Št. 5107-2/2022/6 Ob-3610/22, Stran 2515
Na podlagi Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 50/07, 61/08, 99/09 – ZIPRS1011, 3/13 in 81/16, 11/22, 96/22 in 105/22 – ZZNŠPP), 106.i člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 – uradno prečiščeno besedilo, 14/13 – popr., 101/13, 55/15 – ZFisP, 96/15 – ZIPRS1617, 13/18 in 195/20 – odl. US), Zakona o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 30/18), Uredbe o izvajanju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 74/18) ter skladno z Resolucijo o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 54/17) in Strategijo mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 2030, Ministrstvo za zunanje zadeve, Prešernova 25, 1000 Ljubljana, objavlja
za izvajanje projektov nevladnih organizacij na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja v obdobju od 2023 do 2025
1. Ime in sedež organa, ki dodeljuje sredstva
Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Ministrica za zunanje zadeve je imenovala komisijo za vodenje postopka javnega razpisa (v nadaljnjem besedilu: komisija).
Vsi izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni in veljajo enakovredno za oba spola.
2. Predmet javnega razpisa
Predmet javnega razpisa je financiranje triletnih projektov s področja mednarodnega razvojnega sodelovanja (v nadaljnjem besedilu: MRS) in humanitarne pomoči (v nadaljnjem besedilu: HP) ter ozaveščanja javnosti, globalnega učenja in krepitve zmogljivosti nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji, ki jih bodo izvajale nevladne organizacije (v nadaljnjem besedilu: NVO), registrirane v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: RS).
Cilj MRS je prispevati k odpravi revščine, zmanjšanju neenakosti in pospeševanju trajnostnega razvoja na družbenem, gospodarskem in okoljskem področju v partnerskih državah. RS z MRS prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju ter prevzema soodgovornost za odpravo revščine in uresničevanje trajnostnega razvoja.
Cilj HP je reševanje človeških življenj, preprečevanje in lajšanje človeškega trpljenja ter ohranjanje človekovega dostojanstva. RS podpira aktivnosti za preprečevanje in zgodnje napovedovanje humanitarnih katastrof ter krepitev odpornosti in zmogljivosti za zagotavljanje učinkovitega odziva nanje ter aktivnosti v povezavi z rehabilitacijo in obnovo po krizah. Prijavitelji morajo poleg mednarodnih in nacionalnih načel HP upoštevati tudi vidik preprečevanja nasilja zaradi spola v izrednih razmerah in vidik odzivanja na tako nasilje.
Ozaveščanje javnosti in globalno učenje sta pomemben del MRS in HP. Ozaveščena javnost razume in podpira delovanje države na področju MRS in HP, kar je ključnega pomena za krepitev tega področja. Globalno učenje spodbuja razumevanje svetovnega dogajanja, njegovih vzrokov in posledic ter aktivno delovanje, zato ima pomembno vlogo pri odpravi revščine in uresničevanju trajnostnega razvoja.
Prijavitelj mora pri prijavi projekta upoštevati presečni temi (varovanje okolja in enakost spolov) ter načela MRS in HP, ki so navedeni v Strategiji mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 20301 (v nadaljevanjem besedilu: strategija), ob upoštevanju pristopa, ki temelji na človekovih pravicah.
1 https://www.gov.si/teme/nacrtovanje-in-izvajanje-mednarodnega-razvojnega-sodelovanja-in-humanitarne-pomoci-slovenije/
V izvajanje projektov v partnerskih državah mora prijavitelj na primeren in učinkovit način vključiti najmanj 1 lokalnega partnerja.
Prijavitelj lahko v izvajanje projekta pri vseh sklopih, razen pri sklopih E, F in G, vključi tudi slovenskega partnerja iz zasebnega ali javnega sektorja. Če bo vrednost prispevka partnerja – ki je lahko v materialni, finančni ali storitveni obliki – znašala vsaj 10 odstotkov od višine zneska financiranja ministrstva, bo prijavitelj pri ocenjevanju dobil dodatne točke. Prijavitelj bo dobil dodatne točke tudi, če podjetje, ki je projektni partner, izkaže družbeno odgovornost s certifikatom družbeno odgovornega podjetja oziroma z drugimi verodostojnimi potrdili o svojem družbeno odgovornem delovanju. Če je partner iz zasebnega sektorja povezana pravna oseba prijavitelja, prijavitelj ni upravičen do dodatnih točk.
Prijavitelj lahko pri vseh razpisanih sklopih sodeluje z lastno udeležbo. Če bo vrednost prispevka prijavitelja – ki je lahko samo v finančni obliki – znašala vsaj 5 odstotkov od višine zneska financiranja ministrstva, bo prijavitelj pri ocenjevanju dobil dodatne točke. Kot lastnih virov prijavitelj ne sme prikazovati tistih sredstev, ki jih je za isti namen pridobil iz drugih javnih sredstev.
Prijavitelj dobi dodatne točke tudi, če v izvajanje projekta vključi prostovoljno delo.
Če ima prijavitelj status nevladne organizacije v javnem interesu na področju MRS in HP, bo pri ocenjevanju dobil dodatne točke.
Število možnih dodatnih točk, ki jih lahko dobi prijavitelj, je navedeno v Metodologiji – pogoji in merila za ocenjevanje projektnih predlogov (v nadaljnjem besedilu: metodologija).
Predmet javnega razpisa je razdeljen v 7 sklopov:
Sklop A: Razvojni projekti na zahodnem balkanu
Razpisuje se do 6 projektov v Albaniji, Bosni in Hercegovini, Črni gori, na Kosovu, v Severni Makedoniji in Srbiji.
Izhodišča:
Možni temi:
– boj proti podnebnim spremembam, blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje na podnebne spremembe, s posebnim poudarkom na trajnostnem upravljanju z vodami,
– prispevek k izboljšanju življenjskih razmer v partnerski državi ali regiji za ženske in otroke, ter tudi spodbujanje enakosti spolov in krepitev vloge žensk in deklic (v skladu ciljem trajnostnega razvoja 5).
Kratek opis tem:
– Posledice podnebnih sprememb je moč čutiti po vsem svetu, vendar ne povsod enako. Večinoma so negativne, saj vplivajo na zmanjševanje biotske raznolikosti, pogostejše pojave ekstremnih vremenskih dogodkov, kot so na primer gozdni požari, suše in poplave ter zmanjševanje količine pridelkov na kmetijskih površinah. To posledično vpliva na zmožnost preživetja ljudi – pogosto tistih najranljivejših skupin kot so ženske in deklice, ter na njihovo zdravje, varnost in počutje. Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje predstavlja sklop ukrepov in politik za načrtno zmanjševanje ranljivosti in povečevanje odpornosti na zaznane in pričakovane vplive podnebnih sprememb. Podnebna kriza ni spolno nevtralna. Največ posledic podnebnih sprememb doživljajo ženske in deklice, zato se povečujejo že obstoječe neenakosti med spoloma in predstavljajo edinstveno grožnjo za njihovo preživetje, zdravje in varnost.
– Enakost spolov je osrednjega pomena v Agendi 2030 za trajnostni razvoj, ki predstavlja globalno sprejet načrt soočanja z izzivi prihodnosti. Znotraj agende so bili določeni cilji trajnostnega razvoja, med katerimi se cilj 5 nanaša na enakost spolov in opolnomočenje žensk in deklet. Ta cilj je ključnega pomena za uresničitev vseh 17 ciljev trajnostnega razvoja. Enakost spolov ima transformacijski učinek, ki je ključnega pomena za uspešno delovanje družb in gospodarstev. Dostop žensk do izobraževanja in zdravstvenih storitev koristi njihovim družinam in celotni skupnosti, kar pozitivno vpliva tudi na prihodnje generacije. Če so ženske v polni meri delovno aktivne in dobivajo enako plačilo kot moški, se ustvarjajo nove priložnosti in rast. Odstranjevanje vrzeli med spoloma pri zaposlovanju povečuje bruto družbeni proizvod. Povečanje deleža žensk v javnem in zasebnem sektorju poveča njihovo reprezentativnost kar lahko prispeva k izboljšanju odločevalskih procesov in poveča korist celotni družbi. Enakost spolov vpliva na spodbujanje blaginje in vzpostavljanje mirnih, pravičnih ter vključujočih družb. Možnost izpolnitve aspiracij žensk in deklic je eden od ključnih elementov njihovega trajnega opolnomočenja.
Predlagane aktivnosti:
– večanje tehničnih zmogljivosti za prilagajanje na podnebne spremembe in blaženje njihovih posledic,
– gradnja zmogljivosti in znanja na institucionalni in/ali lokalni ravni,
– prilagajanje lokalne skupnosti na podnebne spremembe (community based adaptation to climate change),
– upravljanje naravnih virov (trajnostno gozdarstvo, upravljanje vodnih virov, zdrava tla …),
– sistemi zgodnjega opozarjanja,
– ozaveščanje o podnebnih spremembah,
– podnebno pametno kmetijstvo (climate smart agriculture – pristop, ki pomaga usmerjati ukrepe za preoblikovanje agroživilskih sistemov v zelene in podnebno odporne prakse),
– integracija načela enakosti spolov v vse projektne cikle,
– odpravljanje in naslavljanje nasilja na podlagi spola,
– spolno in reproduktivno zdravje žensk in deklic,
– ekonomsko opolnomočenje žensk in deklic,
– omogočanje enakopravne udeležbe žensk in ljudi različnih spolnih identitet v civilnem, političnem, gospodarskem, družbenem ter kulturnem življenju in ozaveščanje o pomembnosti vključevanja načela enakosti spolov.
Prijavitelj lahko izbere katerokoli od predlaganih aktivnosti ali predlaga svoje aktivnosti v okviru razpisanih možnih tem.
Prijavitelj naj pri izvajanju aktivnosti v čim večji meri upošteva uporabo lokalnega znanja in materialov ter vključuje kulturni sektor v aktivnosti, kadar je to mogoče.
Ciljna skupina: lokalne skupnosti, zasebni sektor, nevladne organizacije, politični odločevalci, ženske in deklice, pri preprečevanju spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola je zaželena vključitev tudi moške populacije.
Opredelitev podciljev projekta: Prijavitelj mora vsebinsko slediti enemu podcilju cilja 5 in enemu podcilju ciljev 8, 12, 13 ali 16. Za tretji podcilj lahko prijavitelj, če želi, izbere podcilj kateregakoli cilja trajnostnega razvoja.
Obvezno: Del projekta, ki se izvaja v Črni gori in Severni Makedoniji, je neodvisna evalvacija projekta, ki jo pripravi zunanji evalvator. Prijavitelj bo sam izbral zunanjega evalvatorja, ki mora biti pravni subjekt, nepovezan s prijaviteljem in z izkazano referenco s področja evalvacij projektov. Zunanji evalvator mora upoštevati standarde Odbora OECD za razvojno pomoč, evalvacijsko politiko in evalvacijske smernice MRS RS2. Obvezna evalvacijska vprašanja bo ministrstvo posredovalo izbranemu izvajalcu najpozneje v začetku leta 2025. Kazalci za pripravo odgovorov na evalvacijska vprašanja bodo izhajali iz strategije in drugih strateških dokumentov.
2 Evalvacijska politika in evalvacijske smernice: https://www.gov.si/teme/prednostna-podrocja-in-obmocja-mednarodnega-razvojnega-sodelovanja-slovenije/
Evalvacija ni rezultat projekta, ampak ena od aktivnosti, za katero se predvidi do 2 meseca, in mora biti izvedena po zaključku projektnih aktivnosti, najpozneje do 15. oktobra 2025. Prijavitelj mora v finančnem načrtu projekta načrtovati strošek zunanje evalvacije (produkcijski strošek) v višini do 5 odstotkov celotne vrednosti projekta. Upravičenost stroška evalvacije je predmet kakovostne presoje ministrstva. Če izvajalec ne bo upošteval evalvacijskih smernic MRS RS ali če bo strošek evalvacije presegal dogovorjeni delež, lahko ministrstvo zavrne povračilo stroškov.
Sklop B: Humanitarni projekti v Podsaharski Afriki
Razpisuje se do 3 projekte v državah prejemnicah uradne razvojne pomoči po seznamu OECD DAC3 v Podsaharski Afriki.
3 https://www.oecd.org/dac/financing-sustainable-development/development-finance-standards/DAC-List-of-ODA-Recipients-for-reporting-2022-23-flows.pdf.
Prijavitelji morajo pred prijavo projekta preveriti, ali varnostne razmere dopuščajo prisotnost in aktivnosti v posamezni državi.
Izhodišča:
Možne teme:
– nudenje humanitarne pomoči prisilno razseljenemu prebivalstvu, predvsem notranje razseljenim (IDPs) zaradi varnostne negotovosti (oboroženi spopadi, vojne, nemiri ipd.) ali pa podnebnih sprememb (npr. suše, poplave),
– zagotavljanje celovitih rešitev na področju varnosti preskrbe s hrano in pitno vodo, vključno s preventivnim delovanjem in izgradnjo odpornosti,
– preprečevanje spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola.
Predlagane aktivnosti:
– oskrba s hrano in vodo na kriznih območjih,
– izgradnja celovitih rešitev za področju varnosti preskrbe s hrano in s pitno vodo,
– aktivnosti, ki spodbujajo izgradnjo odpornosti prebivalstva na posledice podnebnih sprememb in drugih kriz,
– »podnebno pametno kmetijstvo«,
– preventivno delovanje in sistemi zgodnjega opozarjanja, v povezavi z varnostjo preskrbe s hrano in pitno vodo,
– nudenje psihosocialne pomoči žrtvam nasilja, predvsem otrokom in ženskam,
– spolno in reproduktivno zdravje žensk in deklic,
– celovito delovanje na področju preprečevanja spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola.
Prijavitelj mora izbrati vsaj dve predlagani temi, pri čemer lahko predlaga tudi svoje aktivnosti.
Prijavitelj naj pri izvajanju aktivnosti v čim večji meri upošteva uporabo lokalnega znanja in materialov.
Ciljna skupina: prisilno razseljene osebe ter lokalne skupnosti, ki jih gostijo. Posebna pozornost naj bo usmerjena na otroke in ženske. Pri preprečevanju spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola je zaželena tudi vključitev moške populacije.
Prijavitelj, ki bo predlagal izvajanje projekta v državah na območju širšega Sahela (Burkina Faso, Nigerija), Afriškega roga (Somalija, Sudan in Južni Sudan) ter v Ugandi bo pri ocenjevanju dobil dodatne točke.
Opredelitev podciljev projekta: Prijavitelj mora vsebinsko slediti vsaj enemu podcilju cilja 2 in/ali enemu podcilju cilja 6 in/ali enemu podcilju cilja 13 in/ali en podcilj cilja trajnostnega razvoja 54.
4 Cilji trajnostnega razvoja: Agenda_za_trajnostni_razvoj_2030.pdf (gov.si).
Obvezno: Del projekta je neodvisna evalvacija projekta, ki jo pripravi zunanji evalvator. Prijavitelj bo sam izbral zunanjega evalvatorja, ki mora biti pravni subjekt, nepovezan s prijaviteljem in z izkazano referenco s področja evalvacij projektov. Zunanji evalvator mora upoštevati standarde Odbora OECD za razvojno pomoč, evalvacijsko politiko in evalvacijske smernice MRS RS5. Obvezna evalvacijska vprašanja bo ministrstvo posredovalo izbranemu izvajalcu najpozneje v začetku leta 2025. Kazalci za pripravo odgovorov na evalvacijska vprašanja bodo izhajali iz strategije in drugih strateških dokumentov.
5 Evalvacijska politika in evalvacijske smernice: https://www.gov.si/teme/prednostna-podrocja-in-obmocja-mednarodnega-razvojnega-sodelovanja-slovenije/.
Evalvacija ni rezultat projekta, ampak ena od aktivnosti, za katero se predvidi do 2 meseca, in mora biti izvedena po zaključku projektnih aktivnosti, najpozneje pa do 15. oktobra 2025. Prijavitelj mora v finančnem načrtu projekta načrtovati strošek zunanje evalvacije (produkcijski strošek) v višini do 5 odstotkov celotne vrednosti projekta. Upravičenost stroška evalvacije je predmet kakovostne presoje ministrstva. Če izvajalec ne bo upošteval evalvacijskih smernic MRS RS ali če bo strošek evalvacije presegal dogovorjeni delež, lahko ministrstvo zavrne povračilo stroškov.
Sklop C: Humanitarni projekti na Bližnjem vzhodu
Razpisuje se do 2 projekta v državah prejemnicah uradne razvojne pomoči po seznamu OECD DAC6 v naslednjih državah na področju Bližnjega vzhoda: Irak, Jordanija, Libanon, Palestina, Sirija, Jemen, v katerih deluje Generalni direktorat za evropsko civilno zaščito in evropske operacije humanitarne pomoči (DG ECHO).
6 https://www.oecd.org/dac/financing-sustainable-development/development-finance-standards/DAC-List-of-ODA-Recipients-for-reporting-2022-23-flows.pdf.
Prijavitelji morajo pred prijavo projekta preveriti, če varnostne razmere dopuščajo prisotnost in aktivnosti v posamezni državi.
Izhodišča:
Možna tema: nudenje humanitarne pomoči lokalnim skupnostim, ki gostijo begunce in so bile do sedaj prikrajšane za humanitarno pomoč.
Predlagane aktivnosti:
– zagotavljanje oskrbe s hrano, vodo ali drugimi osnovnimi storitvami na območjih, kjer gostijo begunske skupnosti,
– nudenje psihosocialne pomoči žrtvam nasilja, predvsem otrokom in ženskam,
– spolno in reproduktivno zdravje žensk in deklic,
– celovito delovanje na področju preprečevanja spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola.
Prijavitelj mora izbrati vsaj dve predlagani aktivnosti.
Prijavitelj naj pri izvajanju aktivnosti v čim večji meri upošteva uporabo lokalnega znanja in materialov.
Ciljna skupina: lokalno prebivalstvo, ki gosti begunce iz sosednjih držav in je bilo do sedaj večinoma prezrto pri humanitarni pomoči; posebna pozornost je usmerjena na otroke in ženske, pri preprečevanju spolnega nasilja in nasilja na podlagi spola pa je zaželena tudi vključitev moške populacije.
Prijavitelj, ki bo predlagal izvajanje projekta v Libanonu, Jordaniji in/ali Palestini (za zagotavljanje kontinuitete dosedanjih aktivnosti in s tem krepitve učinka pomoči), bo pri ocenjevanju dobil dodatne točke.
Opredelitev podciljev projekta: Prijavitelj mora vsebinsko slediti vsaj enemu podcilju cilja 2 in/ali vsaj enemu podcilju cilja trajnostnega razvoja 57.
7 Cilji trajnostnega razvoja: Agenda_za_trajnostni_razvoj_2030.pdf (gov.si).
Obvezno: Del projekta je neodvisna evalvacija projekta, ki jo pripravi zunanji evalvator. Prijavitelj bo sam izbral zunanjega evalvatorja, ki mora biti pravni subjekt, nepovezan s prijaviteljem in z izkazano referenco s področja evalvacij projektov. Zunanji evalvator mora upoštevati standarde Odbora OECD za razvojno pomoč, evalvacijsko politiko in evalvacijske smernice MRS RS8. Obvezna evalvacijska vprašanja bo ministrstvo posredovalo izbranemu izvajalcu najpozneje v začetku leta 2025. Kazalci za pripravo odgovorov na evalvacijska vprašanja bodo izhajali iz strategije in drugih strateških dokumentov.
8 Evalvacijska politika in evalvacijske smernice: https://www.gov.si/teme/prednostna-podrocja-in-obmocja-mednarodnega-razvojnega-sodelovanja-slovenije/.
Evalvacija ni rezultat projekta, ampak ena od aktivnosti, za katero se predvidi do 2 meseca, in mora biti izvedena po zaključku projektnih aktivnosti, najpozneje pa do 15. oktobra 2025. Prijavitelj mora v finančnem načrtu projekta načrtovati strošek zunanje evalvacije (produkcijski strošek) v višini do 5 odstotkov celotne vrednosti projekta. Upravičenost stroška evalvacije je predmet kakovostne presoje ministrstva. Če izvajalec ne bo upošteval evalvacijskih smernic MRS RS ali če bo strošek evalvacije presegal dogovorjeni delež, lahko ministrstvo zavrne povračilo stroškov.
Sklop D: Projekt »Naše pravice« – izobraževanje otrok o njihovih pravicah
Razpisujeta se do 2 projekta, od tega 1 projekt v državah Zahodnega Balkana in 1 projekt v državah Severne Afrike. Pri vsakem projektu se lahko izvajanje projekta organizira v več državah iste regije.
Obvezna je uporaba Usmeritev za izvajanje izobraževanja otrok o njihovih pravicah z uporabo gradiva »Naše pravice«, ki so del razpisne dokumentacije, in uporaba gradiva »Naše pravice«.
Izhodišča:
Izobraževanje otrok o njihovih univerzalnih pravicah in medsebojnem spoštovanju ter usposabljanje njihovih pedagogov za izobraževanje o pravicah otrok ob obvezni uporabi gradiva »Naše pravice« (na podlagi Konvencije OZN o pravicah otrok) se izvaja v njihovem maternem oziroma lokalnem jeziku. V izobraževanje naj bo v okviru šolskega sistema vključenih čim več otrok. Pred tem je treba glede otrokovih in človekovih pravic usposobiti trenerje, učitelje in druge strokovne delavce v izobraževalnem sistemu in glede tega ozavestiti starše in skrbnike otrok ter širše družinsko in socialno okolje. Pri uporabi gradiva »Naše pravice« je treba upoštevati strokovne usmeritve za učinkovito izvajanje projekta. Vsaka morebitna sprememba gradiva se mora predhodno uskladiti z ministrstvom.
Zahtevane aktivnosti:
– izobraževanje otrok o človekovih in otrokovih pravicah ter medsebojnem spoštovanju z uporabo gradiva »Naše pravice« kot glavna aktivnost projekta; ciljna skupina: otroci v starosti od 10 do 12 let, tudi tisti iz ranljivih skupin (npr. etnične in/ali verske manjšine, begunci, migranti, otroci iz socialno šibkih okolij ipd.) – s posebnim poudarkom na enakovrednem sodelovanju deklic in dečkov,
– izgradnja kapacitet in krepitev izobraževanja o pravicah otrok s posebnim poudarkom na ozaveščanju; ciljna skupina: predstavniki lokalnih nevladnih in vladnih organizacij, ki bodo izvajali usposabljanja za pedagoške delavce,
– usposabljanje pedagoških delavcev, ki bodo izvajali izobraževanja o pravicah otrok za otroke; ciljna skupina: učitelji, drugi pedagoški, šolski strokovni in vodstveni delavci v izobraževalnem sistemu,
– ozaveščanje staršev ter širšega družinskega in socialnega okolja; ciljna skupina: starši ali skrbniki ter širše družinsko in socialno okolje.
Prijavitelj mora izbrati vse zahtevane aktivnosti ob upoštevanju navedenih ciljnih skupin in slediti Usmeritvam za izvajanje izobraževanja otrok o njihovih pravicah z uporabo gradiva »Naše pravice«, ki so del razpisne dokumentacije.
Opredelitev podcilja projekta: Prijavitelj mora biti vsebinsko slediti podcilju trajnostnega razvoja 4.7.
Sklop E: Ozaveščanje javnosti o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoči v Republiki Sloveniji
Razpisuje se do 1 projekt v Republiki Sloveniji.
Izhodišče:
Pomembno je spodbujati zavedanje o pomenu MRS in HP ter njunega posrednega vpliva na življenje v RS. Hkrati mora biti jasno tudi sporočilo, da RS v okviru MRS in HP podpira aktivnosti, ki dolgoročno prispevajo k uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja.
Zahtevane aktivnosti:
– priprava promocijskega dogodka vsako leto posebej oziroma trikrat v obdobju trajanja projekta, ki vključuje dosežke in pozitivne zgodbe MRS in HP RS, ter izvedba vsaj šestih spremljajočih dogodkov na leto v vsaj šestih statističnih regijah RS. Vsebinsko zasnovan dogodek in morebitno gradivo sta podlaga za ozaveščanje najširše javnosti s pomočjo različnih medijev; ciljna skupina: širša javnost, ki se profesionalno ne ukvarja z MRS in HP. Aktivnostim pod to alinejo mora biti namenjenih do 35.000 EUR,
– aktivnosti za ozaveščanje širše javnosti o MRS in HP s poudarkom na rezultatih in dosežkih MRS in HP RS ter ciljih trajnostnega razvoja na globalni ravni; ciljna skupina: širša javnost, strokovna javnost. Aktivnostim pod to alinejo mora biti namenjenih do 55.000 EUR,
– logistična in vsebinska podpora organizaciji Slovenskih razvojnih dni trikrat v obdobju trajanja projekta (izbor in oprema prostora, označbe, pogostitev, tisk gradiv …), ob sodelovanju z ministrstvom; ciljna skupina: širša javnost, strokovna javnost. Aktivnostim pod to alinejo mora biti namenjenih do 30.000 EUR.
Ciljna skupina: širša javnost, strokovna javnost.
Prijavitelj mora izbrati vse tri zahtevane aktivnosti ob upoštevanju navedenih ciljnih skupin.
Sklop F: Zagovorništvo in krepitev zmogljivosti NVO
Razpisuje se do 1 projekt, ki se izvaja v Republiki Sloveniji.
Izhodišče:
Zagovorniške aktivnosti, ki temeljijo na praktičnih izkušnjah NVO pri izvajanju projektov MRS in HP ter dialogu s civilno družbo in lokalnimi organizacijami v partnerskih državah, bodo prispevale k boljšemu načrtovanju politik in njihovega izvajanja tako v slovenskem kot evropskem prostoru. Hkrati imajo NVO tudi pomembno vlogo zagovornika javnega interesa.
Krepitev kapacitet NVO in vlaganje v njihov razvoj sta pomembna za učinkovito izvajanje projektov MRS in HP RS, kredibilnost delovanja NVO, zagotavljanje dolgoročnega delovanja in konkurenčnosti v mednarodnem okolju.
Zahtevane aktivnosti:
– koordinacija in priprava vsaj petih skupnih stališč/odzivov NVO na leto na zaprosilo ministrstva. Aktivnosti pod to alinejo lahko vključujejo tudi udeležbo na mednarodnih dogodkih. Stališča/odzivi se nanašajo na pomembnejša vprašanja, dogodke, strateške dokumente ministrstva ipd. Aktivnostim pod to alinejo mora biti namenjenih do 20.000 EUR;
– aktivnosti, ki bodo prispevale k razvoju nevladnega sektorja na področju MRS in HP, ozaveščanja javnosti in globalnega učenja; ciljna skupina: NVO, ki delujejo na področju MRS in HP. Aktivnostim pod to alinejo mora biti namenjenih do 70.000 EUR.
Prijavitelj mora izbrati obe zahtevani aktivnosti ob upoštevanju navedenih ciljnih skupin.
Sklop G: Globalno učenje
Razpisuje se do 1 projekt, ki se izvaja v Republiki Sloveniji.
Izhodišče:
Globalno učenje spodbuja poglobljeno razumevanje globalnih izzivov in neenakosti v svetu ter aktivno delovanje v lokalnem okolju z zavedanjem, da ima vsako delovanje v lokalnem okolju posledice tudi na globalni ravni. Globalno učenje ima pomembno vlogo pri odpravi revščine v svetu in uresničevanju trajnostnega razvoja ter hkrati prispeva k doseganju ciljev MRS. Skladno s Strategijo mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči Republike Slovenije do leta 2030 je treba posebno pozornost posvetiti kakovostnemu izobraževanju in usposabljanju tistih, ki bodo pridobljena znanja prenašali naprej vsem družbenim skupinam, tako na formalni kot neformalni ravni, zato naj se prijavitelji osredotočijo na ozaveščanje in usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, vključno z izobraževalci odraslih in izobraževalci v neformalnem sektorju.
Zahtevane aktivnosti:
– sodelovanje in povezovanje z že obstoječimi dogodki v slovenskem prostoru (npr. Teden globalnega učenja, Teden vseživljenjskega učenja, Kulturni bazar) ali organizacija lastnih dogodkov. Sodelovanje pri zgoraj omenjenih dogodkih se je v preteklosti izkazalo kot dobra praksa, saj omogoča doseganje širše javnosti, širšo promocijo in vzpostavljanje novih partnerstev na področju globalnega učenja. Izvajalec mora sodelovati na vsaj treh dogodkih letno; ciljna skupina: strokovni delavci na področju vzgoje in izobraževanja, vključno z izobraževalci in vzgojitelji v neformalnem sektorju in izobraževalci odraslih. Aktivnostim pod to alinejo mora biti namenjenih do 26.000 EUR,
– aktivnosti, namenjene ozaveščanju in usposabljanju izobraževalcev za izvajanje aktivnosti globalnega učenja; ciljna skupina: strokovni delavci na področju vzgoje in izobraževanja, predvsem izobraževalci in vzgojitelji v neformalnem sektorju in izobraževalci odraslih. Aktivnostim pod to alinejo mora biti namenjenih do 34.000 EUR,
– aktivnosti po izboru prijavitelja. Aktivnostim pod to alinejo je lahko namenjenih do 10.000 EUR.
Prijavitelj mora izbrati prvi dve zahtevani aktivnosti ob upoštevanju navedenih ciljnih skupin.
Če prijavitelj izbere tudi aktivnost pod tretjo alinejo, se ustrezno zmanjša vrednost aktivnosti pod drugo alinejo.
Opredelitev podcilja projekta: Prijavitelj mora biti vsebinsko slediti k podcilju trajnostnega razvoja 4.7.
3. Okvirna višina finančnih sredstev
Ministrstvo za financiranje v obdobju od 2023 do 2025 namenja do 3.160.000 EUR po naslednjih sklopih:
Sklop A: Ministrstvo financira do 6 projektov na Zahodnem Balkanu v skupni vrednosti do 1.060.000 EUR, in sicer 1 projekt v skupni vrednosti do 240.000 EUR v Črni gori, 1 projekt v skupni vrednosti do 240.000 EUR v Severni Makedoniji in po 1 projekt v vrednosti do 145.000 EUR v vsaki od preostalih držav Zahodnega Balkana.
Država/ leto | ČG | SM | BiH | Albanija | Kosovo | Srbija | Skupaj |
2023 | 85.000 | 85.000 | 40.000 | 40.000 | 40.000 | 40.000 | 330.000 |
2024 | 75.000 | 75.000 | 50.000 | 50.000 | 50.000 | 50.000 | 350.000 |
2025 | 80.000 | 80.000 | 55.000 | 55.000 | 55.000 | 55.000 | 380.000 |
Skupaj | 240.000 | 240.000 | 145.000 | 145.000 | 145.000 | 145.000 | 1.060.000 |
Če v Bosni in Hercegovini, Albaniji, Kosovu ali Srbiji ni prijavljen noben projekt ali noben prijavljen projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se sredstva prenesejo na projekt z naslednjim najvišjim številom točk v Črni gori in/ali Severni Makedoniji. Ministrstvo si pridržuje pravico, da lahko dodatni projekt v Črni gori ali Severni Makedoniji financira v nižjem znesku, kot so sicer razpisani projekti za ti dve državi. Če izbrani prijavitelj ne sprejme predloga za nižje financiranje oziroma ne zagotovi manjkajočega zneska sofinanciranja iz drugih virov, se financiranje v nižjem znesku ponudi prijavitelju z naslednjim najvišjim številom točk. Postopek se ponavlja, dokler eden od prijaviteljev ne sprejme predloga; sredstva se ne razporedijo v noben sklop, če noben od prijaviteljev ne sprejme predloga.
Če v Črni gori ali Severni Makedoniji ni prijavljen noben projekt ali noben prijavljen projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se sredstva prenesejo na projekt z naslednjim najvišjim številom točk v Bosni in Hercegovini, Albaniji, Kosovu ali Srbiji.
Sklop B: Ministrstvo financira do 3 projekte v Podsaharski Afriki v skupni vrednosti do 1.230.000 EUR, in sicer za posamezen projekt v skupni višini do 410.000 EUR.
Leto | Podsaharska Afrika | Podsaharska Afrika | Podsaharska Afrika | Skupaj |
2023 | 110.000 | 110.000 | 110.000 | 330.000 |
2024 | 150.000 | 150.000 | 150.000 | 450.000 |
2025 | 150.000 | 150.000 | 150.000 | 450.000 |
Skupaj | 410.000 | 410.000 | 410.000 | 1.230.000 |
Če ni prijavljen noben projekt ali noben prijavljen projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se sredstva lahko prenesejo na drugi najbolje ocenjeni projekt pri Sklopu C v višini sredstev, ki je predvidena za ta sklop. Če pri Sklopu C ni prijavljen noben projekt ali noben prijavljen projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se razpisana sredstva ne razporedijo v noben drug sklop.
Sklop C: Ministrstvo financira do 2 projekta na Bližnjem Vzhodu v skupni vrednosti do 510.000 EUR, in sicer za posamezen projekt v skupni višini do 255.000 EUR.
Leto | Bližnji Vzhod | Bližnji Vzhod | Skupaj |
2023 | 85.000 | 85.000 | 170.000 |
2024 | 85.000 | 85.000 | 170.000 |
2025 | 85.000 | 85.000 | 170.000 |
Skupaj | 255.000 | 255.000 | 510.000 |
Če ni prijavljen noben projekt ali noben prijavljen projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se sredstva lahko prenesejo na drugi najbolje ocenjeni projekt pri Sklopu B v višini sredstev, ki je predvidena za ta sklop.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da lahko dodatni projekt pri Sklopu B financira v nižjem znesku, kot so sicer razpisani projekti za ta sklop. Če izbrani prijavitelj ne sprejme predloga za nižje financiranje oziroma ne zagotovi manjkajočega zneska sofinanciranja iz drugih virov, se financiranje v nižjem znesku ponudi prijavitelju z naslednjim najvišjim številom točk. Postopek se ponavlja, dokler eden od prijaviteljev ne sprejme predloga; sredstva se ne razporedijo v noben sklop, če noben od prijaviteljev ne sprejme predloga.
Če pri Sklopu B ni prijavljen noben projekt ali noben prijavljen projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se razpisana sredstva ne razporedijo v noben drug sklop.
Sklop D: Ministrstvo financira do 2 projekta Naše pravice, in sicer 1 projekt v državah Zahodnega Balkana in 1 projekt v državah Severne Afrike v skupni vrednosti do 90.000 EUR.
Leto | Države ZB | Države S. Afrike |
2023 | 15.000 | 15.000 |
2024 | 15.000 | 15.000 |
2025 | 15.000 | 15.000 |
Skupaj | 45.000 | 45.000 |
Če na Sklop D ni prijavljen noben projekt ali noben prijavljeni projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se razpisana sredstva ne razporedijo v noben drug sklop.
Sklop E: Ministrstvo financira do 1 projekt ozaveščanja javnosti, ki se izvaja v Republiki Sloveniji, v skupni vrednosti do 120.000 EUR.
Leto | RS |
2023 | 30.000 |
2024 | 45.000 |
2025 | 45.000 |
Skupaj | 120.000 |
Če na Sklop E ni prijavljen noben projekt ali noben prijavljeni projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se sredstva lahko prenesejo na projekt z naslednjim najvišjim številom točk pri Sklopu F ali G. Če pri Sklopih F ali G ni prijavljen noben projekt ali noben projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se razpisana sredstva ne razporedijo v noben drug sklop.
Sklop F: Ministrstvo financira do 1 projekt zagovorništva in krepitve zmogljivosti NVO, ki se izvaja v Republiki Sloveniji, v skupni vrednosti do 90.000 EUR.
Leto | RS |
2023 | 20.000 |
2024 | 35.000 |
2025 | 35.000 |
Skupaj | 90.000 |
Če na Sklop F ni prijavljen noben projekt ali noben prijavljeni projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se sredstva lahko prenesejo na projekt z naslednjim najvišjim številom točk pri Sklopu G. Če pri Sklopih G ni prijavljen noben projekt ali noben projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se razpisana sredstva ne razporedijo v noben drug sklop.
Sklop G: Ministrstvo financira do 1 projekt globalnega učenja, ki se izvaja v Republiki Sloveniji, v skupni vrednosti do 60.000 EUR.
Leto | RS |
2023 | 10.000 |
2024 | 20.000 |
2025 | 30.000 |
Skupaj | 60.000 |
Če na Sklop G ni prijavljen noben projekt ali noben prijavljeni projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se sredstva lahko prenesejo na projekt z naslednjim najvišjim številom točk pri Sklopu F.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da lahko dodatni projekt pri Sklopu F financira v nižjem znesku, kot je sicer razpisana vrednost za projekt za ta sklop. Če izbrani prijavitelj ne sprejme predloga za nižje financiranje oziroma ne zagotovi manjkajočega zneska sofinanciranja iz drugih virov, se financiranje v nižjem znesku ponudi prijavitelju z naslednjim najvišjim številom točk. Postopek se ponavlja, dokler eden od prijaviteljev ne sprejme predloga; sredstva se ne razporedijo v noben sklop, če noben od prijaviteljev ne sprejme predloga.
Če pri Sklopu F ni prijavljen noben projekt ali noben projekt ne doseže praga 75 odstotkov vseh točk, se razpisana sredstva ne razporedijo v noben drug sklop.
Obdobje izvajanja projektov je od 1. aprila 2023 do 15. oktobra 2025. Zadnji dan za predložitev končnega poročila skupaj z zahtevkom za izplačilo je 30. oktober 2025.
Ministrstvo pri vseh razpisanih sklopih spodbuja prijavitelje k iskanju dodatnih virov financiranja.
Ministrstvo lahko projekt izbranega izvajalca financira v manjšem znesku, če izvajalec sam zaprosi za nižji znesek. Načrtovane vrednosti se v posameznem letu lahko tudi zvišajo, če bo potrebno in če bodo zagotovljena dodatna sredstva.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da ta javni razpis kadarkoli v celoti ali delno prekliče.
4. Pogoji za prijavo na javni razpis
Na javni razpis se lahko prijavijo NVO. V tem razpisu se skladno z določbami Zakona o nevladnih organizacijah (Uradni list RS, št. 21/18) za NVO šteje organizacija, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– je pravna oseba zasebnega prava s sedežem v Republiki Sloveniji,
– ustanovile so jo izključno domače ali tuje fizične ali pravne osebe zasebnega prava,
– je nepridobitna,
– je neprofitna,
– je neodvisna od drugih subjektov,
– ni organizirana kot politična stranka, cerkev ali druga verska skupnost, sindikat ali zbornica.
Organizacija ni nevladna organizacija, če jo je ustanovila politična stranka. Nevladna organizacija je lahko organizacija, ki jo je ustanovila študentska organizacija po Zakonu o skupnosti študentov (Uradni list RS, št. 38/94). Nevladna organizacija je lahko tudi pravna oseba, ki je sestavni del registrirane cerkve ali druge verske skupnosti na podlagi zakona, ki ureja versko svobodo, če v Poslovnem registru Slovenije njena glavna dejavnost ni določena kot dejavnost verskih organizacij.
Posamezni prijavitelj lahko v okviru razpisa odda do največ 3 prijave.
5. Obvezne sestavine in oblika vloge
Prijavitelji dokazujejo izpolnjevanje predpisanih pogojev za prijavo na ta javni razpis s predložitvijo ustreznih obrazcev in dokazil.
Komisija lahko od prijavitelja zahteva dodatna pojasnila in obrazložitev glede izpolnjevanja pogojev.
Vloga se šteje za formalno popolno, če vsebuje v celoti izpolnjene obrazce in dokazila:
1. Vsebinski načrt projekta (obrazec št. 1)
2. Finančni načrt projekta (obrazec št. 2)
3. Izjavo o udeležbi pravnih in fizičnih oseb pri prijavitelju (obrazec št. 3)
4. Izjavo prijavitelja o izpolnjevanju in sprejemanju razpisnih pogojev in potrditev verodostojnosti navedenih podatkov (obrazec št. 4)
5. Delovni prevod (obrazec št. 5).
Način in oblikovne značilnosti predložitve vloge:
Prijavitelj odda vlogo v 1 originalnem izvodu. Zakoniti zastopnik ali druga pooblaščena oseba prijavitelja mora vse obrazce in izjave podpisati (lastnoročno ali s certificiranim elektronskim podpisom9) in jih opremiti z uradnim žigom prijavitelja.
9 Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu – ZEPEP (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo in 46/14) v 3. točki 2. člena opredeljuje elektronski podpis kot niz podatkov v elektronski obliki, ki je vsebovan, dodan ali logično povezan z drugimi podatki ter je namenjen preverjanju pristnosti teh podatkov in identifikaciji podpisnika. 4. točka navedenega člena določa, da je varen elektronski podpis tak podpis, ki izpolnjuje naslednje zahteve: da je povezan izključno s podpisnikom, da je iz njega mogoče zanesljivo ugotoviti podpisnika, da je ustvarjen s sredstvi za varno elektronsko podpisovanje, ki so izključno pod podpisnikovim nadzorom ter da je povezan s podatki, na katere se nanaša, tako da je opazna vsaka poznejša sprememba teh podatkov ali povezave z njimi. 15. člen določa, da je varen elektronski podpis, overjen s kvalificiranim potrdilom, glede podatkov v elektronski obliki enakovreden lastnoročnemu podpisu ter ima zato enako veljavnost in dokazno vrednost.
Prijavitelj mora v projektni dokumentaciji uporabiti pisavo Arial 10 z enojnim razmikom med vrsticami in upoštevati zahtevo po omejitvi števila znakov (vključno s presledki), kjer je to določeno.
Obrazci in izjave morajo biti v celoti izpolnjeni v slovenskem jeziku. Izjema so navedbe osebnih imen, imena krajev in drugih lastnih imen. Priloge k vlogi so lahko v tujem jeziku, pri čemer velja, da je za priloge, ki niso v angleškem, bosanskem, črnogorskem, hrvaškem ali srbskem10 jeziku, treba priložiti delovni prevod dokumenta na obrazcu Delovni prevod (obrazec št. 5).
10 Velja zgolj za besedila, ki so napisana v latinici. Za besedila, ki so v cirilici, je treba v skladu z navodili priložiti delovni prevod.
Vloga ne sme biti vezana s spiralo ali na drug način. Priporočamo, da je vloga tiskana obojestransko.
Poleg originalne vloge prijavitelj na ustreznem elektronskem nosilcu obvezno priloži skenirano celotno originalno vlogo v obliki .pdf, ki jo sestavljajo:
– vsi obrazci in dokazila, navedeni v tem poglavju v točkah 1–5,
– morebitno pooblastilo zakonitega zastopnika; v pooblastilu zakonitega zastopnika prijavitelja za podpisovanje obrazcev, izjav in drugih priloženih dokumentov mora biti navedeno:
(a) polno ime in naziv zakonitega zastopnika organizacije, ki pooblastilo daje,
(b) polno ime pooblaščene osebe in njen naziv/funkcija v organizaciji,
(c) namen pooblastitve,
(d) obdobje, za katero se pooblastilo daje, če ima pooblastilo omejeno časovno veljavnost.
Pooblastilo ne sme biti starejše od treh mesecev od datuma oddaje vloge za javni razpis. Izjema so trajna splošna pooblastila, ki jih da zakoniti zastopnik organizacije.
Skenirana vloga mora biti enaka podpisanemu in žigosanemu izvirniku, izjema je točka 13 v obrazcu št. 1, pri kateri je dovoljeno, da so dokazila priložena le v elektronski obliki, tj. .docx ali .doc (Word), .xlsx ali .xls (Excel) itd. Prijavitelj na elektronskem nosilcu priloži tudi obrazec št. 1 v obliki .docx ali .doc (Word) in obrazec št. 2 v obliki .xlsx ali .xls (Excel). Ustrezen elektronski nosilec je CD, DVD ali ključ USB, ki se po končanem postopku javnega razpisa prijavitelju ne vrača.
6. Metodologija – pogoji in merila za ocenjevanje projektnih predlogov
Komisija bo ocenjevala le vloge, ki bodo skladne z razpisnimi pogoji, opredeljenimi v metodologiji. Metodologija, ki je del razpisne dokumentacije, je prijavitelju lahko v pomoč pri pripravi prijave.
Število točk po posameznih kategorijah metodologije
Merilo/sklop | Vsebinska zasnova projekta | Presečni temi MRS in HRBA | Reference in promocija | Finančna zasnova projekta | Status v javnem interesu | Najvišje število točk |
A | 40 | 14 | 8 | 35 | 6 | 103 |
B | 44 | 14 | 8 | 35 | 6 | 107 |
C | 44 | 14 | 8 | 35 | 6 | 107 |
D | 37 | 14 | 8 | 35 | 6 | 100 |
E | 34 | 14 | 6 | 25 | 6 | 85 |
F | 34 | 14 | 6 | 25 | 6 | 85 |
G | 34 | 14 | 6 | 25 | 6 | 85 |
Projekt/vloga se uvrsti med kandidate za financiranje po tem javnem razpisu, če doseže vsaj 75 odstotkov vseh točk. Končna ocena komisije je povprečno število doseženih točk. Formula za izračun končne ocene je seštevek točk vseh ocenjevalcev, ki se deli s številom upoštevanih ocenjevalcev, pri izračunu končne ocene se ne upošteva najnižje in najvišje število točk 2 ocenjevalcev.
7. Rok za oddajo vloge, način predložitve in opremljenost vloge
Prijavitelj za vsak projekt pripravi ločeno vlogo v skladu z navodilom iz te razpisne dokumentacije. Vsaka vloga se pošlje posebej v ločeni ovojnici. Dokumentacije, ki jo prijavitelj pošlje naknadno po oddaji vloge ali brez poziva ministrstva k dopolnitvi, komisija ne bo upoštevala in bo vrnjena prijavitelju.
Vloga se šteje za pravočasno, če jo prijavitelj odda do vključno 18. 1. 2023 s priporočeno pošiljko ali osebno na naslov: Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije, Sektor za razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, Prešernova cesta 25, 1000 Ljubljana. Prijavitelj lahko odda vlogo osebno v glavni pisarni ministrstva, objekt Mladika, vhod Šubičeva ulica 11, vsak delovni dan od ponedeljka do petka med 8. in 15. uro. Vloga, poslana po pošti, se šteje za pravočasno, če je poslana priporočeno zadnji dan roka (žig pošte ali drugega pooblaščenega subjekta 18. 1. 2023). Vloga, ki ne bo oddana pravočasno, bo prijavitelju vrnjena neodprta.
Vlogo je treba oddati v zaprti zapečateni ovojnici, ki mora vsebovati polni naslov prijavitelja in biti označena z napisom »Ne odpiraj – vloga!« – »Javni razpis za izvajanje projektov nevladnih organizacij na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja v obdobju od 2023 do 2025 (št. 5107-2/2022/6)« in imeti naveden oziroma obkrožen sklop, na katerega se prijavlja. Prijavitelj lahko na ovojnico nalepi obrazec št. 6. Zapečatena ovojnica pomeni, da je ovojnica zaprta tako, da je pri odpiranju nedvoumno jasno, da še ni bila odprta (na primer, da je podpisana, podpis pa prelepljen z lepilnim trakom, ali na drug podoben način).
Vloge, ki bodo posredovane v ovojnicah, ki ne bodo pravilno označene in zapečatene, se ne bodo obravnavale in bodo s sklepom generalnega direktorja, pristojnega za mednarodno razvojno sodelovanje, zavržene in neodprte vrnjene pošiljatelju.
8. Odpiranje vlog
Odpiranje vlog je praviloma javno in bo potekalo 24. 1. 2023 ob 10. uri v prostorih ministrstva na naslovu: Gregorčičeva 25a, 1000 Ljubljana. Komisija se lahko odloči, da odpiranje vlog ne bo javno.
Pri odpiranju komisija ugotavlja pravočasnost in popolnost vloge glede na to, ali so bili predloženi vsi zahtevani dokumenti in ali je bil način njihove predložitve pravilen in v skladu s predpisanim.
Pri vlogi s pomanjkljivo dokumentacijo komisija v 8 delovnih dneh od odpiranja prijavitelja pisno pozove k dopolnitvi. Vloga se dopolni le na poziv komisije in na način, ki ga določi komisija. Rok za dopolnitev določi komisija, vendar ne sme biti daljši od 15 dni.
9. Način odločanja in rok, v katerem bodo prijavitelji obveščeni o izidu javnega razpisa
Zavrže se vloga:
– prijavitelja, ki ne izpolnjuje pogojev iz 4. poglavja tega javnega razpisa,
– ki ni vložena v skladu z zahtevami v 5., 6. in 7. poglavju tega javnega razpisa,
– pri kateri že ob prijavi na razpis k vlogi niso priloženi obrazci in dokazila iz 1. do vključno 5. točke 5. poglavja in iz 1. do vključno 5. točke 6. poglavja, ali če priloženi obrazci in dokazila niso v celoti izpolnjeni,
– ki je prijavitelj na poziv komisije ne dopolni v roku za dopolnitev ali je ne dopolni pravilno.
Zavrne se vloga:
– za katero komisija ugotovi, da predlog projekta ni skladen z razpisanim vsebinskim področjem iz 2. poglavja tega javnega razpisa; komisija tako vlogo izloči iz nadaljnjega ocenjevanja,
– za katero komisija ugotovi, da se predlog projekta ne izvaja v državah in na vsebinskih področjih iz 2. poglavja; komisija tako vlogo izloči iz nadaljnjega ocenjevanja,
– ki je komisija ne oceni z zadostnim številom točk.
Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa pisno obveščeni najpozneje v 60 dneh od datuma odpiranja vlog.
Ministrica za zunanje zadeve ali druga oseba po njenem pooblastilu o izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah odloči s sklepom, zoper katerega je mogoča pritožba. Prijavitelj vloži pritožbo na ministrstvo v 8 dneh od prejema sklepa. O pritožbi zoper sklep odloči ministrica za zunanje zadeve s sklepom v 15 dneh. Sklep, s katerim se odloči o pritožbi prijavitelja, je dokončen. Vložena pritožba zoper sklep o izbranih, zavrnjenih in zavrženih vlogah ne zadrži podpisa pogodb z izbranim izvajalcem.
Izid javnega razpisa je informacija javnega značaja in se objavi na spletni strani ministrstva, na kateri je objavljena razpisna dokumentacija.
10. Sklenitev pogodb
Po izdaji sklepov o izbiri ministrstvo z izbranimi izvajalci sklene pogodbe o (so)financiranju. Izbranim izvajalcem ministrstvo z elektronskega naslova razvoj.mzz@gov.si posreduje poziv za sklenitev pogodbe s predlaganim datumom podpisa. Izbrani izvajalec se mora na poziv ministrstva odzvati v 8 dneh od prejema poziva, v nasprotnem primeru se šteje, da je umaknil vlogo za pridobitev sredstev, s katero se je prijavil na javni razpis.
Ministrstvo si pridržuje pravico, da z izbranim izvajalcem pred podpisom pogodbe v projektni dokumentaciji odpravi morebitne manjše nepravilnosti in pridobi dodatna pojasnila glede izvajanja posameznih aktivnosti, ki ne vplivajo na vsebino izbranega projekta ali višino razpisanih sredstev. Izbrani prijavitelj pred podpisom pogodbe pripravi tudi matriko logičnega okvira za projekt, ki je priloga k pogodbi.
Osnutek pogodbe je del razpisne dokumentacije.
11. Razpisna dokumentacija: razpisna dokumentacija je dostopna na spletni strani https://www.gov.si/zbirke/javne-objave/. Dokumentacija se lahko pridobi v tiskani obliki na naslovu Gregorčičeva 25a, 1000 Ljubljana, vsak delavnik med 10. in 14. uro ob predhodnem naročilu na elektronski naslov: razvoj.mzz@gov.si.
12. Dodatna pojasnila: prijavitelj lahko v zvezi s pripravo vloge zaprosi za dodatna pojasnila na elektronskem naslovu razvoj.mzz@gov.si, in sicer najpozneje do 13. 1. 2023. Po tem datumu ministrstvo ne zagotavlja, da bodo avtorji vprašanj prejeli odgovor do izteka roka za oddajo vlog. Vprašanja bodo skupaj z odgovori objavljena na spletni strani ministrstva, pri čemer podatek o avtorju vprašanja ne bo objavljen.
Ministrstvo za zunanje zadeve
