Ob-3594/22, Stran 2481
Na podlagi 18.s, 18.š in 98.b člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 23/07 – popr., 41/07 – popr., 61/10 – ZSVarPre, 62/10 – ZUPJS, 57/12, 39/16, 52/16 – ZPPreb-1, 15/17 – DZ, 29/17, 54/17, 21/18 – ZNOrg, 31/18 – ZOA-A, 28/19 in 189/20 – ZFRO, 196/21 – ZDOsk) v nadaljnjem besedilu: ZSV, Resolucije o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2022–2030 (Uradni list RS, št. 49/22), Pravilnika o sofinanciranju socialnovarstvenih programov (Uradni list RS, št. 70/16, 34/19, 40/21, 17/22) ter 219. člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22, 105/22 – ZZNŠPP) Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, s sedežem na naslovu Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), objavlja
za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za leto 2023
I. Predmet javnega razpisa
Predmet Javnega razpisa za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za leto 2023 (v nadaljnjem besedilu: javni razpis) je sofinanciranje javnih in razvojnih socialnovarstvenih programov za leto 2023, ki jih izvajajo pravne osebe javnega ali zasebnega prava, ki imajo v ustanovitvenem aktu ali drugem temeljnem aktu določeno neprofitno delovanje, oziroma pravne osebe, ki so registrirane za opravljanje dejavnosti, določene v javnem razpisu, ali je njihovo delovanje na področju prijavljenih vsebin določeno v okviru ustanovitvenega akta ali drugega temeljnega akta organizacije.
A. Sofinancirane bodo vsebine, ki so namenjene preprečevanju in reševanju socialnih stisk posameznih ranljivih skupin prebivalstva na naslednjih področjih:
1. preprečevanja nasilja: programi vključujejo materinske domove, varne hiše, zatočišča, krizne centre, informiranje in svetovanje, obravnave žrtev spolnega nasilja, obravnave povzročiteljev nasilja, telefonsko svetovanje, celostne obravnave žrtev nasilja med invalidi in druge preventivne programe na področju preprečevanja nasilja nad starejšimi,
2. zasvojenosti (prepovedane droge, alkoholizem in druge oblike zasvojenosti): visokopražni programi vključujejo terapevtske programe in programe reintegracije; nizkopražni programi vključujejo zavetišča, svetovanje in terensko delo ter mrežo centrov za svetovanje s terenskim delom; programi za osebe, ki so se znašle v socialnih stiskah zaradi alkoholizma vključujejo informacijske in svetovalne programe, skupine za samopomoč in programe zmanjševanja škode zaradi uživanja alkohola za mlade, svetovanje s terenskim delom ter neposrednimi spletnimi stiki; programi na področju motenj hranjenja ali drugih oblik zasvojenosti vključujejo programe za osebe, ki imajo težave na področju motenj hranjenja in programe za osebe, ki imajo težave na področju drugih oblik zasvojenosti,
3. duševnega zdravja: programi vključujejo stanovanjske skupine, prehodne stanovanjske skupine, odprte stanovanjske skupine, dnevne centre, dnevne centre s skupinami za samopomoč, psihosocialno svetovanje, informiranje, terensko delo, zagovorništvo in telefonsko svetovanje,
4. brezdomstva (zmanjševanje tveganja revščine, odpravljanje posledic revščine): programi vključujejo informiranje in svetovanje s terenskim delom, sprejemališča in nastanitve (zavetišča za brezdomce, zavetišča s prenočitvenimi kapacitetami odprtega tipa, sprejemališča ali dnevni centri za dnevno obravnavo s terenskim delom in dodatnimi aktivnostmi ter nastanitveno stanovanjsko podporo),
5. otrok in mladostnikov, ki so prikrajšani za primerno družinsko življenje in mladostniki s težavami v odraščanju: programi vključujejo dnevne centre za otroke in mladostnike s terenskim delom in dnevne centre za otroke in mladostnike s terenskim delom, ki vključujejo tudi svetovanje in skupnostno svetovalno delo,
6. starejših, ki jim grozi socialna izključenost, ali potrebujejo podporo in pomoč v vsakodnevnem življenju: programi vključujejo pomoč in podporo dementnim osebam in njihovim svojcem ter programe dnevnih centrov,
7. podpornega bivanja invalidov in mreže drugih programov za organizacijo in spodbujanja samostojnega življenja invalidov: programi vključujejo informiranje, svetovanje ter terensko delo, pomoč pri podpori in izvajanju pomoči in samopomoči, ohranjanje socialnih veščin in bivalne skupnosti,
8. socialnega vključevanja Romov: programi vključujejo dnevne centre za otroke in mladostnike, informiranje in svetovanje, krepitev kompetenc ter delo na terenu,
9. specialistične podpore žrtvam kaznivih dejanj (v kolikor le-ta ni zagotovljena s preostalimi socialnovarstvenimi programi): program vključuje specialistično podporo žrtvam kaznivih dejanj (informacijski in svetovalni program ter zagovorništvo) in
10. drugih področjih, ki so namenjena odpravljanju socialnih stisk ljudi, kot so npr. prosilci za mednarodno zaščito, begunci, ekonomski migranti in njihovi družinski člani, osebe v postopku deložacije, podpora žalujočim odraslim, otrokom in mladostnikom in njihovim svojcem, žrtvam prometnih nesreč: programi vključujejo informiranje in svetovanje, koordinacijo, podporo ter izvajanje pomoči in samopomoči.
B. Po tem javnem razpisu ne bodo sofinancirani in bodo zavrženi:
– programi, ki so sofinancirani v okviru programov v podporo družini (centri za družine in programi psihosocialne pomoči otrokom in mladostnikom oziroma njihovim družinam);
– programi za prevoze invalidov;
– programi taborov, ekskurzij, izletov in letovanj;
– programi prijaviteljev, s katerimi je bila v preteklih treh letih sklenjena pogodba o sofinanciranju, vendar je ministrstvo od pogodbe odstopilo iz kateregakoli razloga;
– programi, ki sicer izpolnjujejo vse splošne in dodatne pogoje in dosegajo zadostno število točk, vendar na določenem regijskem območju že obstajajo ali ni potrebe po takšnih programih glede na predpisano mrežo po Resoluciji o nacionalnem programu socialnega varstva za obdobje 2022–2030 (ReNPSV22-30), ali so vključeni v večletno sofinanciranje s strani ministrstva na podlagi sklepov ministra o izboru večletnih programov (sklep št. 4102-9/2016-46 z dne 27. 1. 2017, sklep št. 4102-3/2017-12 z dne 25. 1. 2018, sklep št. 4102-4/2018-14 z dne 12. 2. 2019, sklep št. 4102-3/2019/21 z dne 4. 3. 2020, sklep št. 4102-2/2020/18 z dne 3. 3. 2021 in sklep št. 4102-4/2021/13 z dne 4. 2. 2022);
– programi prijaviteljev, ki izvajajo storitev institucionalnega varstva ali storitev vodenja in varstva ter zaposlitve pod posebnimi pogoji;
– programi, katerih ocenjena višina sofinanciranja s strani ministrstva znaša manj kot 16.000 EUR za leto 2023 glede na merila za odmero sredstev in način določanja višine sofinanciranja socialnovarstvenih programov iz VII. poglavja tega javnega razpisa.
C. Prijavitelji lahko prijavijo javne ali razvojne socialnovarstvene programe v okviru različnih sklopov:
Javni socialnovarstveni programi, ki se bodo izvajali v obdobju od leta 2023 do vključno 2029
V ta sklop sodijo programi, ki se uspešno in s pozitivnimi socialnimi učinki izvajajo že daljše – večletno – časovno obdobje. Uporabnikom zagotavljajo oziroma nudijo vsak delovni dan in daljše časovno obdobje kontinuirano potekajoče aktivnosti, katerih izvajanje se uporabnikom prilagaja na podlagi oblikovanih individualiziranih načrtov obravnave.
Namen tovrstnih programov je predvsem strukturna in funkcionalna reorganizacija socialne mreže uporabnikov oziroma sodelovanje pri oblikovanju ali vzpostavitvi nove socialne mreže uporabnikov.
Programe izvajajo ustrezno izobraženi in usposobljeni strokovni delavci, pri čemer njihovo delo lahko dopolnjujejo oziroma jim zagotavljajo podporo tudi prostovoljci.
Ministrstvo bo na posameznem področju sofinanciralo eno ali več vsebin, ki jih lahko prijavitelj prijavi kot en program.
Razvojni socialnovarstveni programi, ki se bodo izvajali v letu 2023
V ta sklop sodijo programi, pri katerih je vnaprej predvidena določena oblika dela, in so v njih uporabniki lahko kontinuirano ali občasno vključeni.
Namen teh programov je uporabnikom omogočiti pridobivanje novih socialnih veščin in izkušenj, novih znanj in funkcionalnih kompetenc. Programi se lahko izvajajo pod vodstvom in ob usmeritvah strokovnih delavcev, lahko programe izvajajo tudi prostovoljci ali različni drugi, strokovno-vsebinsko usposobljeni izvajalci. Ministrstvo bo na posameznem področju sofinanciralo eno ali več vsebin, ki jih lahko prijavitelj prijavi kot en program.
II. Pogoji za kandidiranje na javnem razpisu
Splošni in dodatni pogoji za kandidiranje na javnem razpisu za javne in razvojne socialnovarstvene programe:
A. Prijavitelj javnega ali razvojnega socialnovarstvenega programa mora izpolnjevati naslednje splošne pogoje:
1. je pravna oseba javnega ali zasebnega prava, ki ima v ustanovitvenem aktu ali drugem temeljnem aktu določeno neprofitno delovanje,
2. je pravna oseba, ki je na dan prijave registrirana za opravljanje dejavnosti socialnega varstva, in sicer za dejavnost SKD 87 – socialno varstvo z nastanitvijo, SKD 88 – socialno varstvo brez nastanitve ali SKD 94.991 – dejavnost invalidskih organizacij po Uredbi o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07 in 17/08) ali ima status humanitarne organizacije ali status invalidske organizacije ali status nevladne organizacije v javnem interesu na področju socialnega varstva ali na področju družinske politike ali je njeno delovanje na področju prijavljenih vsebin določeno v ustanovitvenem aktu ali drugem temeljnem aktu organizacije. V primeru, da je prijavitelj samostojni podjetnik, gospodarska družba ali občina, bo prijava zavrnjena,
3. za prijavljeni program izpolnjuje kadrovske pogoje, in sicer:
– strokovni vodja po tem javnem razpisu je strokovni delavec po 69. členu ZSV z najmanj dvema letoma delovne dobe kot strokovni delavec po ZSV, ali ima opravljen strokovni izpit po ZSV in štiri leta delovne dobe na področju socialnega varstva,
– strokovni delavci po tem javnem razpisu so strokovni delavci po 69. členu ZSV (imajo končano višjo ali visoko šolo, ki izobražuje za socialno delo in imajo opravljen strokovni izpit po ZSV). Strokovni delavci so tudi tisti delavci, ki imajo končano višjo ali visoko šolo psihološke ali biopsihološke smeri, pedagoške smeri in njenih specialnih disciplin, upravne, pravne, sociološke, zdravstvene smeri – smer delovne terapije in teološke smeri z ustrezno specializacijo ter imajo opravljen strokovni izpit po ZSV,
– laični delavci z najmanj višješolsko izobrazbo so po tem javnem razpisu vsi delavci z najmanj višješolsko izobrazbo (VI. stopnja ali več), ki nimajo ustrezne smeri izobrazbe po prejšnji alineji,
– laični delavci z vključno srednješolsko izobrazbo so po tem javnem razpisu vsi delavci, ki imajo srednješolsko izobrazbo (od III. do V. stopnje),
4. za prijavljeni program izpolnjuje prostorske pogoje glede na vsebino programa in glede na število vključenih uporabnikov ter pogoje glede tehnične opremljenosti (v primeru terenskega dela mora zagotoviti tehnično opremo – prilagojeno vozilo), določene s tem javnim razpisom,
5. za prijavljeni program ima pregledno, uravnoteženo in jasno konstrukcijo prihodkov in odhodkov, pri čemer je prijavitelj ministrstvo zaprosil za sredstva na način, da je upošteval vrsto in število zaposlenih, kot je določeno v VII. poglavju tega javnega razpisa,
6. za prijavljeni program ima urejeno, pregledno in sledljivo dokumentacijo, skladno z vsemi predpisi o hrambi dokumentacije in skladno z EU GDPR uredbo o varstvu osebnih podatkov,
7. prijavitelj ima za prijavljeni program urejen pritožbeni postopek znotraj organizacije,
8. prijavitelj prijavlja program, ki je uporabnikom na voljo vsaj pet dni v tednu, najmanj 6 ur dnevno1. V primeru, da prijavitelj prijavlja zaposlitev v manjšem obsegu, se upošteva sorazmerni del2,
1 Ne velja za program, ki ga prijavitelj prijavlja po točki 8.a.
2 Od polnega delovnega časa (8 ur na dan).
9. prijavitelj ima za prijavljeni program zagotovljeno najmanj 20 % sofinanciranje prijavljenega programa, kar vključuje prejeta sredstva s strani lokalnih skupnosti (sklep o sofinanciranju prijavljenega programa ali ovrednoteno brezplačno uporabo prostorov), delež javnih del, ki je sofinanciran s strani lokalnih skupnosti, donacije, prejeta sredstva iz naslova dohodnine za financiranje splošno koristnih namenov, članarine, plačane participacije in prispevke za udeležbo v programu, ovrednoteno prostovoljsko delo (ovrednoteno prostovoljsko delo, ki ga prijavitelj uveljavlja kot sofinanciranje, ne sme presegati 10 % vrednosti prijavljenega programa za leto 2022) ipd.,
10. prijavitelj zagotavlja brezplačno izvajanje vseh vsebinskih aktivnosti prijavljenega programa za vključene uporabnike, razen v primeru namestitvenih programov (materinski domovi, varne hiše, zatočišča, krizni centri, stanovanjske skupine na področju duševnega zdravja, bivalne skupnosti za invalide, terapevtske skupnosti, komune, stanovanjske skupine za odvisnike, nastanitvene programe za brezdomce ...),
11. prijavitelj ima za prijavljeni program zagotovljeno kontinuirano supervizijo, najmanj 10x letno s strani supervizorja iz seznama supervizorjev Socialne zbornice Slovenije (vsi zaposleni vključeni v supervizijo 10x letno),
12. prijavitelj prijavljenega programa ne izvaja kot del javne službe,
13. prijavitelj ima poravnane vse pogodbene obveznosti iz preteklih razpisov ministrstva, ali ima sklenjene dogovore o vračilu sredstev in sredstva v skladu z dogovorom tudi redno vrača in
14. prijavitelj ima po stanju do vključno zadnjega dne v mesecu pred oddajo prijave poravnane vse zapadle davke in druge obvezne dajatve v Republiki Sloveniji.
B. Prijavitelj javnega socialnovarstvenega programa mora poleg izpolnjevanja splošnih pogojev iz točke A. tega poglavja, izpolnjevati še naslednje splošne pogoje, in sicer:
1. program že izvaja na območju Republike Slovenije,
2. za prijavljeni program ima veljavno listino Socialne zbornice Slovenije o strokovni verifikaciji javnega socialnovarstvenega programa,
3. strokovni vodja programa je zaposlen za polni delovni čas in
4. za prijavljeni program ima finančno podporo lokalne skupnosti ali soglasje lokalne skupnosti za izvajanje programa.
C. Prijavitelj razvojnega socialnovarstvenega programa mora poleg izpolnjevanja splošnih pogojev iz točke A. tega poglavja, izpolnjevati še naslednja splošna pogoja, in sicer:
1. program že izvaja, ali ga bo začel izvajati najkasneje s 1. 1. 2023 na območju Republike Slovenije in
2. mora imeti pozitivno mnenje Socialne zbornice Slovenije o strokovni ustreznosti socialnovarstvenega programa, ki ne sme biti starejše od 1. 1. 2023.
Dodatna pogoja za kandidiranje na javnem razpisu za javne socialnovarstvene programe sta:
1. prijavitelj mora izkazati pozitivno poslovanje. Če AJPES-ovi potrjeni računovodski izkazi za leto 2021 izkazujejo presežek odhodkov nad prihodki, mora biti v prijavi priložen sprejet program pokritja v naslednjih letih in
2. proti prijavitelju ne sme biti uveden postopek prisilne poravnave, stečaja ali likvidacije in prijavitelj ni prenehal poslovati na podlagi sodne ali druge prisilne odločbe.
Dodatni pogoj za kandidiranje na javnem razpisu za programe na področju socialnega vključevanja Romov (po točki 8.b) je:
1. prijavitelj mora v primeru prijave laičnega delavca z najmanj višješolsko izobrazbo izkazati eno leto neposrednega dela z romsko populacijo oziroma v primeru prijave laičnega delavca z najmanj srednješolsko izobrazbo izkazati uspešno opravljeno Nacionalno poklicno kvalifikacijo za romskega pomočnika ali romskega koordinatorja.
III. Merila za ocenjevanje/izbor javnih in razvojnih socialnovarstvenih programov
Socialnovarstveni programi bodo za posamezno merilo prejeli 0 ali več točk. Maksimalno število točk za javne socialnovarstvene programe (splošna in dodatna merila) je 64 točk. Zavrnjeni bodo javni socialnovarstveni programi, ki od možnih 64 točk ne bodo zbrali vsaj 42 točk. Maksimalno število točk za razvojne socialnovarstvene programe (splošna in dodatna merila) je 61 točk. Zavrnjeni bodo razvojni socialnovarstveni programi, ki od možnih 61 točk ne bodo zbrali vsaj 44 točk.
Splošna merila za ocenjevanje javnih in razvojnih socialnovarstvenih programov so:
1. Prijavitelj ima za program postavljene jasne in merljive cilje, ki so v skladu z razpisano vsebino tega javnega razpisa:
– izpolnjuje v celoti (8 točk),
– izpolnjuje v večji meri (5 točk),
– izpolnjuje v manjši meri (2 točki).
2. Potencialni uporabniki v programu sodijo v ranljivo skupino, pogoji za vključitev uporabnikov v program so jasno opredeljeni:
– izpolnjuje v celoti (8 točk),
– izpolnjuje v večji meri (5 točk),
– izpolnjuje v manjši meri (2 točki).
3. Metode dela, strokovna ravnanja in aktivnosti v programu so jasno opredeljeni in določeni. Z metodami dela, strokovnimi ravnanji in aktivnostmi v programu se dosegajo cilji programa. Število ur vključenosti posameznega uporabnika v program v določenem časovnem obdobju omogoča doseganje ciljev programa:
– izpolnjuje v celoti (8 točk),
– izpolnjuje v večji meri (5 točk),
– izpolnjuje v manjši meri (2 točki).
4. Prijavitelj ima za program opredeljen ustrezen način evalviranja doseganja ciljev programa. Prijavitelj je s prijavljenim programom aktivno vključen v sistem evalviranja in pri tem opravlja vse dogovorjene obveznosti:
– prijavitelj ima za program izdelan celovit način evalviranja doseganja ciljev programa in je aktivno vključen v enotni sistem zunanjega evalviranja ter pri tem opravlja vse dogovorjene obveznosti. Zunanji evalvator primerja doseganje ciljev programa znotraj sorodnih programov. Uporabniki programa aktivno sodelujejo pri evalvacijskih obveznostih (6 točk),
– prijavitelj ima za program izdelane druge načine merjenja ciljev znotraj organizacije (npr.: samoevalvacija), iz katerih lahko preveri in prikaže rezultate delovanja programa, ni pa vključen v zunanjo evalvacijo in se na ta način program ne primerja z drugimi sorodnimi programi. Uporabniki programa aktivno sodelujejo pri evalvacijskih obveznostih (4 točke),
– v programu samo delno izvajajo merjenje posameznih ciljev programa (npr. merijo zgolj zadovoljstvo uporabnikov). Uporabniki programa aktivno sodelujejo pri evalvacijskih obveznostih (2 točki).
5. Prijavitelj ima za program predvideno ustrezno kadrovsko strukturo glede na merila za odmero sredstev/izračuni:
– vse zaposlene osebe v programu, ki bodo sofinancirane s strani ministrstva, imajo ali izobrazbo po 69. členu ZSV in opravljen strokovni izpit s področja socialnega varstva ali najmanj višješolsko izobrazbo in opravljen preizkus usposobljenosti s področja socialnega varstva (8 točk),
– vse zaposlene osebe v programu, ki bodo sofinancirane s strani ministrstva, imajo izobrazbo po 69. členu ZSV in v celoti ne izpolnjujejo kriterija iz prve alineje tega merila (6 točk),
– vse zaposlene osebe v programu, ki bodo sofinancirane s strani ministrstva, imajo najmanj višješolsko izobrazbo in v celoti ne izpolnjujejo kriterija iz prve in druge alineje tega merila in za zaposlene osebe v programih, kjer se za vse zaposlene osebe v programu zahtevajo le laični delavci z vključno srednješolsko izobrazbo (4 točke),
– vse zaposlene osebe v programu, ki bodo sofinancirane s strani ministrstva, in v celoti ne izpolnjujejo kriterijev iz prve, druge in tretje alineje tega merila (2 točki).
6. Prijavitelj ima za program zagotovljeno sofinanciranje s strani drugih sofinancerjev, in sicer:
– v višini najmanj 30 % vrednosti programa s strani lokalnih skupnosti, kar izkazuje z ustrezno dokumentacijo (6 točk),
– v višini najmanj 25 % vrednosti programa s strani lokalnih skupnosti, kar izkazuje z ustrezno dokumentacijo (4 točke),
– v višini najmanj 30 % vrednosti programa s strani drugih virov, kar izkazuje z ustrezno dokumentacijo (2 točki),
– v nižjih vrednostih kot v prejšnjih treh alinejah s strani lokalnih skupnosti ali drugih virov, kar izkazuje z ustrezno dokumentacijo (1 točka).
7. Prijavitelj s sedežem v Triglavskem narodnem parku (v nadaljnjem besedilo: TNP) prijavlja program na območju TNP v skladu z Zakonom o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10, 46/14 – ZON-C, 60/17 in 82/20):
– prijavitelj s sedežem v TNP prijavlja program na območju TNP (4 točke),
– prijavitelj s sedežem izven TNP prijavlja program na območju TNP (2 točki),
– prijavitelj ne prijavlja programa na območju TNP in nima sedeža v TNP (0 točk).
Dodatna merila za ocenjevanje javnih socialnovarstvenih programov so:
1. Prijavitelj programa ima status humanitarne organizacije ali status društva oziroma status nevladne organizacije v javnem interesu na področju socialnega varstva ali status društva oziroma status nevladne organizacije v javnem interesu na področju družinske politike ali status invalidske organizacije:
– prijavitelj programa ima status (3 točke),
– prijavitelj programa nima statusa (0 točk).
2. V program prijavitelja so vključeni prostovoljci po predpisih, ki jih ureja Zakon o prostovoljstvu (Uradni list RS, št. 10/11, 16/11 – popr. in 82/15; v nadaljevanju: ZProst), ki med drugim določa tri vrste: (1) organizacijsko, (2) vsebinsko in (3) drugo prostovoljno delo. Zakon o prostovoljstvu v 7. členu določa, da se za prostovoljca šteje posameznik, ki prostovoljsko delo izvaja redno in najmanj 24 ur letno. Prostovoljci s svojim delom prispevajo k izvajanju programa v letu sofinanciranja:
– v program so vključeni vsaj trije prostovoljci, kar prijavitelj dokazuje z ustrezno dokumentacijo (3 točke),
– v program sta vključena eden ali dva prostovoljca, kar prijavitelj dokazuje z ustrezno dokumentacijo (1 točka),
– v programu bodisi ni vključenih prostovoljcev bodisi so vključeni, vendar prijavitelj tega ne izkazuje z ustrezno dokumentacijo (0 točk).
3. Prijavitelj je za prijavljeni program za leto (2021 ali 2022) pridobil sredstva na centraliziranih evropskih ali drugih mednarodnih razpisih:
– prijavitelj je za prijavljeni program za leto 2021 ali 2022 večkrat pridobil sredstva na centraliziranih evropskih ali drugih mednarodnih razpisih (2 točki),
– prijavitelj je za prijavljeni program za leto 2021 ali 2022 vsaj enkrat pridobil sredstva na centraliziranih evropskih ali drugih mednarodnih razpisih (1 točka),
– prijavitelj za prijavljeni program za leto 2021 ali 2022 ni pridobil sredstev na centraliziranih evropskih in drugih mednarodnih razpisih (0 točk).
4. V programu se omogoča izvajanje prakse in drugih študijskih obveznosti za bodoče strokovne delavce (dokazilo: potrdilo fakultete) v šolskem letu 2020/2021 ali 2021/2022:
– v programu se omogoča izvajanje prakse in drugih študijskih obveznosti za bodoče strokovne delavce v šolskem letu 2020/2021 ali 2021/2022 (2 točki),
– v programu se ne omogoča izvajanja prakse in drugih študijskih obveznosti za bodoče strokovne delavce v šolskem letu 2020/2021 ali 2021/2022 (0 točk).
5. Prijavitelj je bil za prijavljen program s strani ministrstva že sofinanciran kot večletni program v okviru prejšnjih javnih razpisov:
– prijavitelj je za prijavljen program že bil sofinanciran kot večletni program 2 obdobji ali več (6 točk),
– prijavitelj je za prijavljen program že bil sofinanciran kot večletni program 1 obdobje (4 točke),
– prijavitelj za prijavljen program še ni bil sofinanciran kot večletni program (0 točk).
Dodatna merila za ocenjevanje razvojnih socialnovarstvenih programov so:
1. Prijavitelj programa ima status humanitarne organizacije ali status društva oziroma status nevladne organizacije v javnem interesu na področju socialnega varstva ali status društva oziroma status nevladne organizacije v javnem interesu na področju družinske politike ali status invalidske organizacije
– prijavitelj programa ima status (3 točke),
– prijavitelj programa nima statusa (0 točk).
2. V program prijavitelja so vključeni prostovoljci po predpisih, ki jih ureja ZProst, ki med drugim določa tri vrste: (1) organizacijsko, (2) vsebinsko in (3) drugo prostovoljno delo. Zakon o prostovoljstvu v 7. členu določa, da se za prostovoljca šteje posameznik, ki prostovoljsko delo izvaja redno in najmanj 24 ur letno. Prostovoljci s svojim delom prispevajo k izvajanju programa v letu sofinanciranja:
– v program so vključeni vsaj trije prostovoljci, kar prijavitelj dokazuje z ustrezno dokumentacijo (3 točke),
– v program sta vključena eden ali dva prostovoljca, kar prijavitelj dokazuje z ustrezno dokumentacijo (1 točka),
– v programu bodisi ni vključenih prostovoljcev bodisi so vključeni, vendar prijavitelj tega ne izkazuje z ustrezno dokumentacijo (0 točk).
3. Prijavitelj je bil za prijavljeni program za leto 2022 sofinanciran kot razvojni program s strani ministrstva:
– prijavitelj je bil za prijavljen program za leto 2022 sofinanciran kot razvojni program s strani ministrstva (2 točki),
– prijavitelj za prijavljen program za leto 2022 ni bil sofinanciran kot razvojni program s strani ministrstva (0 točk).
4. Prijavitelj programa prijavlja namestitveni program, ali program socialnega vključevanja Romov, ali drug program, ki je namenjen odpravljanju socialnih stisk prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev, ekonomskih migrantov in njihovih družinskih članov, ali program specialistične podpore žrtvam kaznivih dejanj, ali program na področju duševnega zdravja:
– prijavitelj programa prijavlja namestitveni program, ali program socialnega vključevanja Romov, ali drug program, ki je namenjen odpravljanju socialnih stisk prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev, ekonomskih migrantov in njihovih družinskih članov, ali program specialistične podpore žrtvam kaznivih dejanj ali program na področju duševnega zdravja (5 točk),
– prijavitelj programa ne prijavlja namestitvenega programa, ali programa socialnega vključevanja Romov, ali drugega programa, ki je namenjen odpravljanju socialnih stisk prosilcev za mednarodno zaščito, beguncev, ekonomskih migrantov in njihovih družinskih članov ali programa specialistične podpore žrtvam kaznivih dejanj, ali programa na področju duševnega zdravja (0 točk).
IV. Okvirna višina sredstev javnega razpisa
Okvirna višina sredstev javnega razpisa za socialnovarstvene programe za leto 2023 je 2.700.000,00 evrov. Sredstva se bodo najprej namenila za javne socialnovarstvene programe, nato pa za razvojne socialnovarstvene programe.
Sofinancirani bodo prijavitelji tistih razvojnih socialnovarstvenih programov, ki bodo za prijavljene programe dosegli najvišje število točk, do porabe sredstev. V primeru, da bo več prijaviteljev razvojnih socialnovarstvenih programov doseglo enako število točk, bodo imeli prednost prijavitelji, ki bodo za programe dosegli višje število točk pri splošnih merilih za ocenjevanje št. 1., 2., 3. in 5., pri čemer se bodo upoštevala splošna merila za ocenjevanje v navedenem vrstnem redu.
Socialnovarstveni programi se bodo sofinancirali v okviru programa 2004 Programi socialnega varstva in izenačevanje možnosti za invalide, ukrep 2611-11-0036 Izvajanje in sofinanciranje programov socialnega varstva, in sicer iz proračunskih postavk: javni socialnovarstveni programi in razvojni in eksperimentalni socialnovarstveni programi.
Način sofinanciranja za javne socialnovarstvene programe v obdobju od leta 2023 do vključno 2029:
Za leto 2023 bo višina sredstev sofinanciranja za javne socialnovarstvene programe določena s sklepom o izboru programov iz XII. poglavja tega javnega razpisa. Za obdobje od leta 2023 do vključno leta 2029 bo za izbrane javne socialnovarstvene programe zagotovljeno sofinanciranje s sklenitvijo pogodbe o sofinanciranju za posamezno leto na osnovi izračuna iz VII. poglavja tega javnega razpisa in ob upoštevanju osnov za odmero stroškov dela, ki bodo objavljene v javnem razpisu za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za posamezno tekoče leto, pri čemer bodo upoštevana razpoložljiva proračunska sredstva v posameznem letu.
V primeru zmanjšanja proračunskih sredstev za leto 2023, bo minister, pristojen za socialno varstvo, izdal sklep, s katerim bo določil obseg sredstev za vse izbrane socialnovarstvene programe po tem javnem razpisu in javne socialnovarstvene programe, ki se sofinancirajo na podlagi sklepov ministra o izboru večletnih programov (sklep št. 4102-9/2016-46 z dne 27. 1. 2017, sklep št. 4102-3/2017-12 z dne 25. 1. 2018, sklep št. 4102-4/2018-14 z dne 12. 2. 2019, sklep št. 4102-3/2019/21 z dne 4. 3. 2020, sklep št. 4102-2/2020/18 z dne 3. 3. 2021 in sklep št. 4102-4/2022/13 z dne 4. 2. 2022).
V. Obdobje za porabo dodeljenih sredstev: sredstva za javne in razvojne socialnovarstvene programe, dodeljena s tem javnim razpisom za leto 2023 (v skladu z letno pogodbo o sofinanciranju), morajo biti porabljena za stroške nastale do 31. 12. 2023. Če pride do odstopanja od pogodbenih obveznosti, bo moral izvajalec sredstva vrniti. Izvajalec, ki bo podpisal pogodbo o sofinanciranju z ministrstvom, bo moral izvesti program v obsegu in po vsebini, kot ga je prijavil v razpisni dokumentaciji.
VI. Vrsta stroškov
Za izbrani socialnovarstveni program lahko izvajalec s strani ministrstva prejme sredstva največ v višini 80 % vseh predvidenih odhodkov socialnovarstvenega programa, razvidno iz tabele v razpisni dokumentaciji: »Predvideni prihodki in odhodki za leto 2023«.
Upravičeni stroški dela, stroški materiala ter storitev za izvajanje socialnovarstvenih programov so:
– stroški dela pri izvedbi programa za polni delovni čas ali v deležu pri izvajanju programa zaposlenih oseb (za redno zaposlene osebe, osebe, ki izvajajo program na podlagi pogodbe o zaposlitvi in obsegajo strošek plače z vsemi prispevki delodajalca in nadomestili ter povračili, strošek dela po podjemni ali avtorski pogodbi, strošek študentskega dela) in
– stroški materiala ter storitev, ki odmerijo v deležu glede na stroške dela in so namenjeni kritju splošnih stroškov poslovanja in izvajanja programa: stroški telekomunikacije (telefon, internet), elektrike, ogrevanja, goriva, komunalnih storitev, najema prostorov za izvedbo programa, supervizije, računovodskih storitev, pisarniškega materiala, prehrane uporabnikov, stroški tiska in distribucije gradiv,
– stroški, ki so povezani s prostovoljskim delom v skladu z Zakonom o prostovoljstvu, ki nastanejo po sklenjenih dogovorih (kot so: potni stroški, stroški prehrane in nastanitve) ipd.
Stroški so upravičeni, če:
– so nastali neposredno v povezavi z izvajanjem programa, so nujno potrebni za njegovo izvajanje ter njihov nastanek prispeva k doseganju ciljev programa,
– so dejansko nastali in izvajalec hrani dokazilo o plačilu,
– so pripoznani v skladu s skrbnostjo dobrega gospodarja,
– nastanejo v obdobju izvajanja programa, za katero je sklenjena pogodba,
– temeljijo na verodostojnih knjigovodskih in drugih listinah in
– so izkazani v skladu z veljavnimi predpisi.
Neupravičeni stroški so:
– nakup strojev, pohištva, prevoznih sredstev ter druge opreme in ostalih investicij,
– nakup IKT opreme,
– amortizacija nepremičnin in opreme,
– dolgovi in stroški obresti na dolgove in
– drugi stroški, ki niso bili predvideni v prijavi na javni razpis.
Pri sofinanciranju izbranih socialnovarstvenih programov ne sme priti do financiranja posameznih stroškov iz drugih javnih virov (dvojno financiranje v okviru ministrstev, v okviru lokalnih skupnosti, v okviru katerega od operativnih programov za izvajanje kohezijskih politik ipd.).
VII. Merila za odmero sredstev in način določanja višine sofinanciranja socialnovarstvenih programov
Ministrstvo bo socialnovarstvenim programom, ki bodo izbrani s sklepom ministra, pristojnega za socialno varstvo, dodelilo sredstva za stroške dela, materiala ter storitev v skladu s prijavljenim socialnovarstvenim programom.
V primeru, da bo prijavitelj v okviru posameznega področja prijavil več socialnovarstvenih vsebin in bo v delu prijavljene vsebine neuspešen, mu bodo dodeljena sredstva za stroške dela, materiala ter storitev le za prijavo tistega dela vsebin programa, ki jih bo strokovna komisija ocenila kot ustrezne.
Prijavitelj lahko prijavi socialnovarstveni program z manjšim obsegom, vendar ne manj od polovice, v skladu z izračuni, določenimi v tem javnem razpisu.
A. Stroški dela za leto 2023
Pri stroških dela in v izračunih (točka C. tega poglavja) je upoštevana ena zaposlitev v obsegu 2080 ur na leto.
Pri javnih socialnovarstvenih programih se odmerja stroške dela za vodjo programa (ne glede na število zaposlenih), strokovne delavce in laične delavce.
Pri razvojnih socialnovarstvenih programih se odmerja stroške dela samo za strokovne delavce in laične delavce.
Odmere veljajo le za tiste zaposlene, ki so sofinancirani s strani ministrstva. Podrobneje je opredeljeno v tabeli 1: Osnova za odmero stroškov dela.
Tabela 1: Osnova za odmero stroškov dela:
Strošek dela/obseg zaposlitve letno (število ur): | ¼ zaposlitve letno 522 ur | ½ zaposlitve letno 1040 ur | celoletna zaposlitev 2080 ur |
za strokovne vodje programov | - | 18.000 evrov | 36.000 evrov |
za strokovne delavce | 7.750 evrov | 15.500 evrov | 31.000 evrov |
za laične delavce z najmanj višjo strokovno izobrazbo | 6.750 evrov | 13.500 evrov | 27.000 evrov |
za laične delavce z vključno srednjo izobrazbo | 5.125 evrov | 10.250 evrov | 20.500 evrov |
Pri javnih socialnovarstvenih programih, sofinanciranih s strani ministrstva, ki imajo večje število zaposlenih, se lahko prijavitelju prizna strokovnega vodjo programa, kot je razvidno iz tabele 2: Priznavanje strokovnih vodij.
Tabela 2: Priznavanje strokovnih vodij:
Število zaposlenih, sofinanciranih s strani ministrstva: | Število priznanih strokovnih vodij: |
Od 1 do vključno 7,99 zaposlenih | 1 strokovni vodja |
Od 8 do vključno 11,99 zaposlenih | 2 strokovna vodja |
Od 12 do vključno 15,99 zaposlenih | 3 strokovni vodje |
Od 16 do vključno 19,99 zaposlenih | 4 strokovne vodje |
ipd. | ipd. |
B. Stroški materiala ter storitev za leto 2023
Izbranim javnim in razvojnim socialnovarstvenim programom bodo na zahtevo prijavitelja odobreni stroški materiala ter storitev v deležu (določeni v VI. poglavju tega javnega razpisa) do višine 10 % priznanih stroškov dela.
Izbranim namestitvenim programom (materinski domovi, varne hiše, zatočišča, krizni centri, stanovanjske skupine na področju duševnega zdravja, bivalne skupnosti za invalide, terapevtske skupnosti, komune, stanovanjske skupine za odvisnike, nastanitvene programe za brezdomce, zavetišča za brezdomne uživalce drog ...), se bodo na zahtevo prijavitelja priznali stroški materiala ter storitev v deležu do višine 20 % priznanih stroškov dela.
Izbranim programom za dnevne centre za otroke in mladostnike, dnevne centre za romske otroke in mladostnike, se bodo na zahtevo prijavitelja priznali stroški materiala ter storitev v deležu do višine 30 % priznanih stroškov dela.
C. Izračuni
1. Programi za preprečevanje nasilja, programi za pomoč žrtvam nasilja in programi za delo s povzročitelji nasilja:
a. Za programe kriznih centrov, ki sprejemajo uporabnike 24/7, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 3 uporabnike (matere in otroke) mesečno. Pri programih, kjer se glede na število uporabnikov prizna strošek za več kot 2 strokovna delavca, se za vsako naslednjo zaposlitev lahko, namesto strokovnega delavca, prizna laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo ali laični delavec z vključno srednješolsko izobrazbo. Delo v nočnem času se vrednoti v višini 150 % stroškov dela enega strokovnega delavca.
b. Za programe materinskih domov se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 4 uporabnike (matere in otroke) mesečno. Pri programih, kjer se glede na število uporabnikov prizna strošek za več kot 2 strokovna delavca, se za vsako naslednjo zaposlitev lahko, namesto strokovnega delavca, prizna laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo ali laični delavec z vključno srednješolsko izobrazbo.
c. Za programe varnih hiš in zatočišč se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 3 uporabnike (matere in otroke) mesečno. Pri programih, kjer se glede na število uporabnikov prizna strošek za več kot 2 strokovna delavca, se za vsako naslednjo zaposlitev lahko, namesto strokovnega delavca, prizna laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo ali laični delavec z vključno srednješolsko izobrazbo.
d. Za programe, namenjene obravnavi žrtev nasilja (informacijski in svetovalni programi), se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 6 ur delovanja programa na delovni dan za najmanj 20 kontinuirano in 50 občasno vključenih uporabnikov na leto, vendar se ne prizna strošek za več kot 3 zaposlene na enoto. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen najmanj 12 ur.
e. Za programe, namenjene celostni obravnavi žrtev nasilja (informacijski in svetovalni programi ter 24/7 telefonska linija), se odmeri strošek dela za največ 2 strokovna delavca na svetovalnico, ki je dostopna 6 ur na delovni dan, in največ 3 laične delavce z najmanj višješolsko izobrazbo ali laične delavce z vključno srednješolsko izobrazbo za 24-urno telefonsko linijo. V program mora biti vključenih najmanj 40 kontinuirano vključenih uporabnikov in izvedenih najmanj 1.500 klicev na leto, vendar se ne prizna strošek za več kot 5 zaposlenih na program. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen najmanj 12 ur. Delo v nočnem času se vrednoti v višini 150 % stroškov dela enega zaposlenega laičnega delavca.
f. Za programe, namenjene obravnavi žrtev spolnega nasilja, se odmeri strošek dela za 2 strokovna delavca za najmanj 20 kontinuirano in 50 občasno vključenih uporabnikov na leto, vendar se ne prizna strošek za več kot 3 zaposlene na enoto. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen najmanj 12 ur.
g. Za programe, namenjene povzročiteljem nasilja, se odmeri strošek dela za 2 strokovna delavca in 1 laičnega delavca z vključno srednješolsko izobrazbo na najmanj 120 vključenih uporabnikov na leto, od tega 90 kontinuiranih in 30 občasnih uporabnikov. Pri delu v skupini se za kontinuiranega uporabnika šteje uporabnik, ki se v program na letni ravni vključi najmanj 16 ur. Pri individualni obravnavi se za kontinuiranega uporabnika šteje uporabnik, ki je na letni ravni vključen najmanj 8 ur.
h. Za preventivne programe na področju preprečevanja nasilja nad starejšimi se odmeri strošek dela za delovanje koordinatorjev in skupin za samopomoč, in sicer največ 1 koordinator (strokovni delavec ali laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo) na 1.500 uporabnikov (za uporabnike se ne more šteti anonimnih uporabnikov) in 200 evrov na vsako zunanjo skupino za samopomoč, ki šteje od 8 do 15 uporabnikov, vendar se ne prizna strošek za več kot 2 zaposlena na program.
i. Za programe, namenjene celostni obravnavi žrtev nasilja nad invalidi (ki vsebujejo informacijski in svetovalni del programa kot tudi terensko delo in namestitvene kapacitete), se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 6 ur delovanja programa na delovni dan za najmanj 20 uporabnikov na leto. Prizna se strošek za največ 2 zaposlena na program, pri čemer je drugi zaposleni lahko laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo ali laični delavec z vključno srednješolsko izobrazbo.
2. Programi na področju preprečevanja zasvojenosti, ki so namenjeni uporabnikom prepovedanih drog, osebam, ki so se znašle v socialnih stiskah zaradi alkoholizma in osebam, ki imajo težave na področju motenj hranjenja ter drugih oblik zasvojenosti:
2.1. Visokopražni programi:
a. Za (visokopražne) terapevtske programe (komune), namenjene spreminjanju in utrjevanju življenja brez drog, ki omogočajo nastanitev uporabnikov, se odmeri strošek dela za 2 strokovna delavca in 1 laičnega delavca z najmanj višješolsko strokovno izobrazbo ali laičnega delavca z vključno srednješolsko izobrazbo za 8 vključenih uporabnikov mesečno. Ključne bližnje osebe (starši, bratje in sestre, otroci), ki niso kontinuirano vključene v program, se upoštevajo v razmerju 1:3, pri čemer se upošteva najmanj 1 uro neposrednega dela na družino uporabnika na teden. Za strokovno spremljanje bivših uporabnikov se pri številu uporabnikov upošteva razmerje 1:2.
b. Za stanovanjske skupine namenjene reintegraciji, pri čemer uporabnik lahko živi v stanovanjski skupini ali v samostojni enoti, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 8 do 10 uporabnikov. V primeru mreže stanovanjskih skupin z večjim številom uporabnikom je lahko naslednji zaposleni laični delavec z najmanj višješolsko strokovno izobrazbo. Na prijavljeni program se prizna strošek za največ 2 zaposlena.
2.2. Programi zmanjševanja škode (nizkopražni programi za uživalce prepovedanih drog, kamor sodijo: dnevni centri, svetovalnice, terensko delo, sprejemališča in zavetišča za brezdomne uživalce drog ipd.):
a. Za nizkopražne programe namenjene uživalcem drog, mrežo centrov za svetovanje s terenskim delom za pomoč zasvojenim s prepovedanimi drogami, potrebnih vsakodnevne obravnave (dnevni centri ali terensko delo), se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in 1 laičnega delavca z najmanj višješolsko izobrazbo ali laičnega delavca z vključno srednješolsko izobrazbo za najmanj 20 kontinuirano in 20 občasno vključenih uporabnikov na teden, vendar največ za 3 zaposlene na enoto (2 strokovna delavca in 1 laični delavec). Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 2 uri tedensko.
b. Za programe zavetišč s prenočitvenimi kapacitetami in z nočnim dežurstvom za brezdomne uživalce nedovoljenih drog, v katerih gre za najmanj 16-urno obravnavo uporabnikov, se odmeri za strošek dela za 1 strokovna delavca in 2,5 laične delavce z najmanj višješolsko izobrazbo ali laičnega delavca z vključno srednješolsko izobrazbo za najmanj 15 vključenih uporabnikov mesečno. Pri nočnem delu se upošteva 150 % stroškov dela na zaposlenega.
2.3. Programi povezani z alkoholizmom
a. Za programe, namenjene osebam, ki so se znašle v socialnih stiskah zaradi alkoholizma (informacijski in svetovalni programi, terapevtski programi, dnevni centri), se odmeri strošek dela za 2 strokovna delavca, pri čemer je lahko drugi delavec laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo za najmanj 50 vključenih uporabnikov na mesec. Prizna se največ strošek za 2 zaposlena na program.
b. Za programe, v katerih poteka delo v obliki rednih tedenskih srečanj skupin, v katerih je od 8 do 12 uporabnikov in pri katerih gre za spreminjanje ter utrjevanje novih vedenjskih in odnosnih vzorcev, se odmeri 2.000 evrov na skupino. Za skupine, pri katerih gre predvsem za podporo pri utrjevanju vedenjskih in odnosnih vzorcev, pa se odmeri 750 evrov na skupino. Za nad 12 delujočih skupin se prizna 0,25 strokovnega delavca.
c. Pri programih zmanjševanja škode zaradi uživanja alkohola za mlade in svetovanje s terenskim delom ter neposrednimi spletnimi stiki, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 200 kontinuirano ali občasno vključenih uporabnikov na mesec.
2.4. Programi na področju motenj hranjenja ali drugih oblik zasvojenosti (zasvojenost z igrami na srečo, zasvojenost z digitalnimi napravami, spletom in spletnimi storitvami ipd.):
a. Za programe za osebe, ki imajo težave na področju motenj hranjenja (dnevni centri, pisarne za svetovanje in informiranje), se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 12 kontinuirano vključenih (najmanj 4 ur mesečno, v skupini pa 8 ur mesečno) in najmanj 10 občasno (najmanj 1 uro mesečno) ali enkratno vključenih uporabnikov na mesec, vendar ne več kot 5 zaposlenih na program.
c. Za programe za osebe, ki imajo težave na področju drugih oblik zasvojenosti (dnevni centri, pisarne za svetovanje in informiranje ter terensko delo), se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 12 kontinuirano vključenih (najmanj 8 ur mesečno) in najmanj 20 občasno (najmanj 2 uri mesečno) ali enkratno vključenih uporabnikov na mesec, in laičnega delavca z višješolsko izobrazbo ali laični delavec z vključno srednješolsko izobrazbo, pri čemer je lahko 3. ali 4. zaposleni laični delavec, vendar se ne prizna strošek za več kot 4 zaposlene na program.
3. Programi na področju duševnega zdravja:
a. Pri stanovanjskih skupinah s celovito celodnevno podporo (12 ur) se na stanovanjsko skupino (4–6 uporabnikov) odmeri strošek dela za 2 zaposlena, in sicer 1 strokovnega delavca in 1 laičnega delavca z najmanj višješolsko izobrazbo ali laičnega delavca z vključno srednješolsko izobrazbo.
b. Za prehodne stanovanjske skupine, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 4 do 6 uporabnikov. V primeru mreže stanovanjskih skupin z večjim številom uporabnikov je lahko naslednji zaposleni laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo ali laičnega delavca z vključno srednješolsko izobrazbo.
c. Za odprte stanovanjske skupine skupaj s podporo v domačem okolju, pri čemer uporabnik lahko živi v stanovanjski skupini ali v samostojni enoti, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 8 do 10 uporabnikov. V primeru mreže stanovanjskih skupin z večjim številom uporabnikom je lahko naslednji zaposleni laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo. Na prijavljeni program se prizna strošek za največ 3 zaposlene.
d. Za dnevne centre se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 12 kontinuiranih uporabnikov. Prizna se strošek za največ 3 zaposlene na posamezno lokacijo izvajanega programa za najmanj 36 kontinuirano vključenih uporabnikov. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen najmanj 4 ure tedensko.
e. Za dnevne centre, ki vključujejo skupine za samopomoč se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 12 kontinuiranih uporabnikov. Prizna se strošek za največ 3 zaposlene na posamezno lokacijo izvajanega programa za najmanj 36 kontinuirano vključenih uporabnikov. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen najmanj 4 ure tedensko. Za delovanje skupine za samopomoč, v katerih poteka delo v obliki rednih tedenskih srečanj skupin ter šteje od 6 do 12 uporabnikov se odmeri 1.000,00 evrov na skupino, vendar ne več kot 2 skupini na lokacijo. Skupina za samopomoč je skupina uporabnikov z izkušnjo, oziroma vrstnikov, ali svojcev uporabnikov, ki drug drugemu dajejo čustveno, izkustveno, informacijsko in konkretno življenjsko pomoč ter podporo pri okrevanju ter povezave s pomembnimi drugimi ljudmi v njihovem okolju.
f. Za programe psihosocialnega svetovanja, informiranja in terenskega dela (PIS) se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 25 kontinuirano vključenih uporabnikov na mesec, pri čemer je delovanje pisarne posameznemu uporabniku dosegljivo redno vsak delovni dan najmanj 6 ur. Prizna se največ 2 zaposlena na posamezno lokacijo izvajanega programa. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev najmanj 1 uro tedensko vključen v program.
g. Za programe zagovorništva se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 80 kontinuirano vključenih in za najmanj 100 enkratno vključenih uporabnikov v program na leto. Prizna se strošek za največ 2 zaposlena na program, pri čemer je drugi zaposleni lahko laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 6 ur mesečno.
h. Pri programih telefonskega svetovanja se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 6 ur telefonskega svetovanja dnevno in najmanj 4000 klicev na leto (v navedeno število niso všteti čakalni klici). Prizna se strošek največ za 3 zaposlene na posamezni program, pri čemer se za vsako naslednjo zaposlitev lahko namesto strokovnega delavca odmeri strošek dela za laičnega delavca z najmanj srednješolsko izobrazbo.
4. Programi za brezdomce:
a. Za zavetišča s prenočitvenimi kapacitetami in z nočnim dežurstvom, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 6 kontinuiranih uporabnikov mesečno, pri čemer je lahko vsak naslednji delavec laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo ali laični delavec z vključno srednješolsko izobrazbo. Prizna se strošek za največ 6 zaposlenih na zavetišče. Delo v nočnem času se vrednoti v višini 150 % stroškov dela enega zaposlenega.
b. Za zavetišča s prenočitvenimi kapacitetami odprtega tipa, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in 1 laičnega delavca z najmanj višješolsko izobrazbo ali laični delavec z vključno srednješolsko izobrazbo za najmanj 15 uporabnikov mesečno. Prizna se strošek za največ 2 zaposlena na zavetišče. Delo v nočnem času je ovrednoteno v višini 150 % stroškov dela enega zaposlenega.
c. Za sprejemališča ali/in dnevne centre z dnevno obravnavo, terenskim delom in dodatnimi aktivnostmi, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 25 kontinuirano vključenih uporabnikov mesečno, pri čemer je lahko drugi, tretji ali četrti delavec laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo ali laični delavec z vključno srednješolsko izobrazbo. Strošek se lahko prizna za največ 4 zaposlene na sprejemališče ali dnevni center. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 4 ure tedensko.
d. Za programe nastanitvene stanovanjske podpore, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 10kontinuirano vključenih uporabnikov na mesec, pri čemer je lahko vsak naslednji delavec laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnika, ki je v program vključen najmanj 3 ure tedensko. Strošek se lahko prizna za največ 3 zaposlene na program.
5. Programi za otroke in mladostnike, prikrajšane za primerno družinsko življenje ter programi, namenjeni otrokom in mladostnikom s težavami v odraščanju:
a. Za dnevne centre za otroke in mladostnike s terenskim delom, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 20 kontinuirano in najmanj 20 občasno vključenih uporabnikov mesečno. Strošek se lahko prizna za največ 2 zaposlena na dnevni center, pri čemer je lahko drugi delavec laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo ali laični delavec z vključno srednješolsko izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen 20 ur mesečno, za občasnega pa se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 5 ur mesečno.
b. Za dnevne centre za otroke in mladostnike s terenskim delom, ki vključujejo tudi svetovanje, se za dnevni center odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 20 kontinuirano in najmanj 20 občasno vključenih uporabnikov mesečno. Strošek se lahko prizna za največ 2 zaposlena na dnevni center, pri čemer je lahko drugi delavec laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo ali laični delavec z vključno srednješolsko izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen 20 ur mesečno, za občasnega pa se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 5 ur mesečno. Za osebno svetovanje z uporabniki se dodatno odmeri še 1/2 strokovnega delavca na dnevni center za najmanj 30 svetovanj na mesec, pri čemer mora biti svetovalnica uporabnikom na voljo najmanj 3 ure dnevno.
c. Pri programih telefonskega svetovanja za otroke in mladostnike se odmeri strošek za 1 strokovnega delavca za najmanj 7000 klicev/kontaktov na leto. Prizna se največ 3 zaposlene na program.
6. Programi za starejše, ki jim grozi socialna izključenost ali potrebujejo podporo in pomoč v vsakodnevnem življenju:
a. Za programe svetovanja s terenskim delom, namenjene osebam z demenco in njihovim svojcem, se odmeri strošek dela za največ 1 strokovnega delavca na svetovalnico. Prizna se največ 1 zaposlenega na program.
b. Za programe pomoči, namenjene osebam z demenco in njihovim svojcem, se odmeri strošek dela za 1/2 koordinatorja (strokovni delavec ali laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo) za najmanj 35 delavnic in 260 evrov na posamezno delavnico.
c. Za programe dnevnih centrov za starejše, se odmeri strošek dela za 0,5 strokovnega delavca ali laičnega delavca z najmanj višješolsko izobrazbo ali laičnega delavca z vključno srednješolsko izobrazbo za najmanj 400 kontinuirano vključenih uporabnikov mesečno, vendar se ne prizna strošek za več kot 2 zaposlena na prijavljeni program. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 4 ure tedensko.
7. Programi za podporno bivanje invalidov in mreža drugih programov za organizacijo in spodbujanje samostojnega življenja invalidov:
a. Za prehodne bivalne skupnosti za invalide (letne pogodbe z možnostjo podaljšanja), se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in največ za 1 laičnega delavca z najmanj višješolsko izobrazbo ali laičnega delavca z vključno srednješolsko izobrazbo za najmanj 3 vključene uporabnike.
b. Za programe, namenjene ohranjanju socialnih veščin, se za:
– gibalno ovirane invalide, ki niso vključeni v storitve socialnega vključevanja po Zakonu o socialnem vključevanju invalidov (Uradni list RS, št. 30/18, 196/21, – ZDOsk in 206/21 – ZDUPŠOP; v nadaljevanju: ZSVI), odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za vsakih 10 kontinuirano vključenih uporabnikov, vendar ne več kot za 2 zaposlena na program, pri čemer je drugi zaposleni lahko laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo. Za kontinuirano vključenega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 3 ure tedensko;
– senzorno ovirane invalide, odmeri strošek dela za največ 1 strokovnega delavca za vsakih 10 kontinuirano in 10 občasno vključenih uporabnikov, vendar ne več kot za 2 zaposlena na program. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 3 ure tedensko;
– osebe z gluhoslepoto, ki niso vključene v storitve socialnega vključevanja po ZSVI, odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za vsakih 6 kontinuirano vključenih uporabnikov, vendar ne več kot za 3 zaposlene na program, pri čemer sta lahko drugi in tretji zaposleni laična delavca z najmanj višješolsko izobrazbo ali laična delavca z vključno srednjo izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 3 ure tedensko;
– osebe z motnjami v duševnem razvoju, ki niso vključene v socialnovarstvene storitve in/ali storitve socialnega vključevanja po ZSVI, odmeri strošek dela za največ 1 strokovnega delavca za najmanj 10 kontinuirano vključenih uporabnikov. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 3 ure tedensko.
c. Za informacijske in svetovalne programe, programe koordinacije, podpore in izvajanja pomoči in samopomoči za invalide, se:
– odmeri strošek dela za največ 1 strokovnega delavca za najmanj 60 kontinuirano vključenih uporabnikov v programu. Za kontinuirano vključenega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 2 uri tedensko;
– za osebe z gluhoslepoto, odmeri strošek dela za največ 1 strokovnega delavca za najmanj 10 kontinuirano vključenih uporabnikov v program. Za kontinuirano vključenega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 3 ure tedensko;
– za osebe z MAS (motnje avtističnega spektra), odmeri strošek dela za največ 1 strokovnega delavca za najmanj 10 kontinuirano vključenih uporabnikov v program. Za kontinuirano vključenega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 2 uri tedensko.
d. Za svetovalno pisarno s terenskim delom in namestitvijo se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca na najmanj 10 uporabnikov. Vsak naslednji zaposleni je laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo ali laični delavec z vključno srednješolsko izobrazbo. Program mora omogočati tudi program namestitve, ki pomeni najmanj 56-urno neprekinjeno vključitev uporabnika v program, za kar se dodatno odmeri 3 laične delavce z najmanj višješolsko izobrazbo ali laične delavce z vključno srednješolsko izobrazbo za bivanje 12–14 oseb mesečno.
8. Programi socialnega vključevanja Romov:
a. Za dnevni center za otroke in mladostnike, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 20 kontinuirano vključenih uporabnikov na teden. Strošek se lahko prizna za največ 2 zaposlena na dnevni center, pri čemer je lahko drugi delavec laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo ali laični delavec z vključno srednješolsko izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 4 ure tedensko. Program mora biti uporabniku na voljo vsak delovni dan najmanj 5 ur.
b. Za ostale programe (informacijski in svetovalni programi, krepitev socialnih kompetenc ter delo na terenu), se odmeri strošek za 1 strokovnega delavca ali 1 laičnega delavca z najmanj višješolsko izobrazbo ali 1 laičnega delavca z najmanj srednješolsko izobrazbo3 za 1600 ur neposrednega dela za najmanj 70 uporabnikov na leto.
3 Glej poglavje II. (dodatni pogoj).
9. Programi specialistične podpore žrtvam kaznivih dejanj (v kolikor ni zagotovljena s preostalimi socialnovarstvenimi programi):
a. Za programe specialistične podpore žrtvam kaznivih dejanj (informacijski in svetovalni program ter zagovorništvo) v skladu z Direktivo 2012/29/EU, razen če je tovrstna specialistična podpora zagotovljena že v okviru drugih razpisanih področij tega javnega razpisa, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 6 ur delovanja programa na delovni dan za najmanj 20 kontinuirano in 50 občasno vključenih uporabnikov, vendar se ne prizna stroška za več kot 2 zaposlena na program. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen najmanj 12 ur.
10. Drugi programi, ki so namenjeni odpravljanju socialnih stisk ljudi (pomoč prosilcem za mednarodno zaščito, beguncem, ekonomskim migrantom in njihovim družinskim članom, osebam v postopku deložacije, podpora programom namenjenim žalujočim odraslim, otrokom in mladostnikom, žrtvam prometnih nesreč ipd.):
a. Za svetovalno informacijske programe, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in 1 laičnega delavca z najmanj višješolsko izobrazbo ali laičnega delavca z vključno srednješolsko izobrazbo za najmanj 1.600 ur neposrednega dela z najmanj 200 uporabniki, pri čemer mora biti 120 uporabnikov kontinuirano vključenih. Strošek dela se lahko prizna za največ 2 zaposlena na program. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen najmanj 2 uri tedensko.
b. Za programe, namenjene osebam v dolgovih in deložacijah, se za individualno poglobljeno svetovanje, odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca za najmanj 12 vključenih uporabnikov mesečno, od tega 8 kontinuiranih. Strošek dela se lahko prizna za največ 2 zaposlena na program, pri čemer je lahko drugi delavec laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 4 ure tedensko.
c. Za programe svetovanja, nudenja psihosocialne pomoči, socialnega vključevanja, opolnomočenja in zagovorništva, namenjenih prosilcem za mednarodno zaščito, beguncem, ekonomskim migrantom in njihovim družinskim članom se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca (strokovni delavec ali laični delavec z najmanj višjo strokovno izobrazbo) za najmanj 200 vključenih uporabnikov na leto, od tega najmanj 60 kontinuirano vključenih uporabnikov letno. Prizna se strošek dela za največ 3 zaposlene na program, pri čemer je prvi zaposleni strokovni delavec, vsak naslednji zaposleni pa je lahko laični delavec z najmanj višješolsko izobrazbo ali laični delavec z vključno srednješolsko izobrazbo. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen 4 ure mesečno.
d. Pri programih prostovoljstva, se odmeri strošek dela za 2 strokovna delavca in 2 laična delavca z najmanj višješolsko izobrazbo ali laičnega delavca z vključno srednješolsko izobrazbo, za najmanj 15.000 vključenih uporabnikov na leto, pri čemer mora biti kontinuirano vključenih najmanj 7.000 uporabnikov na leto. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 4 ure mesečno.
e. Za dnevne centre za osebe, ki so prosilci, ali jim je bila dodeljena mednarodna zaščita Republike Slovenije v krajih, kjer so te osebe nastanjene se odmeri strošek za 2 strokovna delavca in 1 laičnega delavca z najmanj višješolsko izobrazbo za najmanj 450 vključenih uporabnikov na leto, od tega najmanj 150 kontinuirano vključenih uporabnikov letno. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v obdobju najmanj treh mesecev v program vključen 4 ure mesečno.
f. Za programe namenjene žalujočim odraslim, otrokom in mladostnikom, se odmeri strošek dela za 1 strokovnega delavca in 1 laičnega delavca z najmanj višješolsko izobrazbo za najmanj 1.600 ur neposrednega dela za najmanj 200 uporabnikov, od tega 100 kontinuirano vključenih, vendar ne več kot 2 zaposlena na program. Za kontinuiranega uporabnika se šteje uporabnik, ki je v program vključen najmanj 2 uri tedensko.
g. Za program spremljanja umirajočih bolnikov in njihovih svojcev na domu, se odmeri strošek dela največ 0,5 strokovnega delavca na posamezno statistično regijo za najmanj 100 vključenih uporabnikov letno na posamezno statistično regijo.
VIII. Popolna prijava vsebuje
1. Prijava mora obvezno vsebovati:
– izpolnjen obrazec 2023 – Javni socialnovarstveni programi ali obrazec 2023 – Razvojni socialnovarstveni programi;
– kopijo ustanovitvenega akta ali drugega temeljnega akta;
– v primeru, da prijavitelj ni registriran za opravljanje dejavnosti socialnega varstva oziroma nima statusa humanitarne ali invalidske organizacije ali statusa nevladne organizacije v javnem interesu, na področju socialnega varstva ali statusa nevladne organizacije v javnem interesu, na področju družinske politike, predloži temeljni akt oziroma statut, iz katerega je razvidna njegova dejavnost ali naloge, ki jih opravlja;
– fotokopijo potrdila o doseženi strokovni izobrazbi za strokovne delavce po ZSV in laične delavce (za vse zaposlene, ki jih prijavljajo v program za sofinanciranje s strani ministrstva);
– za javne socialnovarstvene programe, fotokopijo pogodbe o zaposlitvi strokovnega vodje programa;
– za javne socialnovarstvene programe za strokovnega vodjo programa, fotokopijo delovne knjižice ali izpis Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o obdobjih zavarovanja v RS po 1. 1. 2009. Če zavarovanje po tem datumu ni razvidno iz delovne knjižice je potrebno priložiti potrdilo delodajalca o številu let delovne dobe na področju socialnega varstva ali drugo ustrezno potrdilo;
– za javne in razvojne socialnovarstvene programe, dokazilo o zagotovljenih prostorih za izvajanje programa (pogodba o lastništvu ali izpisek iz zemljiške knjige, najemna pogodba, dokazilo o uporabi prostorov);
– za javne in razvojne socialnovarstvene programe v primeru terenskega dela, fotokopijo prometnega dovoljenja za prilagojeno vozilo;
– za javne in razvojne socialnovarstvene programe, dokazila o 20 % sofinanciranju prijavljenega programa, z navedenim zneskom v dokazilu, ki se glasi na prijavljeno ime programa (sklep o sofinanciranju prijavljenega programa ali ovrednoteno brezplačno uporabo prostorov). Kot dokazilo o sofinanciranju se upoštevajo pogodbe ali sklepi o sofinanciranju za leti 2021 in 2022 (s strani Zavoda RS za zaposlovanje (dokazilo za javna dela, iz katerega je razviden delež in višina sofinanciranja s strani občine za prijavljeni program), drugih državnih organov, lokalnih skupnosti, sredstev s strani EU, donatorske pogodbe, sklenjeni dogovori o prostovoljnem delu). Lastni viri sofinanciranja iz drugih dejavnosti prijavitelja so izkazani prilivi na TRR prijavitelja in sklep organa prijavitelja o sofinanciranju programa iz navedenih sredstev za javne in razvojne socialnovarstvene programe;
– za javne in razvojne socialnovarstvene programe, fotokopijo dogovora o izvajanju supervizije supervizorja za leto 2023 iz seznama supervizorjev Socialne zbornice Slovenije;
– za javne in razvojne socialnovarstvene programe, fotokopijo dogovora o izvajanju prostovoljskega dela za leto 2023;
– za javne socialnovarstvene programe, veljavno listino o verifikaciji Socialne zbornice Slovenije in verifikacijsko poročilo;
– za javne socialnovarstvene programe, soglasje lokalne skupnosti za izvajanje programa ali dokazilo o finančni podpori lokalne skupnosti za leto 2023;
– za javne socialnovarstvene programe, dokazila o sofinanciranju za sredstva, pridobljena na centraliziranih evropskih ali drugih mednarodnih razpisih v zadnjih dveh letih (sklep o sofinanciranju prijavljenega programa ali pogodba);
– za javne socialnovarstvene programe, fotokopijo potrdila fakultete o obvezni praksi študenta oziroma študentov v šolskem letu 2020/2021 ali 2021/2022;
– za razvojne socialnovarstvene programe, potrdilo o vlogi za pridobitev mnenja Socialne zbornice Slovenije ali veljavno listino o verifikaciji Socialne zbornice Slovenije;
– za razvojne socialnovarstvene programe je prijavitelj dolžan predložiti mnenje Socialne zbornice Slovenije do 27. 1. 2023. Šteje se, da je mnenje pravočasno, če je zadnji dan roka za oddajo do 14. ure oddano v glavni pisarni ministrstva, ali če je zadnji dan roka oddano na pošti, kot priporočena pošiljka;
– če prijavitelj posluje z žigom, je le-ta obvezen povsod, kjer je to predvideno. Če z njim ne posluje, na mesta, določena za žig, navede: »Ne poslujemo z žigom.«, z obveznim podpisom odgovorne osebe in k prijavi priloži tudi pisno izjavo, da ne posluje z žigom;
– za javne in razvojne socialnovarstvene programe pooblastilo, da lahko ministrstvo pridobi podatke od Finančne uprave RS, da ima prijavitelj poravnane vse davke in druge obvezne dajatve, skladno z nacionalno zakonodajo, zapadle do vključno zadnjega dne v mesecu pred vložitvijo prijave na javni razpis (obrazec pooblastila je sestavni del razpisne dokumentacije).
2. Podpisano in ožigosano prijavo s prilogami je potrebno obvezno oddati v enem tiskanem izvodu ter skenirano podpisano in ožigosano prijavo ter skenirano verifikacijsko poročilo na USB ključku, z označenim nazivom prijavitelja in naslovom socialnovarstvenega programa.
3. Ministrstvo bo pridobilo:
– obvestilo AJPES-a o identifikaciji prijavitelja;
– podatke o statusu prijavitelja glede na točko II.A.2 tega javnega razpisa;
– potrjene računovodske izkaze za leto 2021 od AJPES-a za prijavitelje javnih socialnovarstvenih programov;
– podatke glede poravnanih davkov in drugih obveznih dajatev na podlagi pooblastila prijavitelja iz zadnje alineje 1. točke poglavja VIII. poglavja tega javnega razpisa.
4. Prijavitelji lahko prijave dopolnjujejo oziroma spreminjajo do poteka roka za oddajo prijave iz IX. poglavja tega javnega razpisa. Vse spremembe in dopolnitve prijave morajo biti predložene na način iz 5. točke tega poglavja z dodatno oznako »Dopolnitev prijave na javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za leto 2023«.
5. Prijavo vsakega socialnovarstvenega programa posebej prijavitelj pošlje v zaprti kuverti na naslov: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana. Prijave z več programi v eni kuverti bodo v postopku odpiranja izločene iz nadaljnjega postopka in prijavitelju vrnjene.
Na kuverti naj bo prilepljena ustrezno izpolnjena Priloga 1 (označitev pisemske kuverte) razpisne dokumentacije. Če prijavitelj ne bo opremil prijave, kot je določeno, ministrstvo ne nosi odgovornosti za založitev ali predčasno odprtje prijave.
Kuverte morajo biti v zgornjem levem kotu jasno označene z oznako:
»Prijava – ne odpiraj!
Javni razpis za sofinanciranje socialnovarstvenih programov za leto 2023«
Področje javnega razpisa (vpišite pod katero področje javnega razpisa se prijavljate): _____
Način sofinanciranja (vpišite za kateri sklop se prijavljate): ________________________
– javni socialnovarstveni programi,
– razvojni socialnovarstveni programi.
6. Prijave, ki bodo nepravilno označene, ali predložene na drug način (npr. po faksu ali elektronski pošti), bodo izločene iz nadaljnjega postopka in neodprte vrnjene prijavitelju, zato mora biti na hrbtni strani vsake kuverte označen pošiljatelj.
7. Iz nadaljnjega postopka ocenjevanja bodo izločene vse prijave, ki ne bodo oddane na predpisanem obrazcu.
IX. Rok za oddajo prijave
Rok za oddajo prijave za Javne socialnovarstvene programe je 12. december 2022, rok za Razvojne socialnovarstvene programe je 16. december 2022.
Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je zadnji dan roka za oddajo do 14. ure oddana v glavni pisarni Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana, ali če je zadnji dan roka oddana na pošto kot priporočena pošiljka.
Prijave in dopolnitve prijave, ki bodo prispele ali bodo oddane po tem roku, bodo kot prepozne zavržene.
X. Odpiranje
Komisija bo z odpiranjem prispelih prijav za javne socialnovarstvene programe začela dne 14. decembra 2022, za razvojne socialnovarstvene programe dne 19. decembra 2022 v prostorih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Štukljeva cesta 44, Ljubljana.
Odpiranje ne bo javno.
Komisija bo v roku osmih dni od zaključka odpiranja pisno pozvala tiste prijavitelje, katerih prijave ne bodo formalno popolne, da jih dopolnijo. Rok za dopolnitev je osem dni od prejema poziva. Poziv za dopolnitev prijav bo prijaviteljem posredovan po Pravilniku o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13, 81/16, 11/22, 96/22 in 105//22 – ZZNŠPP), na naslov, ki je naveden na hrbtni strani kuverte, s katero je prispela prijava. Prijave, ki ne bodo dopolnjene v skladu s pozivom za dopolnitev, bodo zavržene v skladu z določbami Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije. Dopolnitve prijavitelji posredujejo na ministrstvo, pristojno za socialno varstvo in na Socialno zbornico Slovenije, Ukmarjeva ulica 2, 1000 Ljubljana.
XI. Ocenjevanje prijav in obveščanje prijaviteljev
Komisija bo opravila strokovni pregled popolnih prijav, preverila izpolnjevanje pogojev ter ocenila na podlagi meril tega javnega razpisa. Če bo komisija ugotovila, da prijavljeni program ne izpolnjuje pogojev tega javnega razpisa, bo prijava zavrnjena.
Komisija bo na podlagi ocenjevanja oblikovala predlog socialnovarstvenih programov za sofinanciranje, o dodelitvi sredstev po tem javnem razpisu pa bo na predlog komisije s sklepom odločil minister, pristojen za socialno varstvo.
Sklepi o izboru so informacije javnega značaja in bodo objavljeni na spletišču državne uprave.
Z izbranimi prijavitelji za socialnovarstvene programe bodo sklenjene pogodbe o sofinanciranju programov, in sicer za obdobje od 1. 1. 2023 do 31. 12. 2023.
V primeru, da se prijavitelj v roku osmih dni od prejema poziva za podpis pogodbe ne odzove, se šteje, da je umaknil prijavo za pridobitev sredstev.
XII. Rok za izdajo sklepa o izboru
Minister, pristojen za socialno varstvo, bo izdal sklep o izboru javnih in razvojnih socialnovarstvenih programov predvidoma v 90 dneh od roka za oddajo prijav. Prijaviteljem, katerih prijava bo zavrnjena ali zavržena, bo minister, pristojen za socialno varstvo, izdal sklepe o zavrnitvi ali zavrženju prijave.
Zoper navedene sklepe je dovoljena pritožba, ki jo bo treba vložiti na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Štukljeva cesta 44, 1000 Ljubljana, v roku osmih dni od prejema sklepa. Pritožnik bo moral v pritožbi natančno opredeliti razloge za pritožbo. Predmet pritožbe ne morejo biti merila za ocenjevanje prijav. O pritožbi zoper sklep bo odločilo ministrstvo, pristojno za socialno varstvo. Pritožba ne zadrži podpisa pogodb z izbranimi upravičenci.
XIII. Razpisna dokumentacija in dodatne informacije
1. Prijavitelji bodo morali prijavo oddati na ustreznem obrazcu: Javni socialnovarstveni programi 2023 ali Razvojni socialnovarstveni programi 2023, ki so dosegljivi na spletišču državne uprave.
2. Vse dodatne informacije v zvezi z javnim razpisom dobite na tel. 01/369-78-26 (Gregor Majcen), 01/369-77-82 (Karmen Mitrović) in 01/369-78-27 (Teja Podgorelec) ob ponedeljkih, sredah in petkih od 9. do 11. ure in od 13. do 15. ure.
3. Informativno srečanje o javnem razpisu bo za vse zainteresirane organizirano v četrtek, 8. 12. 2022, ob 9. uri, v prostorih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova cesta 16, Ljubljana (pritličje – velika dvorana).
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Priloga 1: Označitev kuverte
Prijavite se s svojim e-poštnim naslovom in prejmite kodo za 10 % popust.