil sredstva po tem javnem razpisu, na podlagi ponarejene listine ali kaznivega dejanja, bo ministrstvo odstopilo od pogodbe, končni prejemnik pa bo dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun končnega prejemnika do dneva vračila sredstev v proračunski sklad NOO.
23. Posledice, če se ugotovi, da aktivnosti investicije niso bile skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije: v kolikor se ugotovi, da aktivnosti investicije niso bile skladne s pravom Unije in pravom Republike Slovenije, bo ministrstvo odstopilo od pogodbe, končni prejemnik pa bo dolžan vrniti neupravičeno prejeta sredstva skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun končnega prejemnika do dneva vračila sredstev v proračunski sklad NOO.
24. Posledice, če se ugotovi dvojno financiranje posamezne investicije ali, da je višina financiranja investicije presegla maksimalno dovoljeno stopnjo oziroma znesek pomoči: dvojno uveljavljanje stroškov in dvojno financiranje izdatkov, ki so že bili povrnjeni iz katerega koli drugega vira, ni dovoljeno. V kolikor se ugotovi dvojno uveljavljanje stroškov ali dvojno financiranje izdatkov, ministrstvo odstopi od pogodbe in zahteva vračilo že izplačanih sredstev skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva nakazila sredstev na transakcijski račun končnega prejemnika do dneva vračila sredstev v proračunski sklad NOO. Če je dvojno uveljavljanje stroškov ali dvojno financiranje izdatkov namerno, se bo obravnavalo kot goljufija.
25. Razpoložljivost razpisne dokumentacije: vsi potrebni podatki in navodila ki bodo omogočila izdelavo popolne in pravilne vloge za dodelitev sredstev, so navedeni v razpisni dokumentaciji, ki bo od dne objave javnega razpisa dalje objavljena na spletni strani MGRT https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/?date=&titleref=&publisher %5B %5D=25&type=in spletni strani URSOO https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/urad-za-okrevanje-in-odpornost/o-uradu/.
26. Dodatne informacije
Dodatne informacije v zvezi s pripravo prijav in pojasnila k razpisni dokumentaciji so prijavitelju dosegljive na podlagi pisnega zaprosila, posredovanega na elektronski naslov gp.mgrt@gov.si.
Vprašanja morajo prispeti na zgornji naslov najkasneje tri delovne dni pred iztekom roka za oddajo vloge. Ministrstvo bo objavilo odgovore na vprašanja najkasneje en delovni dan pred iztekom roka za oddajo vloge, pod pogojem, da je bilo vprašanje posredovano pravočasno. Vprašanja, ki ne bodo pravočasna, ne bodo obravnavana. Objavljeni odgovori na vprašanja postanejo sestavni del razpisne dokumentacije. Vprašanja in odgovori bodo javno objavljeni na spletnem naslovu https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarski-razvoj-in-tehnologijo/javne objave/.
Vprašanja in odgovori bodo objavljeni na spletni strani, zato bodite pri postavljanju vprašanj pazljivi, da v njih ne razkrivate morebitnih osebnih podatkov, poslovnih skrivnosti in drugih podatkov, ki ne smejo biti javno objavljeni.
Potencialni prijavitelji bodo o vseh novostih sproti obveščeni preko spletne strani https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-gospodarski-razvoj-in-tehnologijo/javne objave/.
Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo
